MCV. 200.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
ia celo leto .... „ 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno H Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... _ 80
V LMODl V SODOtO, dne 5. sepHra 1925. tonmm ft<«a stane TSVm LETO LIH.
■MM
mtm
prilogo ^Ilustrirani Slovenec
Cene lnaeralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*30 la Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-SO, veliki po Din 3 — in 4-—, oglasi v uredniškem del p vrstica po Din
Pr! večjem naročilu popast
Izhaja vsak dan izvtemši ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSinioa Platona v gotovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne spre« jemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Politika in Cerkev,
V uredništvu -»Jutra' so začeli zopet pošteno dreti klerikalnega zmaja, Kaj novega pa niso našli, ampak motovilijo stara čreva, kakor smo bili io navajeni že od bivših liberalnih zmajedercev,
Jutrov zmajederec torej pravi, da je slovenska ljudska stranka odvisna od Vatikana, da jo pravzaprav Vatikan vzdržuje in dtt dobiva od njega bodisi direktno bodisi indi-rektno povelja in navodila. Ker je torej vodstvo SLS izven države, je ta stranka proti-državna, anacionalna, kakor jc to sploh vsaka ».klerikalna« stranka, slovenska pa šc prav posebej.
Da bi te svoje trditve podprl, to se zmajc-derou seveda ne zdi potrebno. On tako trdi, tako je on bral v zmajevih črevih. V resnici je SLS pravtako neodvisna cd Vatikana ali od katerekoli duhovske ali posvetne oblasti kakor so neodvisna vobče vsa politična društva na svetu, v katerih se zbirajo katoličani. Vatikan si ni nikoli lastil nobene ingerence v politične zadeve katoličanov, ampak vedi izključno njihovo versko in moralno življenje. V tem oziru ima gotovo pravico reči katoličanom v določenem slučaju, da se to ali ono njihovo stališče ali zahteva ne strinja z versko dogmo, s krščansko moralo, s katoliškim svetovnim naziranjem. Stvar vesti je za katoličana, da to posluša; če ne, pač ni katoličan in se jc sam postavil iz katoliškega občestva. To se zgodi le v slučaju, če prideta v nepremostljiv konflikt politično stališče katolika in versko-i.ooralni zahtevek katoli-štva; kjer pa je politika stvar svobodnega naziranja, ki se v ničemer ne dotika kake verske istine ali moralnega postulata. tam je katolik prav tako, če ne še veliko bolj svoboden, kakor vsak framason, kajti preizkušena resnica jc, da ni hujše duševne tiranije na svetu od framasonske. Hujše je ne pokoriti se framasonskemu velikemu mojstru nego papežu, kajti internacionalno svobodomiselstvo < ima na razpolago svetna in prisilna sredstva, ponekod ves državni aparat, da nepokorneža ukroti in podvrže ali kaznuje in če treba po celem svetu zasleduje, dočim ima papež simo sredstva duhovnega značaja,
V koliko političnih strankah so bili in so še katoličani! O srednjem veku niti ne govorimo ne; takrat je bila vsaka vas, vsako mesto, vsak ceh, vsaka univerza, vsak stolni kapitel, celo kardinalski zbor razdeljen na najrazličnejše stranke, kojih živahnih medsebojnih borb Cerkev nikoli ni preprečevala, če niso bili ogroženi interesi celokupnega krščanskega kulturnega občestva. Sirokogrud-nosti Cerkve v tistih časih današnji človek velekapitalistične, centralistične, birokratizi-rane dobe, ki pc/.na namesto živih duš same mašine, niti pojmiti ne more, Papežev Rim v srednjem veku je imel najsvobodoljubne,'šo municipalno ustavo na celem svetu. Pa vzemimo moderno dobo! Ali je Vatikan branil katoličanom v Franciji po zlomu »starega režima«', da naj pripadajo katerikoli stranki hočejo, da. le niso v protislovju 7. moralnimi temelji katoliške vere? Kakor v Ameriki tako so tudi v Franciji bili najboljši kristjani pristaši demokracije, svobodno kakor je kdo hotel. Pij VI. je protestiral zgolj proti proti-cerkvenim postavam konventa in katolištvo je z načelnega moralnega stališča obsojalo septembrska klanja; da pa so Bretonci spadali med najstraslnejše rojaliste, to je bila njihova politična zadeva, ki se Cerkev zanjo ni brigala. Enako v vseh naslednjih dobah. Za časa Napoleonovih prvih uspehov, je bila v Napolju večina klera za republiko, ker je obsojala sramotni režim pokvarjenega burbonoa Ferdinanda in njega dostojne Marije Karoline, dočim je previdni kardinal Ruffo kot pravi realni politik bil za staro hišo. To jc samo en zgled. V predmarčni Avstriji, torej za časa najtemnejše reakcije, so bili zelo dobri in izobraženi katoličani, n. pr. slavni profesor Brentano, med opozicijo ali »Schvvarmgcisti kakor jih je imenoval Metternich; rcakcio-narji so celo preganjali Marijo Clemens Hoff-bauerja, katoliškega preporoditelja one dobe. Z ničemer se ni vodstvo Cerkve v političnem oziru izpostavljalo za eno ali drugo stran, marveč puščalo vedno najširšo politično svobodo, zanašajoč se na notranje moralne sile, naravni razvoj in tendenco človeštva k bolj-šemu, vedoč, da je tista ideja najboljša, ki se uveljavi v trdem in dolgem boju in zavedajoč
se na drugi strani relativnosti vsake državne politične oblike. Le zmajederci, ki se niso nikoli poglobili v zgodovino, morejo trditi nasprotno. Ali naj navedemo Pija IX., ki je prvi dal v Italiji ustavo? Od zgodovine na vsaki strani potrjena resnica je, da v političnem oziru ni bolj svobodoljubne, tolerantne in širokogrudne sile kot je katoliška Cerkev, narobe pa, da ni bolj netolerantnih, fanatičnih tn ozkosrčnih ljudi v političnih zadevah kakor so po krivici tako imenovani »svobodomiselci«, pa naj sc nahajajo na skrajno desnem, meščanskem, ali na skrajno levem, boljševiškem krilu- In zaraditega svojega obenem tolerantnega in previdnega stališča v političnih zadevah se Cerkev tudi, da porabimo banalen izraz. nikoli ni zaletela, dasi se je časih zdelo, da je napram temu ali onemu političnemu, v svojem času modernemu problemu preveč le-zervirana. Tako n. pr. se je svojčas zelo zamerilo Piju IX., da se je v sillabu izrekel zoper meščansko-kapitalistično demokracijo, danes pa se splošno priznava, da je imel z obsodbo brezbožne liberalne demokracije prav.
To velja tudi za najmodernejšo dobo. Dasi jc vsak dobra občestvena stvar našla v papežih preteklega in sedanjega stoletja nc jamo podpornikov, ampak ludi inicijatorjev, izključno politične zadeve so prepuščali samoodločbi in samorazvoju katoličanov. To velja celo za velikega Leona, ki je takorekoč kodi-ficiral krščanski socializem. In tako so vse velike politične stranke novejše dobe, ki slone na krščanskem socializmu, ki ga imenujejo zmajoderci kierikalizem, n. pr. centrum v Nemčiji, P. P. I. v Italiji, belgijska katoliška stranka itd., nastale izključno na iniciativo katoličanov samih, ne da bi se Vatikan količkaj vtikal. Centrum je n. pr. tvorba laikov, in marsikatera ljudska stranka je zadela posebno v početku tupatam na odpor kakšnega cerkvenega veljaka. Časih so se križala tudi naziranja in želje izrečene v verskem središču katolištva. z mnenjem in dejanskim postopkom te aH one ljudske stranke; omenjamo samo takozvani seplennatski spor v Nemčiji, ko bi bil Vatikan želel, da bi bil centrum glasoval z vlado, pa ni, povdarjajoč svojo popolno neodvisnost v zgolj političnih zadevah. In Cerkev je res povsod pokazala najširšo svobedoljubnost tudi v našem veku, tako, kakršne si pri liberalnih ali socialističnih strankah niti misliti nihče ne upa! Tako n. pr. so hodili in hodijo katoličani v Franciji in politicis čisto svoja pola in se tozadevno niso prilagodili željam in nasvetom rajnega Leona. Centrum je osnoval delovno skupnost z marksisti, v Belgiji je vladna večina sestavljena iz katolikov in socijalistov, popolari v Italiji kljub časih nasprotnemu mnenju Vatikana korakajo po svoji politični liniji, angleški katoliki so v vseh treh strankah imperija in celo najradikal-nejši levičar Labour-stranke, Whealtey, je obenem strasten katolik. V š i rekom okviru krščanskega moralnega nazora o družbi vlada v katoliškem svetu v političnem oziru taka svoboda kakor nikjer drugod na svetu v nobeni stranki!
Isto velja za S. L, S, Slovenska ljudska stranka je tvorba enega največjih sinov slovenskega naroda, dr. Kreka. Vatikan ni ime.i absolutno nič pri njej, ji ni nikoli ne direktno ne indirektno dajal nobenih navodil, se tudi danes v nieno politiko ne vmešava in tudi vmešati niti namerava niti jc kdaj nameraval. S. L. S. je odvisna kot politična tvorba zgolj od svojega vodstva, ki se demokratično izvoli, in je le svojim volivcem, to je veliki večini slovenskega naroda odgovorna. Da vodi politiko v krščanskem duhu, to je po volji njenih katoliških slovenskih volivcev, po .vesti njenih voditeljev in pristašev in v duhu slovenske zgodovine in kulture. Jutrov zmajederec pa naj pove. kdaj je pisni resnico ali začetkom tega leta cb volivni borbi v skupščino, ko jc objavljal telegrame iz Rimi, da je Vatikan javno obsodil politiko S. L. S. kot nasprotno veri, Cerkvi in državi SHS in izjavil, da on ni imel in nima s to stranko absolutno nobenega stika, — ali pa danes, ko piše, da jc S. L. S. Vatikan ustanovil, da ii on 'daje smernice in povelja, da ji on n irc-kuje sprotidržavno« avstrijakantsko politiko? Naj nam no pove zmajederec, kdaj je resnico govoril?
Na ostale zmajederske trditve pa se še povrnemo.
Opozicija se ojačuje.
VLADA šE POČIVA. - USTVARJA SE MOČAN OPOZICIJSKI BLOK. - RADIČEVCI V STRAHU PRED HRVATSKO OPOZICIJO.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Po vrnitvi zastopnika ministrskega predsednika g. Marka Gju-ričiča v Belgrad ter po prihodu Se nekaterih drugih ministrov, se je pričakovalo, da bo politično življenje v Belgradu spet oživelo. Medtem pa se vlada še ni lotila dela. Marko Gju-ričič ni izvršil razen zaprisege novoimenova-nih državnih podtajnikov nobenega pomembnejšega državnega akta. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je konferiral z raznimi ministri.
V vrslah opozicije pa se opaža precejšnja živahnost. Ta živahnost se kaže predvsem v razpravljanju o nekaterih zadevah, ki so vsem opozicionalnim grupam skupne, ter v skrbni pripravi za jesensko skupščinsko zasedanje. V zvezi z glasovi o fuziji med DS in JMO se je v tukajšnjih političnih krogih začelo govoriti o približevanju HZ k Davidovičevi stranki; v zvezi s predstoječim parlamentarnim delom se namreč v opozicionalnih krogih pretresuje, kako bi prišle opozicionalne skupine še v tesnejše zveze med seboj in kako >i se čim učinkovitejše postavile nasproti uadni večini. Zato ni izključeno ustvarjanje novega opozicionalnega bloka na mnogo širši podlagi kakor dosedaj. Dasi predstavitelji vladne večine o tem formiranju močne opozicionalne grupe v javnosti neradi govore, se vendar za ta pokret jako zanimajo in so radi tega v precejšnjih skrbeh.
Jutri potuje v Kragujevac šef DS g. Ljuba Davidovič z nekaterimi člani glavnega odbo-v,rT. DS, kjer bo prisostvoval važni konferenci svoje stranke. Tej konferenci bodo poleg g. Ljube Davidoviča ter poslancev DS Grola in Lj. Mihajloviča. ki potujeta skupno z Davido-vičem v Kragujevac, prisostvovali vsi poslanci DS iz kragujevačkega okrožja.
Belgrad, L sept. (Izv.) Za sestanek vseh manjših opozicionalnih grup na Hrvatskem, ki se vrši 13. septembra v Splitu, vlada tukaj veliko zanimanje. Povodom te konference je vodstvo HZ ter Radičevih disidentov izdalo
posebno spomenico, v kateri pravijo: Poli tični položaj hrvatskega naroda je zelo reser. in težak. Radičevci so opustili boj za hrvatsk« pravice in s tem razbili slogo v hrvatskih vrstah in enotno hrvatsko fronto. Zato morajo vsi zavedni in neodvisni Hrvatje strniti svoje vrste, da se boj za hrvatske pravice nadaljuje do zmage. V to svrho nam je potreben dogovor in organizacija. Zato so poslanci dr. Bazala, Mato Jagatič, dr. Lorkovič, Stanko Mi -klaužič, dr. Polič, dr. Trumbič, Stjepan Uroič in dr. Zanič sklenili sklicati konferenco, ki naj preštudira današnji politični položaj in po izmenjavi misli prične organizirati politično življenje na podlagi onih stvarnih zahtev, ki jih je hrvatski narod zastopal sedem let pri vseb volitvah. Konferenca se vrši due 1!). septembra v Splitu. — Poziv so podpisali dr. Lorkovič, dr. Bazala, Mato Jagp.tic in Stjepan Uroič.
Zagreb. 4. sept. (Izv.) Danes zjutraj sta se pripeljala v Zagreb minister za agrarno reformo Pavel Radič in državni podlajnik v, ministrstvu za socialno politiko dr. Krnjevič. Odpeljala sta se takoj na stanovanje Stjepana Radiča, kjer se je vršila kratka konferenca, na kateri sta poročala o položaju v vladi in o političnem položaju sploh. Popoldne se je na Radičevem stanovanju zbralo celokupno vodstvo HSS h konferenci, ki je trajala 2 uru Razpravljali so o delovanju vodstva za Radi-čeve odsotnosti in o zadržanju ministrov v • vladi. Posebno pozornost so posvečali akciji HZ in obeh disidentskih skupil* Ugotovili so, da so vse opozicionalne stranke začele z živo in uspešno akcijo proti HSS med ljudstvom. Sklenjeno je, da se v bodoče v vsa mesta, kjer bo naznanjen kak sestanek HZ ali disidentov, pošlje kak ugleden in upliveu predstavnik HSS, da že pred naznanjenim sestankom skliče sestanek HSS. — Stjepan Radič odpotuje nocoj o polnoči v Ženevo. Z njim potujejo njegova soproga in dr. Krnjevič s svojo soprogo.
s-. ^
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Minister- za agrarno reformo Pavle Radič bo v imenu vlade prisostvoval proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva, ki se bo vršila. 8. t. 111. v Sarajevu. Tej proslavi bi bil moral prisostvovati tudi dr. Milan Srskič, ki pa kot radikal noče prisostvovati proslavi, ker se izgovarja, da jc bolan. Zvečer odpotuje z avtomobilom v Belgrad, kjer ostaue do nedelje zvečer; nato pa se odpelje v Cirkvenico. Zopet dokaz, kakšne prijateljske razmere vladajo med radikali in radičevci.
j1? rt "•«>
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve Boža Maksimovič bo odpotoval 8. septembra v Zagreb, da razpravlja skupno s predsedništvom radičeve stranke o nekaterih vprašanjih, ki so dosedaj ostala še nerešena; tako n. pr. vprašanja o občinskih komisarjih ter razvrstitvi uradništva na Hrvatskem in v
Slavoniji.
r
St. Radie odpotoval v ženevo,
Relgrnd, 4. septembra. (Izv.) Stjepan Radič je odpotoval zvečer z dr. Krnjevičeni iz Zagreba v Ženevo. Če ne bo nobenih tehničnih zaprek, namerava Radič posetiti v Evian les Bains g. Pašiča. Oh fej priliki bi Radič konzultiral Pašiča k stališču, ki ga naj zavzame naša delegacija na se,ji Lige narodov v ženevi. Po sestanku bi Radič nadaljeval svo-> potovanje v Ženevo.
Planinska zveza SHS.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Zvečer so odpotovali člani srbskega Planinskega društva na Plitvička jezera, kjer se sestanejo s svojimi tovariši iz Zagreba in Ljubljane. V nedeljo zvečer se vrši na Plitvičkih jezerih veliko zborovanje; v pondeljek pa se p ena grupa preko Velebila na morje, druga pa v
Zagreb na razstavo avtomobilov. Ta skupni sestanek srbskih, slovenskih in hrvatskih planincev je v zvezi s tem, da se namerava ustanovili skupna planinska zveza za celo kraljevino SHS. Delegati so v tem vprašanju že imeli posebne sestanke in izgleda, da bo središče Jugoslovanske planinske zveze v Ljubljani.
edniHča
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) V pondeljek obhaja prestolonaslednik Peter svoj rojstni dan. Ob tej priliki bodo povsod svečane službe božje ter razne druge svečanosti V Belgradu se vrši služba božja v sabornj cerkvi.
Za občinsko avtonomijo v
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Narodni poslane« DS dr. Andjelinovič je interveniral pri ministrstvu za notranje zadeve, da se čimpraj« ukinejo razni občinski komisarijati v Dalma< ciji in da stopijo na njih mesto izvoljeni občinski odbori. G. dr. Andjelinovič je v tej zadevi odpotoval v Split.
Za naša pristanišča.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) Ministri Marka Gjuričič, Velja Vukičcvič, Boža Maksimovid in Radojevič so se sestali v predsedništvu vlade h konfcrcnci, da razpravljajo o dogodkih, ki so se izvršili tekom njihove odsotnosti v Belgradu. Minister za promet g. Radojevii je predložil načrt za razširjenje naših luk na Jadranskem morju. Ob tej priliki se je odobril prispevek 7 milijonov dinarjev za popravo pristanišča v Gružu,
KONGRES ZDRAVNIKOV.
Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Minister za promet je dovolil polovično vožnjo udeležencem kongresa zdravnikov, ki se vrši od S. do 12. t. ni. v Dubrovniku.
KDO BO ŠEF ZAGREBŠKE POLICIJE?
Zagreb, 4. sept. (Izv.) Po informacijah, ki jih je dobil vaš dopisnik na merodajnem mestu, ima največ upanja, da bo imenovan za šefa zagrebške policije dr. Vragovič, sedanji namestnik šefa.
KAKO SO SAMOSTOJNI DEMOKRATI »DELALI« VOLITVE.
Zagreb, 4. sept. (Izv.) Zadnji čas so se v nekaterih mestih varaždinske županije vršile občinske volitve, ki so pokazale, kako so pri februarskih volitvah v narodno skupščino »delali« samostojni demokrati. V mestu Vidove so dobili pri volitvah v narodno skupščino samostojni demokrati 180 glasov, sedaj niti enega, v mestu Jalzabet prej 432 glasov, sedaj nobonega.
DR. FISCHER IN H. WENDEL V BELGRADU.
Belgrad, 4. sept. (Izv.) V Belgrad sta prispela dr. Fischer in znani prijatelj Jugoslovanov g. Herman Wendel. Oba sta obiskala pomočnika ministra za zunanje zadeve. Dr. Fischer odpotuje v Južno Srbijo, da se seznani s tamkajšnjimi razmerami, o katerih bo poročal v nemškem časopisju. G. Herman Wen-del pa se popelje v Smederevo in se od tam zopet vrne v Belgrad.
KONEC MAKEDONSKEGA KOMITASA.
.Belgrad, 4. septembra. (Izv.) Po vesteh iz Caribroda je bil v Sofiji ubit vodja komit-skih baud vojvoda Jovan Berlov. Kot načelnik za čustendilsko okrožje je organiziral krvave vpade preko naše meje. Bil je eden najaktivnejših članov macedonskega komiteja in obenem najbolj krvoločen.
MINISTRSKA KONFERENCA V ŽENEVI.
Ženeva, 4 sept. (Izv.) Ministri Briand, Vandervelde in Chamberlain so imeli danes sestanek, o katerem je izjavil Vandervelde časnikarjem: »Med Londonom, Brusljem iu Parizom vlada popolno soglasje glede varnostne pogodbe. Pravniki imajo nalogo, da spravijo naše namere v primerno obliko. S tem pa nočemo reči, da hočemo svoj načrt Nemčiji vsiliti, ampak bomo upoštevali tudi želje Nemčije.«
Začetek francosko-španske ofenzive v Maroku.
Fez, 4. sept. (Izv.) Obsežna premikanja čet in številni transporti kažejo, da je pričakovati na fronti važnih dogodkov, ad Sirija.
Pariz, 4, sept. (Izv.) Iz Madrida poročajo, da se je pričela francosko-španska ofenziva z obstreljevanjem Alhucemasa. Močan oddelek izkrcujejo pri Melili. Francosko-špansko bro-dovje šteje 50 edinic.
London, 4. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Tangerja, da dobiva Abd-el-Krim orožje in sploh vse \ojne potrebščine z morske strani kljub francosko-španski blokadi. Sumijo, da mu dovažajo vojni materijal podmornice ali pa brzi motorni čolni.
ALBANSKE ZADEVE.
Tirana, 3. sept. (Izv.) Predsednik min. sveta je prispel iz Drača, kjer je bil na odmoru, v Tirano in se je po povratku sestal z zunanjim ministrom Begom Libohovo, ki se odpelje te dni v Rim in nato v Pariz. Namen potovanja je tajen.
DOGODKI V SIRIJI.
London, 4. sept. (Izv.) »Times« poročajo iz Jeruzalema, da se Beduini pridružujejo upornim Druzom. Število upornikov je na-rastlo na 20.000 mož.
London, 4. sept. (Izv.) >Times« poročajo iz Jeruzalema: Druži so napadli nekatere vasi v okolici Kunitre, pa so jih francoske čete odbile.
MORNARSKI ŠTRAJK V ANGLIJI.
London, 4. sept. (Izv.) Zaradi mornarskega štrajka je ustavljen ves promet v Rokavskem zalivu.
Pogibelj ameriške zračne kri-žarke »Shenandoaft«.
Ne\vyork, 4. sept. (Izv.) Velika ameriška zračna križarka »Shenandoah«, ki se je odpravila na petdnevni let preko cele Amerike, je v hudem viharju nad mestecem Cumber-land v državi Ohio ponesrečila. Vihar je z neznansko silo zgrabil zrakoplov in ga treščil ob tla, da se je ogrodje razbilo na dva dela. Ponesrečilo je 42 oseb, med temi je 14 mrtvih iu 15 težko ranjenih, »Shenaudoah« je odplu-la dopoldne iz Lakehursta proti Minnesotti, nad mestecem Cumberland pa je ponesrečila.
Washington, 4. sept. (Izv.) Uradno poroča ministrstvo za mornarico, da je nevihta »Shenandoal*« čez sredo prelomila. Zadnji del je takoj padel na tla, prvi del pa je zanesla nevihta še kakih 30 minut daleč od kraja nesreče. Poveljnik zrakoplova, dva častnika, 6 strojnikov, 1 pilot in radiotelegrafist so mrtvi. Osem mož posadke je nepoškodovanih.
Newyork, 4. sept. (Izv.) »Shenandoah« je vozila 1700 metrov visoko. V tej višini jo je zalotila nevihta, jo prelomila in vrgla oba dela v precejšnji razdalji na tla. Stroji so delali popolnoma redno. V Ameriki je vzbudila tragična usoda zrakoplova splošno žalost. »She-nandoah« je bila ponos Amerikancev, ker je bila zgrajena v Ameriki.
nesreča,
Pariz, 4. sept. (Izv.) Včeraj popoldne ob 5 je med St. Jean Pied de Port in Payone 31 km od Payone skočil s tira osebni vlak. Trije vagoni so se popolnoma razbili. Po dosedanjih poročilih so tri osebe ubite, 20 pa ranjenih, od teh šest težko. Iz Pavone je na kraj nesreče odpeljal pomožni vlak. S ponesrečenim vlakom so se peljali tudi otroci neke počitniške kolonije, ki so pa vsi ostali nepoškodovani. Trdi se, da je vlak vozil s hitrostjo 70 km na uro, predpisana največja hitrost na dotičnem kraju je pa 50 km.
Velika nesreča v rudniku,
Tokio., 4. sept. (Izv.) Iz Pingjanga na Koreji poročajo, da je v rudniku Teihaka nastala velika eksplozija. 150 oseb je ubitih.
PROTI
SVOBODOMISELNEMU UČITELJSTVU
Praga, 4. sept. (Izv.) Škof v Kraljevem Gradcu je izdal pastirsko pismo, v katerem ostro obsoja sklepe zadnje skupščine čeških učiteljev, ki kličejo na boj preti klerikalizmu, in poziva katolike, naj povsod ustanavljajo društva katoliških staršev v obrambo verskih pravic.
NAJVEČJA VOJNA LADJA.
London, 4 sept. (Izv.) Na ladjedelnici v Tyne so spustili v morje novo 35.000 tonsko vojno ladjo. Ko bo ladja dograjena in oborožena, bo največja vojna ladja na sveta. Njena posadka bo štela 1500 mož, vzdrževanje ladje pa bo stalo letno 200.000 funtov. Gradbeni stroški so znašali 8 milijonov funtov. Gradili so jo tri leta.
ima-kdor v živ a.
K0UNJK0 KAVO i
Krščanskemu delovnemu ljudstvu.
V	pondeljek 7. in v torek 8. septembra se vrši v Mariboru
delavski dan
s sledečim sporedom:
V	ponedeljek ob 3 popoldne se bodo vršila sledeča predavanja v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6,
nasproti frančiškanske cerkve:
Franjo Zebot: Viničarsko vprašanje in agrarna reforma;
Jože S t a b e j : Delavska zakonodaja;
Andrej S e m e n i č : Praktična izvedba organizacije.
Zvečer ob 8 se vrši istotam pozdravni večer, ki ga priredi mariborsko okrožje JSZ udeležencem.
V	torek ob 10 dopoldne se vršijo istotam sledeča predavanja:
Dr. Anton Korošec : Delavska stanovska kultura;
Dr. Andrej Veble: Delavska družina in dom, ter
Delodajalec in delavec ter delavno občestvo.
Ob 2 popoldne:
Marko Kranjc: Delavski voditelji;
Dr. Andrej Gosar : Strokovna organizacija in zadružništvo;
Dr. Jože Jeraj : Delavska prosveta.
Prireditev se bo končala tako, da se udeleženci lahko vrnejo z večernimi vlaki.
Pripravljalni odbor.
Politične vesti.
Hrvatska zajednica proti radičevcem. Na
očitanje da se nameravajo zajedničarji združiti s Pribičevičem, odgovarja >Hrvate do-slovno: »Zajedničarji bi morali napraviti isti politični skok, ki so ga napravili Stjepan Radič in tovariši, ko so se načelno približali Pribičeviču, ki so ga zajedničarji najostrejše obsojali... Mi vemo, da so neki radičevci hoteli iti celo v vlado s Pribičevičem. Radičevci bodo tudi šli v vlado s Pribičevičem, čo bodo radikali to zahtevali. Radič ima isti vidovdan-ski central i stični program kakor Pribičevič in se ž njim ravno tako lahko združi kot z radikali, hrvatska zajednica pa stoji na federalističnem stališču... Stjepan Radič mora delati po komandi radikalov, ker ni svoboden, hrvatska zajednica pa je svobodna narodna stranica in zato ne more imeti nobenih zvez niti s Pribičevičem niti s Stjepanom Radi-čem.<
Grožnja z odstopom ministra za notranje zadevo. Hrvatski listi ugotavljajo, da so vesti o odstopu ministra za notranje zadeve g. Ma-ksimoviča samo grožnja za radičevce, da odnehajo od svojih zahtev po izpremembah v uradništvu na Hrvatskem. G. Maksimovič je mnenja, da bi radikalna stranka trpela preveliko škodo, če bi ugodil vsem radičevskim zahtevam.
Delegacija kraljevine SHS za Ameriko.
Na mednarodno konferenco v Washington odpotuje naša delegacija dne 12. septembra. Za delegate so določeni dr. Velizar Jankovič, bivši poslanik v Pragi Ljuba Nešič, dr. Voja Marinkovič in radičevec Preka. Finančni referat bo imel dr. Velizar Jankovič, poročilo o narodnih manjšinah v Jugoslaviji bo sestavil Ljuba Nešič, dr. Voja Marinkovič pa poročilo o razorožitvi.
»El Parlamento Serbio«. Pod tem naslovom je priobčil osješki »Hrvatski list« z dne 3. sept t. 1. oster napad na našega zastopnika v Buenos-Aires-u g. Iva Grisogona, ki se ne poslužuje za obja\o raznih propagandnih člankov v Argentiniji izhajajočih hrvatskih listov, "mpak izdaja svoj list »Orgstio dela De-
Aidansko zlato.
Posebni poročevalec moskovskega mesečnika »Novaja Žiznj« piše:
»Parobrodič je počasi lezel po široki rumenkasti Leni. Vlažen veter je penil valove. Iz megle so štrlele le posamezne divje skale. Bledo bolehno solnce greje le opoldne. Na četrti dan so se prikazali deset in deset kilometrov dolgi aldanski rudokopi. Male naselbine, po deset do petnajst barak, štejejo vse skupaj do deset tisoč iskalcev zlata. Še lani je tu bila puščava. Še letos niso posebno zaupali Aldanu. Toda poletje je potrdilo, da je Aldan pravljično bogat. Ljudje so prinesli odtod cele vreče zlatega peska.
,Če gredo ljudje, grem še jaz,' pripoveduje na krovu siv bradat kmet. ,Moj sosed, ki tudi ima že čez 50 križev, ni prišel praznih rok nazaj. Delal je pet mesecev, pa je prinesel deset kilogramov zlata. Zdaj oženi lahko boljše dekle, če lr hoče, prej pa je bil prevžitkar. Prava blagajna je tale žemljica.' — Kmet široko zeha, si prekriža usta (da ne skoči notri hudič, kakor veruje ruski kmetič) in nadaljuje: ,Pa še smo imeli na vasi fanta, bil je bedast, le za pastirja je bil dober. Vsem se je smilil. Spomladi pa se je poslovil in odšel obenem z bratom; ta je bil pametnejši. Jeseni se je povrnil, čisto drugačen obraz Ima, tudi njega je srečala pamet. Brat mu je umrl. Fant pa je prinesel dva tisoč červoncev (cekinov, po 250 dinarjev eden) in osem kilogramov zlata,,,
Zdaj grem še jaz. Celo življenje sem bil doma, zdaj se bom malo razgledal'...
Aldan vleče tisoče in tisoče ljudi. V puščavi so zrastle trgovine, jedilnice, zadruge, kvartaške beznice. Suho in razpokano rumeno glinasto polje je obdano od črne tajge, sibirskega pragozda. Mračno in enolično šumijo stari bori. Poleti je vlažno, pozimi je hud mraz in treba je greti zmrzlo ilovico na ognju. Zlata je dosti, zato pa ni kruha in mesa. Poleti lovijo ribe, toda kadar zmrzne reka, ni živil. Takrat ubijejo človeka zaradi vreče moke. Divje kvartanje ob medli petrolejki je edina zabava. Jakutska republika plača prostovoljcem stražnikom po 25 červoncev na mesec (čez 6000 dinarjev) pri prostem stanovanju in hrani, Toda malokoga mika ta nevaren zaslužek, stražnikov primanjkuje. Za red skrbijo sami iskalci zlata, ki pijejo molč grenak, z mastjo zabeljen mongolski čaj ponoči, ko počivajo po delu ob ognju. Vsak ima revolver ali vsaj nož. »Ne kradi« je sveta postava tega ruskega Klondyka- (Zlatoiskalsko mesto na Aljaski.)
Takoj ob začetku pomladi (ta pa sc začne tukaj šele junija meseca) pride po Leni prvi parobrod. Obiskuje Aldan vsak teden tekom štirih mesecev, da nakopiči zaloge živil do nove pomladi. Živila so tu dražja nego človek in osebna vožnja je desetkrat cenejša nego pošiljatev blaga. Če se zamudi parobrod vsaj za en dan, je vse obupano, Ljudje so mračni in sc bojijo. Toda parobrod končno
I fenza National Yugooslava«, v katerem je ob javil znani Lujo Vojnovič članek z naslovom »Las tendencias cuentan con luia mayoria homogene en el Parlamento Serbio« (uni< taristične tendence imajo homogeno večino \ srbskem parlamentu). Na ta članek je ostro odgovorilo glasilo južnoameriških Hrvatov »Zajednica«, ki očita g. Grisogonu stvari, ki bi jih moralo ministrstvo za vnanje zadeve v Belgradu dati temeljito preiskati.
Veliki privilegiji za Italijane v Dalmaciji. »Službene Noviue« objavljajo v svoji .1093. številki pravilnik za izvršitev odredb, sklenjenih v dogovoru o carinskem postopanju in obmejnem prometu med Zadrom in zaledjem, ki je bil podpisan v Rimu 23. decembra .1922. Pravilnik sta podpisala v Firenci splitski veliki župan dr. Perovič in svetnik pre-fekture v Zadru Deutschmann. Pravilnik daje izredno mnogo ugodnosti onim zadrskim Lahom, ki imajo posestva v zadrski okolici in celo okoli Novega grada, Iti leži na Katarin-skem morju. Zadrskim Lahom je po teh konvencijah dovoljeno, da smejo hoditi na svoja posestva, kolikorkrat in kjer hočejo, in ravno tako oni ljudje, ki jih lastniki posestev tja pošljejo. Zadrska trgovska zbornica ima pravico izdajati potrdila o izvoru in količini blaga, ki se sme brez carine izvažati iz Zadra. Ta pravilnik je odobrila sedanja vlada kmalu po svojem nastopu.
; pride. Pozimi je tukaj grozno. Človek ne ve-! lja nič v primeri z zlatom. Čc zmanjka kruha, ' se to pozna na vsakem obrazu. Prevažanje ie j težko in drago. En pud (16 kg) pečenega | zmrznjenega kruha pride na 25 zlatih rubljev ; (60 dinarjev za en kilogram). Domačini Ja-I kuti (najbližji sorodniki madžarov), prirojeni 1 trgovci, poplavijo pozimi vas Sanjabtat, zadnji kraj na bregu zmrznjene Lene. Odtod morajo trgovci potovati 300 kilometrov do Aldana skozi tajgo. Jakuti izkoriščajo položaj in navijajo cene: dobijo od trgovca za prevažanje polovico živil ali blaga.
Vendar privabi Aldan k sebi vedno nove tolpe zlata žejnih. Jakutska republika zaman skuša preprečiti odiranje rudarjev. Vse prepovedi odnašati zlati pesek, ne da bi se zamenjal za červonce, ne zaležejo nič. Tiho pljuska Lena, šumi tajga. Pustolovci rdečih obrazov in bleščečih oči hripavo šepečejo okoli ognja: ,Naše življenje je grob. Zapisani smo hudiču. Človek je hujši ko zver. Najbližja vas je 900 kilometrov daleč. Rajše srečam v tajgi medveda ko človeka.'
Koliko zmrznjenih in zaklanih ljudi skriva grozeča, molčeča tajga« ,..
Vsled porasta dinarja
dobiš dežne plašče po smešno nizki ceni pri tvrdki
LOŽAR & BIZJAK i LJUBLJANA s-: Sv. Petra ccsla štet. 20.
Enfant terrible. Glasilo slovenskih radi-čevcev je v svoji zadnji številki, posvečeni »kmetskemu prazniku« na Bledu, zapisalo tudi to-le: »Za nas (radičevce) so glasovali samii pošteni in pametni kmetje in obrtniki. Ti bodo glasovali za nas tudi pri prihodnjih volitvah, če ne iz drugega vzroka pa že zato, ker > Jutro« samo piše, da dobro ve, da radičevcem sporazum z radikali ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance ali federaliste.« — Odkritosrčnost, s katero je tu »Kmetski list« (četudi sub rosa in na usta »Jutra) povedal svoje mišljenje o sporazumu RR, je vsekakor zelo hvalevredna, vprašanje pa je, če bo tudi všeč g. Stepanu Radiču. G. Stepnn Radič prisega danes pred celim svetom, da mu je monarhizem, imitarizem, centralizem, vidov-danska ustava etc. vse to sveto prepričanje, ki ga ne bo nikoli več menjal, prisega, da je sporazuma z radikali skozinskoz sama poštenost, iskrenost, zvestoba in neminljivost, — njegovo glasilo na Slovenskem pa kaže ljudem zadnjo plat medalje in namiguje na možnost, da se radičevci jutri znova proglase za republikance ali federaliste ... Sitna 'Stvar to za g. Radiča, ki mu jo je tu zasolil njegov, slovenski enfant terrible. In kaj bodo porekli k temu radikali! Ze doslej radičevcem niso veliko zaupali, če bodo pa zdaj še zvedeli, kako mislijo radičevski pristaši na Slovenskem o sporazumu, potem pa radičevcem že prav čisto nič več ne bodo verjeli; in tako se zna po zaslugi »Kmetskega lista« »sporazum RR« preje razmajati, nego bi to bilo gg. Puclju, Pre.peluhu in Kelemini ljubo. Ali pa se utegne zgoditi še ta maler, da se g. Stepan Radič otrese družbe, ki mu s svojim neprevidnim tiskom samo kvari račune. — A kaj bodo porekli tudi volivci v taboru »Kmetskega lista«, tisti (po njegovem zatrdilu) sami pošteni in pametni kmetje in obrtniki, kaj bodo porekli k takemu poizkušanju ljudi za nos voditi: včeraj republikanizem in federalizem, danes monarhizem jn centralizem, jutri pa spet federalizem in republikanizem!
Cerkveni vestnik.
II. Vnanja Marijina knngreRarija pri uisuiiu-kah ima jutri v nedeljo ob 6 zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2 pa redni mesečni shod. Pridite vse!
Notranja konKrcRacija irospodičen opozarja svoje članice, da je na mali Šmaren oh četrt na štiri popoldne na Rakovniku skupni shod vseh i^ia-rijinih kongregacij.
Orlovski vestnik.
Okrožjem, srenjam in odsekom na sedežu okrožij in srenj! Na temelju § 267, zadnji odstavek Poslovnika, je predsedstvo JO/ sklenilo, da se občni zbor odsekov v krajih, kjer je sedež okrožja ali srenje, preloži za toliko časa, da se izvršita občna zbora dotičnega okrožja in srenje. Okrožjem in srenjam se nalaga, da po možnosti izvršijo svoj občni zbor že v mesecu septembru. 27. septembra se ne sme vršiti noben občni zbor kake nižje odinice, ker se ta dan vrši občni zbor OP. — Dr Vendelin Megler, predsednik. Dr. Stanko Žitko, tajnik
Orlovski odsek št. Jakob, Ljubljana, poživijo vse člane, da se danes udeleže fantovskega večera, ki se vrši ob 8 zvečer v Prosveti. Udeležba oh1 vezna!
Orlovska srenja Vrhnika priredi v nedeljo dne 6. septembra (v slučaju slabega vremena 8. septembra) javno telovadbo na Stari Vrhniki. Spored: Ob 2 popoldne sprejem pred vasjo, ob pol 3 sprevod skozi vas na telovadišče, ob 3 začetek javne telovadbe. Takoj pc končanem sporedu se vrši štafet-na tekma med odseki vrhniško srenje, ki bo prav zanimiva točka. Tekmuje se za dve darili. Ves čas sodeluje godba Kat. prosvetnega društva v Dolenjem Logatcu. Prav solidno po -cžemo vsem gostom, ki poselijo našo prireditev. Gotova je tudi bradlja domačega dela m bo v porabi na prireditvi.
Naznanila.
VI. redni letni občni zbor pevski/a društva >K rakovo—Trnovo« se vrši v nedeljo, (i. septembra ob 9 dopoldne v gostilni a. M. Soldiča. Pred konjušnico. — Odbor.
Strokovna zvoza javnih ii.mirSfonrov Ima nocoj ob 8 redno odborovo sejo v kleti konsumnega društva na Kongresnem trgu 2. Seja je obvezna ter prosimo pokiošteviloic udeležbe. — Tajništvo.
Dnevne
Poštna šola v Ljubljani. Navsezadnje bo vendar v Ljubljani poštna šola. Poštni minister dr. B. šuperina je namreč obljubil pokrajinski organizaciji poštnih uradnikov, da se odpre s 1. decembrom v Ljubljani poštna šola, ki bo trajala eno leto. Iz šole bi izšli uradniki za področje ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Pa saj je tudi že zadnji čas, da se otvori za Slovenijo poštna šola, ker poštnega naraščaja iz Belgrada ne moremo dobiti, saj je v ondolni poštni šoli baje samo 28 obiskovalcev, kar niti za Srbijo ne zadostuje.
Napredovanje poštnega osebja. Kakor ee nam poroča, se pripravlja številno napredovanje poštnih uslužbencev v višje položajne skupine. V II. kategoriji bo napredovalo iz 4. v 8. skupino približno 70 in iz 3. v 2. skupino pa do malega 40 uradnikov in uradnic. Pri uslužbencih iz kategorije zvaničnikov in elužiteljev se bo izvršilo napredovanje še v večjem obsegu. Poizkusilo se bo tudi z napredovanjem iz 5. v 4. skupino II. kategorije.
Nor italijanski mornariški ataše v Belgradu. Za mornariškega atašeja pri italijanskem poslaništvu v Belgradu je imenovan Eraesto Ruppi.
Uradni list št. 83 od 3. t. m. prinaša: pravilnik o gostilnah kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami ter pravilnik za izvrševanje predpisov iz tar. post. 62. taksne tarife zakona o taksah.
Prepovedana knjiga. Vlada je prepovedala knjigo »Stjepan Radič i republika«, ki jo je spisal Avgust Cesarec. Po belgrajskih knjigarnah so knjigo že zaplenili.
Odkritje spominske piošče za v svetovni vojni padle vojake iz vasi Bizovika pri Ljubljani se vrši v nedeljo dne 13. septembra t L Ob 9. uri bo sv. maša, po mali odkritje plošče. Kot govornika nastopita g. Martin Co-larič, major v p., in predsednik »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne g. B o -n a 5, bivši vojni kurat in tajnik Zveze. Po govoru »Libera« in molitev za padle. Pri odkritju zapojo domači pevci pod vodstvom pe-vovodje Josipa Zrimška tri žalostinke: »Vi-gred«, »Oj Doberdob« in »Blagor mu«. Spomenik je izdelal g. I. Irt, kamnosek v Šte-panjivasi.
Sv. Gregor. Tukajšnji orlovski odsek praznuje v nedeljo 13. septembra petnajstletnico svojega obstoja s sledečim sporedom: Ob pol 10 sprejem in sprevod, ob 10 sv. maša z govorom, ob 11 zborovanje, ob pol 1 kosilo, ob 2 litanije, ob pol 3 javna telovadba; po telovadbi prosta zabava, godba, srečolov, šaljiva pošta. Vsi bližnji iu daljni gostje, iskreno vabljeni! — Odbor.
Ob začetku šole je za uvod v novo šolsko življenje najbolj priporočljivo berivo Z g o -dovinskih anekdot, ki dijaka na lahek način pripeljejo iz počitniškega mišljenja do resnega šolskega dela. Tretji zvezek je izšel pred par meseci.
Športna loterija Jugoslovenske Matice. Dobitki: dve motorni kolesi »Peugeot« in 2ft navadnih (moških in ženskih) koles znamke »Tour de France«. Cena srečkam Din 10.—. Srečkanje se vrši 30. septembra t. 1. Srečke so na predaj pri vseh podružnicah Jugoslo-venske Matice v Sloveniji in v pisarni Jugoslovanske Malice v Ljubljani. Dobivale se bodo tudi v ljubljanskih trafikah.
Velik kres na Krvavcu se ho kuril na predvečer otvoritve Doma na Krvavcu dne 5. septembra, da bo razsvetljeval pot onim, ki pridejo z večernim vlakom. Večje skupine večernega vlaka lahko prenoSe pri Sv. Ambrožu, pri Viženčarju ali na vmesni kmetiji pri Martinjaku. Je pa tudi lahko dobiti zavetišče na Jezerski in Kriški planini v slučaju, da bi bil Dom prenapolnjen. Člani SPD naj si pravočasno oskrbe overovljenja za polovično železniško vožnjo v pisarni SPD.
Podaljšanje roka za popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in štajerske. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Po brzojavnem sporočilu generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu D. br. 18.986 « dne 2. t. m. je rok za popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske, ki je bil po tukajšnjem razglasu z dne 7. avgusta 1923, štev. A IV 4660 v Uradnem listu štev. 78 z dne 18. avgusta t. 1. določen do 31. avgusta t. 1., podaljšan do dne 15. septembra 1925. Vsi imetniki v omenjenem tukajšnjem razglasu našletih obveznic, ki jih še ne bi bih predložili pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja, se poživljajo, da store naknadno do dneva podaljšanega roka.
Z. S. V. v Ljubljani javlja, da je bil na rednem občnem zboru zveze slovenskih voja-kot dne 30. avgusta 1925 na Brezjah izvoljen sledeči odbor za poslovno leto 1925-26: Martin Colarič, predsednik, Jernej Hafner, I. podpredsednik, Nace Mihevc, II. podpredsednik, Franc Bonač, tajnik, Ivo Matičič, namestnik, Rudolf Wagner, blagajnik, Valentin Sterle, namestnik in zastopnik invalidov, Franc Pavlin, Rado Šturm, Josip Lončar, odborniki; Anton Krepek, Franc Štandegger, odbornika za bivšo Štajersko; Franc. Orehek, Završnik, pregledovalca računov. — Ta odbor čuti potrebo, da se najiskreneje zahvali samostanskemu predstojništvu na Brezjah ia v6e ve-
novice.
like zasluge in izkazane prijaznosti, gostilničarjem istotam za točno, solidno, res pošteno postrežbo, železniškemu ravnateljstvu in celokupnemu osebju, da je šlo našim možem vsestransko na roko. Odbor je pač storil vse korake, da bi bilo glede listkov vse v redu, vendar je umevno, da so se pri takem navalu pripetili neljubi incidenti. Če se je komu zgodila na železnici kaka krivica, naj to nemudoma javi naši zvezi, Miklošičev« cesta 7 v Ljubljani. Posebna zahvala gre vsekakor Vam tovariši, ki ste se ves čas kbrektno vedli, imeli neoporečno disciplino in zato vsem inponirali. Izmed vseh oblasti je pač vojaška oblast pokazala največ zanimanja za nas, ko je na Brezje odposlala tako častno zastopstvo. Njej prav posebej naših mož in naša zahvala. Vrlemu slovenskemu časopisju brez razlike, ki je neumorno agitiralo za naš dan, istotako zahvala. Naknadno še sporočamo, da je Njega Veličanstvo kralj Aleksander na našo uda-nostno brzojavko blagovolil sledeče odgovoriti: Bled, 31. VIII.: Veličanstvo kralj Aleksander blagovolio je primiti sa zadovoljstvom srdačne pozdrave saveza slovenačkih ratnika i zahvaljuje. Prvi adjutant Djeneral Hadžič. Pri pozdravnih govorih na občnem zboru treba še omeniti govor tov. špunta iz Kranja, ki se je spomnil žrtev po prekem sodu ustreljenih in se zavzemal za to, da i one dobe dostojen kraj večnega počitka. Kraj in dan prihodnjega sestanka odloči vsled enoglasnega sklepa zaupnikov odbor. Članarina znaša za vsakega člana bivšega vojaka iz svetovne vbj-ne letnih 6 Din, ki naj jih zaupniki tekom leta nabirajo in potom naših položnic pošljejo glavnemu odboru. Tovariši! Zaupniki! Videli ste sami, da je v najkrajšem času naša organizacija postala najbolj močna in najbolj priljubljena v celi Sloveniji! S svojo možatostjo, prizanesljivostjo in požrtvovalnostjo }o razširjajte še dalje vedno bolj in bolj, blažite strankarske strasti, delajte za mrtve in pohabljene tovariše! Krepko na plan možje, ki ste gledali smrti neštetokrat v obraz, sedaj celite, blažite, gradite! Zaupniki naj se vsi vedno obračajo na odbor Z. S. V. Ljubljana, Miklošičeva cesta 7a. Novi naj javijo svoje naslove, vsi pa naj nas podpirajo z dobrimi nasveti. Položnice in Slike sestanka se dobe ludi pri Zvezi. Tovariši kvišku glave in na delo!
—	Odbor Z. S. V.
Najboljši dolenjski dirkač. V nedeljo m na praznik bo izboren jahač jezdil po Št. Vidu enega najhitrejših dolenjskih dirkačev. Pridite ga pogledat. Toda ne samo videl, ampak tudi zadel ga bo lahko, kdor kupi srečko šentviške loterije. Posestniki-domačini, la poznajo konja, so kupilj kar po cel blok srečk. Zato ni zamuditi te ugodne prilike in trebi si je takoj priskrbeti srečk; čim več jih kdo kupi, tem bolj si bo za 8. september zasigural najboljšega dirkača. Srečke po o dinarjev se dobe po deželi pri voditeljih naših organizacij, v Ljubljani pa v trgovini Ničman, v trafiki Medic v Kopilarjevi ulici, Šcukal pred Škofijo, v trgovini Ažman za vedo Ud.
Kolesarska loterija Jugoslovanske Matice. Vse naročnike srečk kolesarske loterije prosimo, da priložijo naročilu za vsako srečko 10 Din, ker se naročilo sicer ne ho moglo izvršiti. — Jugoslovenska Matica.
Razglas o nevračljivih poštnih pošiljkah za mesec julij 1925. je izšel te dni in je bil razposlan na vse pošte v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke pritrjen občinstvu na vpogled. Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk se s tem opozarjajo, da pridejo v roku enega leta od dne tega razglasa ponje, kei bo sicer poštna uprava te pošiljke po preteku enega leta na javni dražbi prodala, če bodo brez vrednosti vsebine, pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnjih dveh let, poleni pa zapade v korist poštni upravi.
Razpisani poštni uradi. Razpisana je po-šlarska služba pri poštah v: Cankovi, Loki pri Zidanem mostu, Mokronogu, Sodražici, Žužemberku in Dravogradu. — Prošnje naj se vlagajo pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, i Uvedba selske službe v Rankovcih. Dne i 1. avgusta t. L je pričel dostavljati selski pi-! smonosa v naslednje kraje: I. okraj: Borejei, | Krajna, Giderovoi, Sodišinci in Murski Pe-trovci. II. okraj: Tišina, Petanjci, Gradišče, Tropovci in Vanča vas. V okraju se dostavlja ob pondeljkih, sredah in petkih, v drugem pa ob torkih, četrtkih in sobotah.
Izgnan jo za vedno iz naše države Anton Aibrecht, ki se je izdajal tudi za Abrachta in sicer kot predrzen tat in nevaren hazardist.
—	Za dobo pet let pa je bil izgnan Joso Ja-dresin iz Beline pri Zadru in sicer vsled širjenja komunizma.
Noprijeten gost je obiskal te dni v češ-nici pri Štepanji vasi Matijo Mužgo in mu je odnesel dve obleki, čevlje, nekaj ženske obleke, zapestnico in denarnioo z nekaj gotovine. Mož ima okrog 3000 Din škode. Vlomilec je neki 30 letni postopač, katerega na videz dobro poznajo.
»Creditrcform«, zavod za trgovske informacije iz Zagreba — domače slovensko podjetje — ima svojo poslovalnico v paviljonu E št. 124 na velesejmu. V sedanjih razdrapanih gospodarskih razmerah nam Je tali slovenski zavod m potreben, da dobimo
zanesljiva iu točna pojasnila o kreditnih po- i ložajih vse povsod. Otresite se tujih takih zavodov ter se obračajte le na domače podjetje: Creditreform, Zagreb.
Zahvala. Podpisani se tem potom zahvaljujem gasilnemu društvu v Dolu pri Ljubljani in posebno njegovemu načelniku, ker so mi ob požaru 7. avgusta t. 1. prihiteli na pomoč. Prisrčna zalivala tudi vsem, ki so mi pomagali z darovi (z lesom i. dr.). — Fr. Česen, Dol.
Brusilni aparat »Turbina« na velesejmu je res praktična novost. Aparat pritrdiš na vodovodno pipo in z gonilno silo vodovoda nabrusiš doma nože, sekire in drugo orodje. Oglejte si brušenje nožev na velesejmu, paviljon »H« 421.
»Buddha« čaj na velesejmu — oglejte si »H« paviljon št. 461—465.
Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« bo za časa velesejma odprto vsaki dan od 7.—18. zvečer.
Jutri
dne 6. septembra ob 3 popoldne priredi »OREL« KRAKOVO-TRNOVO
na letnem telovadišču za cerkvijo (Karunova ulica 14)
JAVNO TELOVADBO
nato pa koncert, prosto zabavo, telim. - cvetkami i. t. d.
Zato gremo jutri vsi v Trnovo!
Iz Lj^ljane.
Ekspozitura »Slovenčeve« uprave na velesejmu se je včeraj preselila v paviljon »E« tik oddelka tovarne »Pekatet«, kjer bo poslovala do konca velesejma. »Slovenec« se bo prodajal slejkoprej tudi na dosedanjem mestu ter na raznih mestih razstavnega prostora.
Jutri vsi v Trnovo, kjer priredi tamošnji orlovski odsek točno ob 3 popoldne na letnem telovadišču za cerkvijo javno telovadbo, nato pa veselico. Kdor hoče prebiti par veselih uric v Trnovem, naj pride v nedeljo na orlovsko prireditev.
Primarij dr. Janko Polajnar ordinira vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 2 do 4 popoldne v Ilirski ulici 20.
Apostolstvu sv. Cirila in Metoda opozarja, da je v Ljubljani več dobrih, izobraženih ru-! skih dam, ki žele dajati privatni pouk v kla-! virju, francoskem, angleškem in ruskem jezi-1 ku, da si s tem nekoliko olajšajo svojo bedo. V vsakem oziru zanesljive informacije se dobivajo pri Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, Rožna ulica 11.
Vprašanje na naučno upravo. Vprašamo naučno upravo, kako si predstavlja pouk v j • osmem gimnazijskem razredu pri 50 učencih, 1 ki so prišli skupaj iz dveh različnih razre- j dov, kjer so imeli različne profesorje. Kakšen bo uspeli, kakšna matura?
Oglejte si umetnostno razstavo novejših del bratov Kraljev v Akademskem domu poleg hotela Union. Razstava nudi popolen vpo-| gled v slovensko umetniško tvorbo od danes I in je vredna poseta.
j Poročil se bo danes v cerkvi Sv. Petra j g. Josip L a m p e 1, strojevodja, z gdčno Ve-! rico B e r č i č, uradnico.
Ravnateljstvo konservatorija opozarja vse vpisane gojence, da pridejo danes popoldne k razdelitvi in določitvi urnika in sicer gojenci klavirja ob 3, gojenci vijoline ob 4, in-strumenlalisti ob pol 5 in gojenci solopetja ob 5 popoldne. Gojenci, ki so že lansko leto obiskovali pouk na Glasbeni Matici, naj gredo takoj v iste sobe in k istim učiteljem, kakor so bili lansko leto.
Instrumentalni pouk na konservatoriju. Na konservatoriju Glasbene Matice se poučujejo sledeči orkestrski instrumenti: vijola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, ! rog, trobenta, pozavna, tolkala in tudi orgle. Ravnateljstvo vabi vse one, ki se zanimajo za te instrumente, da se vpišejo k pouku. Pouk traja navadno največ 6 let ter jim je nato kot absolventom konservatorija zagotovljen ; stalen in dober zaslužek, saj v vsej naši kra-! Ijevini pri vseh orkestrih manjka izvežbanih naših moči. Ukovina za posamezne instrumente znaša 90 Din mesečno, pouk se pa vrši trikrat na teden. Revnim in nadarjenim go-I jencem odbor ukovino po možnosti tudi zni-I ža. Vpisovanje se vrši vse te dni na konservatoriju v Gosposki ulici 8, I. nadstropje.
Nepreviden voznik je prekucnil mleka-rici posestnikovi hčerki Antoniji Erjavčevi iz Vižmarij mlekarski voziček, katerega je Erjavčeva pustila ob hodniku v Komenskega ulici, med tem ko je nesla v sosednjo hišo i neki stranki mleko. Pri padcu se voziček ni dosti poškodoval, pač pa se je razlilo okrog 15 litrov mleka.
Karambol avto—tramvaj, šofer Rudolf Malahowsky, uslužben pri oddelku ministrstva za narodno zdravje, je trčil v Florjanski ulici v voz električne cestne železnice, katerega je vodil Alojzij Šmuc. Škoda je malenkostna. Po izjavi očividcev bi bil moral avto ustaviti, ker hi lahko uvidel, da se tam ne more srečati radi preozke ulice s tramvajem.
Tatvine v Ljubljani. Tz vrta Alojzija Kna-feljca v Orlovi ulioi je bila ukradena cinkastn. 170
cm dolga kopalna banja, vredna 500 Din. — Delavcu Francetu Kurallu z Dolenjske ce-
ste je ukradel neki pohajač iz stanovanja pat
novih čevljev in srajco. — Antonu Pavšlju je bilo ukradeno iz njegove spalnice v hotelu »Bellevue« obleka, perilo, čevlji in poleg tega še trije stodinarski bankovci.
Iz štajerske.
Sv. Jeriert nad Laškim. Tu bo v nedeljo,
6. t. m., ob 9 dopoldne javen shod o občinskih volitvah. Pride govornik iz Celja. Vabljeni so pristaši in nasprotniki občinske avtonomije.
Šmarje pri Jelšah. (Pogreb gospe Ane Gajskove.) Dne 2. septembra smo položili k večnemu počitku ženo trškega župana gospo Ano Gajškovo. Sedem duhovnikov in velika množica ljudstva vseh slojev je bila udeležena. Ob odprtem grobu rajne je govoril lepe besede v slovo g. profesor Vreže, ki je vodil pogreb. — Rajna gospa Gajškova je bila vzor žene in matere. Posebno se je spominja vsak kot velike dobrotnice siromakov, ki so kar redno zahajali na dom rajne in dobivali hrano. Rajna je bila pa tudi žena molitve. Posebno je častila lurško Mater božjo, ki ji je mesto izložbe pred trgovino lastne hiše postavila malo lurško votlinico. Cerkev sv. Roka nad Šmarjem je bila njena vedno zaželje-na točka, kjer je iskala v molitvi opore in pozabljenja.
Slike od blagoslovitve Katoliškega doma v Šmarju. Zagrebški slikar Touka je izdal 23 različnih fotografij ob priliki blagoslovitve Katoliškega doma v Šmarju dne 30. avgusta t. 1. Fotografije so krasne, čudovito dobro posrečene. Komad stane 5 dinarjev, razmeroma malo, ker je naročenih veliko število fotografij. Ako kdo želi kupiti slike, naj se obrne na župni urad v Šmarju pri Jelšah. Slike se bodo dobile tudi v trgovini g. Anderluha v Šmarju.
Hrastnik. »Krekova mladina« Celje gostuje v nedeljo dne 6. t. m. v dvorani g. Al. Logarja v Hrastniku z izvirno romantično viteško igro v petih dejanjih >Strahomir«, ali »Zvestoba do groba«. Začetek točno ob 4 popoldne. Po igri prosta zabava, pri kateri svira priljubljena domača godba. K obilni udeležbi vabi odbor.
Okraden trgovec. V Pobrežju pri Teznem je bilo vlomljeno pri trgovcu Rudolfu Horvatu. Vlomilec si je nabral raznega blaga za ženske obleke in perilo, več kilogramov sladkorja, kave, lonec masti, 7 kg bonbončkov in pa par škatelj cigaret in smotk. Ukradeno blago cenijo nad 10.000 dinarjev.
IZ MARIBORA.
Polovična vožnja za Delavski dan v Mit. riboru — preklicana. Ministrstvo za promet je odredilo, da ne bo izdajalo več dovoljenj za polovično vožnjo za razne prireditve. Minister za promet namerava izdati nov pravilnik, po katerem bodo take ugodnosti odpadle. Radi tega hočejo splošno znižati osebne tarife za 30 odstotkov. Kdaj se bo to zgodilo, g. minister ne pove. Udeležencem Delavskega dne v Mariboru 7. in 8. septembra s tem javljamo, cla mora plačati vsak celo vožnjo do Maribora in nazaj.
Shod Slovenske ljudske stranke za mesto Maribor in okolico se vrši na Marijin praznik, v torek 8. septembra v dvorani Katoliške mla-| dine v Splavarski ulici (gostilna Anderle, zra-: ven Ciriiove tiskarne). Zborovanje se začne že ob tričetrt na 8. uro zjutraj z volitvijo delegatov za vseh petero okrajnih organizacij j mesta Maribor. Kot govornika o političnem položaju sta naprošena narodna poslanca dr. A. ; K o r o š e c in Franjo Žebot. Prosimo zaupnike in somišljenike, da agitirajo za obilno udeležbo!
Novoinašnik - frančiškan p. Aleksander Urankar, ki je v letošnjem poletju primici-ral v baziliki Matere Milosti v Mariboru, se je zavezal, da bo šest let pastiroval med Slovenci v Severni Ameriki. P. Aleksander je že odpotoval s p. Kazimirjem Zakrajškom v Združene države Severne Amerike.
Pročelje državnega kolodvora bodo sedaj prepleskali. Po prenovljeni fasadi Mestne hranilnice bo tudi to novo pročelje v kras Krekovemu trgu.
Trgovsko-obrtni lokal v pritličju mestnega magistrata v Mariboru, kjer je bil nekdaj zglasilni urad in iz katerega je dr. Pfeifer kot vladni komisar dal napraviti Schweigerjevo gostilno, je sedaj oddan za mesečnih 2600 Din slovenskemu brivcu g. Boštjanu Ulčar. Novi zakupnik je oddal polovico lokala sporazumno z mestnim svetom trgovcu z delikatesami g. Ulerju, kateri je že dosedaj imel v tem lo. kalu svojo trgovino. Tako je prišel slovenski obrtnik g. Ulčar zopet pod streho, ker mu je dosedanji gospodar g. Prešern odpovedal obrtni lokal.
Silen naliv smo imeli v noči od četrtka na petek in v petek dopoldne v Mariboru. Lile je neprestano. Voda je tekla po ulicah, kakoi v potokih. Vrtovi v mestu in vinogradi v okolici so močno trpeli, škoda na kulturah je izredno velika. Po dolinah je uničena vsa še nespravljena otava. Že dolgo ni bilo takega | naliva.
Gotzovo pivovarno bi radi odstranili. Pn
Mariboru se je raznesla vest, da zahteva poli tična oblast od tvrdke Gotz v Mariboru, da mo , ra odstraniti pivovarno in podjetje na nove I ustanoviti kje na periferiji mesta. Nimamo na-j mena braniti Gfttza, ali ker je v podjetju zaposlenih okoli 200 slovenskih delavcev in delavk, smatramo tako odredbo za neumestno in ne potrebno. Podjetje je že nad 100 let
IZ CELJA.
/lato maturo praznujejo maturanta sol-
nograške gimnazije iz leta 1876. Med njinn se nahaja tudi sedanji celjski župan in odvetnik g. dr. Jurij H r a š o v e c.
Poplava. V četrtek ponoči je pričelo v naši okolici hudo deževati. Po kratkem presledku v četrtek popoldne je pričel v nofci od četrtka na petek padati dež v podvojeni meri. Istotako je moralo biti v gornji Savinjski dolini, ker je danes v petek preplavila Savinja vse bregove in se razlila po bližnjih travnikih, poljih in nasadih ter povzročila zopet — to je letos že drugič — velikansko Škodo. V kolikor še niso kmetje spravili svojih pridelkov s polja, je vodovje vse odplavilo. S tem je bila prizadejana našim poljedelcem velikanska Skoda.
Obneslo vensko obrtno društvo opozarja vsa društva, katerim so bile doposlane okrožnice radi skupnega obrtnega praznika, da nameravani sestanek delegatov v nedeljo, 6. septembra. odpade. Društva prejmejo prihodnje dni novo okrožnico in iih prosimo, da na njo na vsak način odgovore.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Otvoritvena služba božja bo v pondeljek, 14. septembra ob pol uri v cerkvi Marijinega Oznanenja, nalo pa v šoli razglasitev šolskega in disciplinarnega reda ter urnika. V I torek, 15. septembra bo reden pouk. Gojenci ' in gojenke, ki se iz kateregakoli vzroka še niso ' vpisali, se morejo prijaviti po pošti.
Porota. Včeraj je stal pred porotniki '< Mastnjak, obtožen uboja. Porotniki so uboj j zanikali, potrdili pa vprašan'e glede preko- j račenja silobrana. Na podlagi tega izreka je j bil Mastnjak obsojen radi prekoračenja silo- j brana na 8 mesecev strogega zapora. Za- : govornik je bil dr. Ogrizek.
IZ TRBOVELJ.
Umrl je 2. t. m. zvečer \ občinski izolir-mici na griži Rrglez Anton, kovač v srednji j delavnici.
Prircte.k šole. Na vseli osnovnih šolah, ra- ; zun pri Sv. Katarini, kjer je bal g. učitelj pre- ! meščen. se je začel 3. t. m. poduk s sv. mašo. 1 — Radi adupteiiskih del se začne peduk na gospodinjski Soli in v otroškem vrtcu kakšen mesec pozneje. — Omeniti je še, da se hoče ; Otroški vrtec popolnoma preurediti, in so j stroški proračunani na okuli petdesettiseč di- 1 marjev.
Sz
Nove zvonove je poklonil Nj. Vel. Kralj 'Aleksander pravoslavnim samostanom v Ma-nasiji in v Studenici ter katoliški cerkvi na otoku Braču.
Nov parobrod. V Split se je pripeljal nov parobrod »Jadranske plovbe* »Topola«, Id bo vsak teden trikrat vozil od Splita do Dubrovnika in nazaj.
»Geografija« in »Zemljepis«. »Pravda-; poroča, da je minister za prosveto odredil da ge zemljepisna učna knjiga »Geografija«, ki jo Sje bil spisal pomočnik prejšnjega ministra za prosveto dr. Radivojevič, na hrvatskih srednjih šolah ne sme rabiti. Na Hrvatskem pride zopet do veljave Hoič-Modestinov »Zemljepis«.
Podpora za invalide. Minitrstvo za so-cijalno politiko je naklonilo vsem invalidom, iki so končali invalidsko šolo v Zemunu, po 3500 dinari«v podpore za nabavo potrebnega obrtnega orodja.
Nova šola v Dubrovniku. Dne 15. septembra bodo odprli v Dubrovniku novo gospodinjsko šolo. Pouk na šoli bo trajal dve leti.
Ponarejalci brezplačnih železniških kart pod ključem. Poročali smo že, da je belgraj-ska policija zaprla več oseb, ki so bile osumljene ponarejanja brezplačnih železniških kart. Na pregi Belgrad—Zagreb ;e namreč v zad-tajem času potovalo mnogo oseb s prostimi kartami, ki jih je baje izdalo generalno ravnateljstvo žcleznic v Belgradu. Kontrolorji pa so opazili, da razne visoke osebe potujejo s kartami, ki so izdane na imena železniških uslužbencev. Ker pa so bili podpisi in žigi v redu, kontrolorji niso megli nič opraviti. V noči od 30. na 31. avgusta pa je kontrolor Kalamovič dal zapreti dve osebi, ker je smatral, da so njihove vozovnice ponarejene. Bila sta to advokat Bosa Markovič in Matija Ru-
■MMCBaaHBrRlKItteaaaSB;
bido, uradnik neke panoplovne družbe. Policija je nato dognala, da obstoji pravcata trgovina s ponarejenimi kartami. Trgovino je vodil neki Mirko Sudar, uradnik pri generalnem ravnateljstvu železnic. Sudar jc prodajal take karte za polovično ceno, pa tudi za manj. Končno si je izbral za svojega pomočnika nekega Červarja, ki je avstrijski državljan. Pri preiskavi so našli na Červarjevem stanovanju cele zvezke ponarejenih kart. Vsega so zaprli 12 oseb, med temi tudi odvetnika Markoviča, potem pa Mato Kuzmaniča, Leopolda Hirta, Stanka Zorka, Danilo Rukavino, Antonijo De-franceschi in Ivico Bruknerja.
Cena čevljev v Zagrebu. Zagrebška tržna policija se je lotila tudi trgovcev s čevlji, češ da prodajajo svoje blago po previsokih cenah, in je zahtevala, naj znižajo oene čevljem. Trgovci so ugovarjali, da je v njihovih zalogah skoro samo staro blago, ki so ga na-pili takrat, ko je dolar veljal še 70 in 80 dinarjev, vsled česar jim ni mogoče znižati cen brez občutne izgube. Tržna policija pa je trgovce opozorila, da lahko danes napolnijo svoje prostore z novim, mnogo cenejšim blagom, ker se je dinar dvignil, in da bodo vseeno lahko shajal:", čeprav cene znižajo. Ta argument je pomagal in trgovci s čevlji so začeli zniževati cene za 50 do 100 dinarjev pri paru. Tudi čevljarji so znižali cene za umerjene čevlje in sicer za prvovrstno blago od 550 na -180 dinarjev, za slabše blago pa sorazmerno. Sedai se bo lotila zagrebška tržna policija krojačev in prodajalcev narejenih oblek. Pravijo, da bodo počasi vsi prišli na vrsto...
Nepošten brat. Trgovec Levi Altarar. v Jajcu je doživel nekega večera veliko iznena-denje. Ko se je zvečer vrnil iz svoje trgovine v svoje stanovanje, je našel vsa vrata na ste-žaj odprta, omare vlomljene in vso opravo križem razmetano. Iz omare pa je izginila železna kaseta, v kateri je imel shranjene svetle cekine, stare srebrne goldinarje in krone in nekai draguljev. Zaklad je bil vreden okoli 100.000 Din. Obrnil se je takoj na policijo za pomoč. Na uradnikovo vprašanje, če koga sumi, je imenoval svojega brata Abrahama, ki se je pred nekaj dnevi vrnil domov. Ko so brata Abrahama našli, so našli pri njem tudi ukradeno blago, ki so ga vrnili lastniku, nepoštenega brata pa so zaprli.
Roparji v okolici Mostaria. V mostarski okolici se je pojavila roparska četa Mateja Vujoviča, ki je napravila zlasti v rnus^man-V.ih vaseh mnogo zločinov.
u Primorske.
^Goriška Straža« zaplenjena. Zadnjo številko >Goriške Straže« je cenzura zaplenila zaradi štirih člankov. Uredništvo je priredilo drugo izdajo.
Prepovedane veselice. Veselico prostovoljnega gasilnega društva v Sežani, ki je bila napovedana za 6. t. m., in veselico pevskega iu bralnega društva »Zastava« v Lonje-ru je policija prepovedala.
Smrtonosen padec. Raz streho poslopja, ki ga grade pri Sv. Andreju blizu zgradbe »Stabilimenta« v Trstu, je padel 24 letni težak Štefan Gustinčič. Padel je iz višine 20 metrov. Med prevozom v bolnišnico ie umrl. Gustičič se je komaj pred 2 tednoma oženil.
Pevsko društvo >Zora« v Kostanjevici na Krasu priredi dne 6. septembra svojo prvo prireditev z bogatim sporedom.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
5 septembra: Opera: Otfonbach: »Hotfmanove pripovedke«.
6.	septembra: Drama: Manners' »Pegica mojega
srca«.
Opera: a) Mascagni: »Cavalleria rusticana«.
b) Leoncavallo: »Glumači« (I Pagliacci).
7.septembra:	Opera: Strauss: »Netopir«.
8.	septembra: Opera: Verdi: >Aida-c.
»Hcftmannovc pripovedke« se pojejo nocoj ob pol osmih v operi in sicer v isti zasedbi kakor pri prvi vprizoritvi v nedeljo 30. avgusta.
Nedelja v Narodnem gledališču. Jutri sta v Narodnem gledališču dve predstavi. Drama vprizo-ri ob 8 zvečer velezabavno angleško veseloigro »Pegica mojega srca«, ki je pri premijeri v polni meri zadovoljila tako publiko kakor tudi kritiko ter izvrstno zabavala poslušalce. — V operi pa se poje ob pol 8 zvečer Mascagnijeva opera »Cavalleria ru-sticanac in Leoncavallovi »Glumači« v znani izvrstni zasedbi, le vlogo Silvija poje pri tej predstavi novoangažirani član g. Janko. Pred prodaja vstopnic za obe predstavi pri dnevni blagajni v operi od 10 do pol 1 in od 3 do 5.
Y. Ljubljanski velesejem
PETEK.
Včeraj dopoldne je obiskal velesejem predsednik narodne skupščine g. Marko Trif-kovid — s sinom —, ki je prišel iz Gastedna. V družbi velikega župana dr. Baltiča, ravnatelja Dularja, predsednika velesejma Bonača, predsednika Trg. zbornice Ivana Kneza in tajnika Trg. zbor. dr. Plessa si je ogledal vse paviljone. G. Trifkovič se je za ministrom Krajačem najbolj zanimal za vzorčni velesejem kot tak, za njegov gospodarski pomen, za stanje, zmožnosti in potrebe naše industrije in trgovine. Omenjeni zastopniki naših pridobitnih krogov so mu poročali o težavah, s katerimi se mora pri nas boriti trgovina in obrt, o preslabi zaščiti, o neugodnostih trgovinske pogodbe z Avstrijo, o stanju našega izvoza itd. G. predsednik je pokazal polno razumevanje za potrebe in težnje gospodarskih krogov in je obljubil, da bo podpiral vsako akcijo, ki bo šla za tem, da se nedostatki odpravijo in razvoj podpre. — G. Trifkovič je čez noč oetal v Ljubljani.
Velesejm je obiskal tudi naš poslanik v Wasliingtonu g. Tresič-Pavičič, ki se je tudi zelo zanimal za to, kaj se pri nas producira.
Razstavljala so povprečno vsi s sklepi lah-j ko zadovoljni, dasi se seveda pozna, da kon-j zum pri nas ni posebno živahen. Morda naj-! več povpraševanja je bilo po tekstilnih izdel-1 kib. Domačini so precej kupovali igrače. Prišli so interesenti iz vseh krajev Jugoslavije, iz Švice, Avstrije, Italije, Belgije, iz Grčije in Bolgarije, število včerajšnjih obiskovalcev cenijo na blizu 8000. — Tatvin in izgredov le-j tos ni.
Doslej je bila za obisk velesejma na progi Ljubljana—Zagreb dovoljena polovična j vožnja le za dnevne brzovlake, sedaj je pa z
rešenjem prometnega ministrstva dovoljena
! tudi za nočne brzovlake.
|
Včerajšnji »Jugoslovanski Lloyd« se v ' uvodnem članku zelo pohvalno izraža o ljubljanskem velesejmu in obžaluje, da se prirejajo novi velesejmi kot v Subotici, ki svojega namena ne izpolnjujejo in le cepijo moči i in zanimanje.
Živinorejska razstava na Ljubljanskem vel*.
! sejmu, ki se priredi to nedeljo, bo po številu pri-i glašenih živali kakor tudi po raznovrstnih pasmah ! in vnanjosti živali vzbujala največje zanimanje med '. posetniki, živinorejci in drugimi interesenti. Konj, toplo- in mrzlokrvnih, je priglašenih nad 100, med temi 20 žrebcev žlahtne krvi. Goveje živine je pa priglašenih 140 glav in sicer 40 bikov, 60 krav in , 40 telic. Ves prostor, ld se je namenil na sokolskem ' telovadišču tej razstavi, je zaseden. Nekaj novega je letos poleg goveje razstave tudi plemenski sejm, kjer se bo nudila prilika za nakup plemenskih živali, in konj kakor tudi govedi. Na ta sejem bo postavljenih tudi 40 plemenskih ovac jezersko-sul-čavske pasme.
Dohod na živinorejsko razstavo je za govejo živino spredaj pri glavnem vhodu iz Gosposvetske ceste, vhod za konje ie kakor lani ob strani drevoreda. Vozovi se imajo spraivti na prostor zadaj za ograjo velesejma.
s-Flammentod«, gasilni aparat, paviljon F 238, | V nedeljo ob petih popoldne priredi firma na ve-j lesejmu na prostoru za zvonovi javno preizkušnjo j tega aparata, h kateri se občinstvo najvljudneje vabi. Uspeh gašenja je naša najboljša reklama. — Firma »Flammentod« je v Celovcu (Klagenfurt), Kaserngasse 10.
Fuzija Ljubljanske kreditne banke in Sla-ven-ske banke? Te dni kroži v časopisju, ki stoji blizu Slavenski banki, vest, da je fuzija med Ljubljansko kreditno in Slavensko banko gotova tvar. Po informacijah, ki smo jih mi dobili, pa ta stvar nikakor ni tako gotova, kakor to trdijo prijatelji te fuzije, ker ima tu zadnjo besedo ministrstvo trgovine in industrije, ki menda tej ideji ni naklonjeno.
Podpis trgovske pogodbe z Avstrijo. Dne 3 t. m. je bila podpisana na Dunaju avstrijsko-jugoslovanska trgovska pogodba. Pogodba je izdelana, kakor smo že poročali, na podlagi največje ugodnosti.. Največjo ugodnost za uvoz v Jugoslavijo uživa okoli 85 predmetov med njimi gips, milo, papir, gospodarski stroji, avtomobili. Jugoslavija ima največjo ugodnost pri 28 predmetih med njimi za sadje, grozdje, teleta, svinje, konje, perutnino, svinjsko mast,
ps'1 EiodL jBor^gro* Kfumjana
Seienburgova ul. 6/1. Telefon štev. »SO.
viao, les itd. — Carinske postavke bodo v kratkem objavljen«.
Is Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Glavno ravnateljstvo neposrednih davkov je pred kratkim izdala za izvršitev ugodnosti glede posebne pridobnine navodilo, po kate. rem se v dvanajslinskem zakonu za mesece avgust-november 1925 priznane ugodnosti uveljavijo samo za čas od 1. avgusta do 31. decembra 1925. Zbornica je v sporazumu z Zvezo industrijcev in z drugimi gospodarskimi korporacijami v tem oziru naslovila na kabinet ministra financ spomenico, v kateri prosi, da se dosedaj veljavno načelo, da veljajo davčne odredbe dvanajstinskih zakonov, ako niso izrecno terminirane, za celo davčno leto, uveljavi tudi glede ugodnosti, ki so se priznale za posebno pridobnino z zadnjim dvanajstinskim zakonom.
Borze.
Dne 4. septembra.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.33—13.43 (13.30—13.40), Italija 224.10—220.50 (224.50—226.90), London 272.23—274,23 (272.25—274.25), Newyork 55.93— 56.53 (55.885—56.435), Pariz 263.50—267.50 (264— 268), Praga 165.85—167.85 (165.90—167.90), Dunaj 7.89—7.99 (7.87—7.97), Curih 10.84-10.92 (10.836 —10.915), Amsterdam 22.60—22.80 (22.65—22.75).
Curih. Belgrad 9.20 (9.225), Pešta 0.007256 (0.007270), Berlin 123.25 (123.12), Italija 206.50 (205J50), London 25.09 (25.11), Newyork 517.50 (617.25), Pariz 24.25 (24.30), Praga 15.32 (15.30), Dunaj 72.95 (72.85), Sofija 3.75 (3.76), Amsterdam 208.35 (208.42), Bruselj 23.05 (23.20).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.555, Kodanj 177.30, London 34.3075, Milan 28.24, Newyork 707.45, Pariz 33.15, Varšava 128.95. — Valute: dolarji 708, angleški funt 34.22, francoski frank 33.25, lira 28.42. dinar 12.59, češkoslovaška krona 20.94.
Praga. Devize: Lira 134.875, Zagreb 59.876. Pariz 158.375, London 163.65, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno inv. posojilo 77 (den.), zastavni listi 20—25, kom. zadolžnice 20—25, Celjska posojilnica 201—204, Ljubljanska kreditna 225 —240, Merkantilna 101—102, Praštediona 914 (denar), Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 81 (den.), Trbovlje 360 (bi.), Vevče 120 (den.), Nihag 38 (den.), Stavbna družba 165—180.
Zagreb. Hrv. eskomptna 123.50—125, Kreditna 123—124, Hipobanka 73, Jugobanka 105—105.50, Ljubljanska kreditna 230, Praštediona 912—915; Slavenska 66, Srpska 130—131, Eksploatacija 50, Nihag 40, Gutmann 43(., Slaveks 165, Slavonija 51, Trbovlje 355, Vevče 120, 7 odst. drž. investicijsko posojilo 79, vojna odškodnina 299—300.
Dunaj. Alpine 29.4, Greinitz 14.3, Trbovlje 46.45, Hrvatska eskomptna 15.5, Leykam 18, Jugobanka 12.95, Hipobanka 8.72, Avstrijske tvornice za dušik 18, Mundus 91.2, Slavoinja 6.35.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Testoni, monte, fco Postojna 7 vag., zaklj. 550; madrieri, 75-220, od 4 do 8 m, I., II., III., fco meja 575 (den.); črni bor-bor-donali, 3 do 8 m dolž~, 30-30 do 50-50, fob Gruž 650 (bi.); bukova drva, 1 m dolž., suha, fco Pod-brdo 22 (den.). — Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, fco nakl. postaja 250 (bi.); pšenica domača, fco Ljubljana 255 (den.); oves slavonski, par. Ljubljana 30 q zaklj. 170; koruza slavonska, par. Ljubljana 70 q, zaklj. 216; koruza slavonska, fco Postojna 1 vag., zaklj. 224, laneno seme, fco Ljubljana 540 (den.); fižol mandolon, b-n, fco Postojna tranzit 1 vag., zaklj. 375.
Turistlka in šport.
Zagrebški železničarji v Ljubljani. ASK Pri-morju se je posrečilo pridobiti SK Železničar iz Zagreba za tekmo v LjubljanL Ta klub se je v zadnjem času dvignil na zavidno višino, ker je dosegel letos tako doma kot zunaj krasne uspehe. Zagrebški vodilni klubi Gradjanski, Hašk in Con-cordija so dobili v SK Železničar novega rivala tako, da so tekme, ki jih odigravajo z Železničarjem, vedno dobro posečane. Doslej so bili navajeni ti vodilni klubi poražati svoje kolege iz istega razreda z visoko goldiferenco, a tekme s tem klubom so vse izpadle z razliko enega gola. Moštvo tvorijo sami železničarji, telesno zelo razviti igralci. Igrajo z neverjetno ambicijo in voljo. Res je, da so v svoji igri nekoliko preostri, toda to da tekmam pravi potek in živahnost, dokler se držijo v mejah fairnessa. O lepih rezultatih, ki jih je moštvo doseglo v tekmah proti mnogim podzvez-nim prvakom in na svoji tournoji v Grčiji, kjer so častno reprezentirati naš šport, bomo poročali v prihodnji številki. Tekma v Ljubljani se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta ter prično ob 15. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Se-lenburgova ulica, od pondeljka dalje.
ABSOLVENTINJA praškega konservat. poučuje glasovir. Naslov v upr. pod št. 5923.

OGLASI
Vsaka drobna vrstico 1-50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
režnico
»nočno, zdravo, se sprejme k bolni gospej čez dan. — Naslov v upravi -^Slovenca«.
DUAK
»c sprejme na hrano ln »ta- i kovanje nižje srednje šole. ! Udobnosti: »o^a, elektr, luč, ! kurjava, velik vrt, klavir in event. inštrukcija. - Naslov V upravi lista pod št. 5968.
Služba ORGANISTA in CERKOVNIKA
v Sv. Križu pri Lillfi se razpisuje. Nastop službe v mesecu oktobru. • Župni urad Sv. Križ pri Litiji. 5902
Absolventinja
trgov. Soie z 2 letno prakso, išče primernega mesta. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Uti. 5396.
MLAJŠI DUAK
se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5983.
čevljar, vajenca
marljivega in krepkega, poštenih staršev, sprejme takoj ALOJZIJ LOBODA, čevljar — Domžale.	5940.
Do (fin se sprejme, po-UCftlC steno, ki bi znala nekoliko kuhati, v službo. Plača po dogovoru. Nastop 15. sept. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 5935.
Proda te dobro ohranjena
ŽELEZNA posteljica
Blarsajnioarka sobo
ki je bila zadnji čas v seziji, išče enako trajno službo, najraje izven Ljubljane. V tr- j govini bi pomagala tudi kot prodajalka. - Ponudbe pod »Poštena hiša« štev. 5953.
Absolvent
vinogradske in sadjar, šole, z večletno prakso v poljedelstvu, živinoreji in vrtnarstvu za zelenjavo, išče primerno službo na velcpose-stvu. - Ponudbe pod »Eko-nom«/5937 na upravo lista.
za 1 ali 2 gospoda oddam. - Naslov v upravi lista pod St. 5959.
Pitro ^koj prodamT".
WIUG Naslov v upravi »Slovenca« pod Itev. 5956.
0TR06KA in lesena POSTELJA.
Po-
isra ae na Mcatoam Izda 60L
Dve mesečni SOBI s poseb. nim vhodom, se odda posameznim osebam. • Naslov v upravi liata pod Hat, 5967.
Sprejmem pridno in pošteno
kuharico VJ^.
magati tudi pri trgovini. — Kje, pove upravništvo lista »Slovenec« pod Stev. 5927.
Iščem učenko
poštenih staršev, 14 do 13 let staro, s primerno šol. izobrazbo in dobrimi spričevali, ki bi imela veselje do trgovine, najraje z dežele. -Franc Pirkovič, trgov., mcš. blag*. Ribnica n Doleusko.
BELA KOZA, švic. pasme, 1 leto stara, naprodaj. — Cesta dveh cesarjev St. 6.
Prijazna in čista • Zf*-	-
s popolnoma separat. vhodom, se takoi odda solidnemu gospodu. - Gosposka ul. 10/1, levo. — Na ogled je soba od 12 do 2. 5962
DIJAKINJA kmeč. staršev so sprejme po nizki ceni. — Naslov v upravi pod: 5966.
! Dva GOSPODA, solidna, se
sprejmeta na stanovanje in hrano v Kolodvorski ul. 11/L
Prodajo se:
4 salonske oble!:«, 3 površniki, 1 žaket
za srednje in močneise gospode Pri Maks ZABUKO-5EK. krojaški mojster — Celje, Cankarjeva ulica 2. Priporoča sc tudi za duhovniška dela, kot talaric itd.
SgNiasito.
Fižol lečo

suhe gobe
kupuje SEVER in KOMP-Ljubljana, Woliova ulica 13-
Moška SUKNJA
in POVRŠNIK - slike, roč-no delo — ter nekaj starinskih stvari sc proda po nizki ceni. - Naslov v upravi ■>SLov«nca< pod Stev. 5960.
„1." 616. Motvoz
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
Pozor obrtniki hmntovalcl!
Mlini za domače mletje (pogon 2—3 KS) 50 kg moke na uro, velesejmska cena 9500 Din; na ogled in naprodaj: Podboj, Sv. Petra cesta 95.
Umetne cvetlice!
krasne mirtne vence in šopke za svatbe, ročne šopke, nagrobne vence. — Umetno cvetlično listje, sestavni deli itd., svileni ter krcppapir ima razstavljeno na ljubljan. velesejmu
paviljon »E«
prostor 18—20 po konkurenčni ceni cvetličarna
»Podčetrtek«
lastnik Rado Pregrad.
•v
Zimnlce
modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).	5732
Kupim prvovrsten Ia. okrogel orehov, jesenov in
HRASTOV LES
od 40 cm dalje debel, 2 m dolg; v poštev pridejo le vagonske dobave. Prosi se za obvezno ceno od kubič. metra franko vagon nalag. postaj v Sloveniji. Ponudbe na: DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki.	5236
čadež <& Brcar
LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 35
priporoča: mlinske kamne svil. in volnena mlinska sita
gurte
gonilna jermena vosek za mazanje jermenov mlinske stroje in vse ostale mlinske potrebščine po konkurenčnih cenah. — Zahtevajte ccnike!
Instalacijski aparat
Paviljone jo na velesejmu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5046
i! Premog-CefeinlS
Wollovn ulico l./ll.
■ Telefon štev. S«, g
I Hk^Sl MMH MSM1 CBN HMSW
HX9iniaoara»»im
NAPRODAJ JE
zelo dobro ohranjena KOČIJA »Broom«. - Na ogled 5. in 6, septembra v Gosposki ulici št. 15, pri hišniku.
Naprodaj
radi opustitve trgovine: 10 godb. AVTOMATOV
in sicer 4 z električ., 4 s težalnim in 2 s peresnim pogonom. Cena 10.000 Din. Ljubljana, Kolodvarska ulica štev. 30 — Kmetec.
AUTOMOBIL
mali dvosedežni, zadaj prostor za vzorce ali za 1 sedež, skoro nov, zelo ekonomičen pri uporabi, solidno izdelan, pripraven za potovanje, se radi nakupa večjega voza proda. Pojasnila: A. Lairpert, LJubljana, Krekov trg št. 10.	5774
izvrstno zdravilno sredstvo pri vseh boleznih sapnih organov. Zahtevajte še danes prospektov! — Oglejte si razstavo na velesejma,
PAVILJON »G« 342. Razpošiljalnica AUGOL
general, zastopstvo za SHS JOŽE ČEBULJ — Jesenice (Gorenjsko) — Slovenija.
special. parfumerija in trgovina rokavic in nogavic — Ljubljana - STRITARJEVA ULICA štev. 2.
PAVILJON »E« 49, 51.
ŠPAG0
DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »KONOPJUTA« - Ljubljana, Gosposvetska 2.
Zahvala.
Ob prerani in prebridki izgubi našega nam iskreno ljubljenega soproga, očeta, deda, brata, svaka, strica in tasta, gospoda
posestnika, trgovskega in umetnega vrtnarja itd.
nam je došlo toliko tolažilno izrečenih sožaljij, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. —
Izrecno bodi izrečena zahvala za tolažilne
obiske in besede preč. gg. Finžgarju in Vrhov-niku, ki sta blagopokojntka «edno obiskovala ob času njegove bolezni. Dalje bodi izrečena zahvala »Zadrugi trg. '-rtnarjev za Slovenijo« in »Slavcu« za častno spremstvo, pevskemu društvu »Sloga« za ganljive žalostinke, vsem darovalečm prekrasnega cvetja ter vsakemu, ki je blagopokojnika v njegovi mukapolni bolezni obiskoval in tolažil ter vsem onim, ki so ga spremili na njega zadnji poti,
Izrečena bodi tedaj zahvala vsem in vsakomur.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
Razpis
»Pokofninski zavod« za nameščence v Ljubljani oddaja
težaška in zidarska dela — betonska in železo., betonska dela — tesarska in krovska dela za skupino hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu.
Vsem interesentom — našim državljanom — so na vpogled načrti, pogoji in stroškovniki od 10. t. m. ob uradnih urah v pisarni »Pokojninskega zavoda«. Na željo se oddajo ti pripomočki interesentom proti povračilu nabavnih stroškov v uporabo.
Težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela se oddajo skupno enemu podjetju. Tesarska in krovna dela se pa morejo oddati tudi deljeno na več podjetij.
Obvezne, s 100 Din kolekovanc ponudbe se morajo vložiti pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8, najkasneje do 22. (dvaindvajsetega) septembru t. L opoldne.
V Ljubljani, dne 4. septembra 1925.
„1." 616. Mreže
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
Otomane naKJ
blagu 900 Din, afrik modro^ ci 250 Din, patent fotele in vse tapetniške izdelke po najnižjih cenah. - Vabi na ogled! - RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča.	5045
Enodruž. HIŠA
ob železnici, novozidana, z 12.000 m- zemljišča, naprodaj za nizko ceno 70.000 Din. — Izredno ugodna prilika! — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 5887.
kopjih Zahvala
Ub nenadni in prebridki izgubi našega nepozabnega sina ia brata
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga v (ako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo velečastiti duhovščini, gosp. zdravniku dr. Raznožniku, sorodnikom in znancem.
Prisrčna hvala pevskemu zboru za ganljive žalostinke, Sokolu »Ložka dolina', domačemu gasilnemu društvu, uradništvu graščine Snežnik, drž. nastavljencem ter vsem prijateljem iz Ložke doline in bližnjih ter oddaljenih krajev za tako častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Istotako srčna hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov na njegovo krsto.
Tisočera hvala vsem!
Stari trg, dne 2. septembra 1925.
Žalujoča rodbina KARL KOVAČ-eva
6 6
M.
Araton Šinkovec d. d. Grosuplje
a
99
iz samega prašičevega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini po 5 Din komad (8 klobas tehta 1 kilogram)
Franc Fister
Ljubljana, Zaloška c. 10.
Stroj. miz. delavnica t
v bližini Ljubljane, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji odda v najem oz. se proda. - Poizve se
pri Aloma Company, Ljublj., Kongresni trg 3. J
»iiiMuiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiniHiiiuiiiiiiiiHiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Najstarejša in največja špe-cijalna trgovina v Jugoslaviji
s pisalnimi, računskimi in kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami.
Ustanovljeno 1906.	Telefon 268.

nagrobni križi, vse vrste malih visečih in stoječih križev, svačniki, stojala za petrolejke, vešala za obleke in klobuke, perilni plohi itd,
»RODA«, Oomicelj & Kotoun,
MARIBOR — Frankopanova 10.
Paviljon »H« 225.
Največja zaloga in najcenejše: DVOKOLESA, motorji, otroški vozički, šival, stroji ter pneumatika. Ceniki franko, prodaja na obroke. — i | »TRIBUNA« F. B. L, to- j varna dvokoles in otroških ! vozičkov, Ljubljana, Kariov. ska cesta št. 4.	5546 I
Pri MSoincu" K. Widmayer
Pogačarjev trg
Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine en gross - en detail,
Strojno mizarstvo in tovarna pohištva
Josip Andlovlc, Ljubljana
Karlovska cesta št. 22. Razstavljeno na Ljublj. velesejmu paviljon E, št. 94—96.
„1." 616. Lan, konoplja
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
Otroka kapitana Sranta.
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jnles Verne. — Poslovenil A. B.
Tako so prišli tisti večer vsi premočeni in do smrti utrujeni do revne staje. Samo nerazvajeni ljudje bi ji mogli dati ime hiša, in samo popotniki, l:i že omagujejo od naporov, bi se podali vanjo. Toda Glenarvan in tovariši niso imeli izbire. Stisnili so se torej v zapuščeno bajto, ki bi je ne maral niti najrevnejši pampski Indijanec. Zakurili so reven ogenj, ki je dajal več dima kakor gorkote, pa se tega z največjo težavo. Zunaj je divjala nevihta, in skozi preperelo slamo je močno curljalo. Da ogenj ni ugasnil vsaj dvajsetkrat, so se imeli zahvalili Mulradyju in "VVilsonu, ki sta ravno tolikokrat zamašila luknjo. Slaba in pičla večerja je bila zelo žalostna. Nikomur ni teknilo. Samo major se ni branil premočene jedi .in ni zamudil niti enega grižljaja. Mac Nabbs je bil vzvišen nad vsem zunanjim svetom. Kar zadeva Paganela, je kot Francoz skušal zbijati šale. Pa mu ni šlo in ni šlo.
»Tudi moje šale so vodene,s: je pripomnil nazadnje. Ker je bilo v takih okoliščinah najbolj zabavno, če si mogel zaspati, je vsakdo skušal, da pozabi vsaj za trenutek na svoje reve in nadloge. Noč je bila strašna. Ogrodje staje je pokalo, pri vsakem sunku vetra je stena zaječala; bati se je bilo, da vihar odnese vse skupaj. Zunaj so stokali ubogi konji, izročeni na milost in nemilost neusmiljenemu vremenu, njihovi gospodarji pa niso nič manj trpeli v razpadli bajti. Končno se iih je vendar usmilil spanoc. Najprej
9 kohill P°t°mki ameri-£. ftUMIIJ ških žrcbccv
»Vasetin« »Benss«, sta naprodaj. - Na ogled 5. in 6. sept. v Gosposki ulici št. 15, drugače na Turjaku štev. 1.
„L" 616.
Vrvi
A. Šinkovec d. d. Grosuplje
j« zatisnil oči Robert, ki je naslonil glavo na Glenar-vanovo ramo, potem pa so vsi gostje bedne staje drug za drugim zadremali v božjem varstvu.
Bog jih je dobro čuval, zakaj noč je minila brez posebnih nezgod. Zbudili so se, ko jih je poklicala Tavka, ki je prebdela vso noč, s svojim rezgetanjem. Če se ni spomnil Talkav, je znala sama dati znamenje za odhod. Preveč je že storila zanje, da bi je ne ubogali. Podali so se na pot. Dež je prenehava!, toda razmočena tla niso več vsrkavala vode. Na ilovici so se naredile luže in jezerca, časih že nevarno globoka. Paganel je pogledal na svoj zemljevid in opravičeno zaključil, da sia se rečici Grande in Vivarota, kamor se navadno stekajo te vode, zlili v eno samo strugo, več milj široko.
»Samo najhitrejša ježa jih je mogla še rešiti. Kam naj se zateko, če bi poplava še naraščala? Kakor daleč je segalo oko, ni bilo videti najmanjšega hribčka. Na tej velikanski ravnini bi voda hitro naraščala. Pognali so torej konje, kolikor so mogli. Tavka je bila na čelu. Zaslužila bi po pravici ime morski konj, tako je skakala z lahkoto po vodi. Dejal bi, da ji je voda prava domovina.
Naenkrat, tako okrog desete dopoldne, je začela postajati Tavka strašno nemirna. Cesto se je obračala proti neizmerni planjavi na jugu in rezgetala zateg-njeno. Nozdrvi so silno vzdihavale sveži zrak. Začela se je vzpenjati. Njeni skoki Talkava sicer niso vrgli s sedla, vendar pa jo je le s težavo obvladal. Iz gobca se ji je cedila pena, pomešana s krvjo, ker jo je uzda tako rezala. A kljub temu se vročekrvna žival ni pomirila. Gospodar je dobro vedel, da bi se z vso hitrostjo svojih nog zagnala proti severu, čc bi bila urosta.
»Kaj je vendar Tavki,« je vprašal Paganel. »Ali jo mučijo požrešne pijavke argentinskih voda?«
—	Ne, je odgovoril Indijanec.
—	Ali se plaši, ker sluti nevarnost
—	Da, zaslutila je nevarnost.
—	Kakšno?
—	Ne vem.
Če oko še ni moglo zapaziti nevarnosti, ki jo je zaslutila Tavka, je pa vsaj uho moglo nekaj zaznati, zakaj od obzorja sem je prihajalo zamolklo bučanje, podobno tistemu, ki ga povzroča nastopajoča plima. Veter se je zaganjal v mokrih sunkih in ves je bil prepojen z vodnimi kapljicami. Ptili so bežali pred nepoznanim prirodnim pojavom hi se oddaljevali na sever, kar so jih nesle peroti. Konji, ki so bredli že do kolena, so začutili prve sunke pojavljajočega se toka. Naenkrat so zaslišali popotniki strašno hru-menje, in kake polj milje na jugu se je odzvalo rez-getanje, meketanje in rjovenje. Pokazale so se ogromne črede. Preplašene živali so bežale z veliko hitrostjo, pri tem pa so padale, vstajale, prehitevale in prevračale v blaznem strahu druga drugo. Le s težavo jih je bilo mogoče razločiti v sredi tekočega vrtinca, ki so ga delale v svojem begu. Sto največjih kitov ne bi moglo bolj razburkati morskih valov.
»Anda, anda (hodi, hodi!) je zavpil Talkav z gromkim glasom.
—	Kaj je vendar? je vprašal Paganel.
—	Potop, potop, je odgovori! Talkav in spodbode! konja v snieri proti severu.
—	Povoden j! je zavpil Paganel in se vrgel s tovariši vred za Tavko.
IDalie sledi.)
IESIIE
N O
— to © >
S O
"S
u
2 ^
a ju . Sg'3
2 « " C
>3 b -o
S? 5.2 3
* > >H "-I
«3
C
>N
•M
G
hX
i-8
.2, oT^.
«3
g
.2 2-p
O
S^il
-M 3) >3,
© 'HcO > fi" N 03
IO
t-, jC
>
S -Sa-
T" 5 5 &
iS J5
L) T3
"S &
a,
•S, Ž
111=1115
Priložnost imate za nakup vsakovrstne železnine po najnižjih cenah, ako si ogledate ob posetitvi velesejma bogato zalogo pri
trgovina z železnino na debelo in drobno LJC1BLJRNR, Dunajska cesta Stev. 11.
Obte prUlubijene
Jarc ovc kranjshe Klobase
so (ud! letos no velesejmu
koncem paviljona n H. Jarc, Ljubljana
Godbeni instrumenti '"^v^^fis™'81'
Posetitc K©jO S26--28 V J?4lwS!j«SlU O na ljubljanskem velesejmu.
KOČIJA in OMNIBUS z navadnimi in gumi-kolesl, OMARA za led, BILJAR iz tovarne »Seifert«, PARNI STROJ 45 HP, PARNI KOTEL 25 00 m=
kurilne plošče. Omenjeni predmeti so vsi v prav dobrem stanju, — Pojasnila daje VRATAR v hotelu »SLON* — Ljubljana.	5917
PJJjjif za tri konje in dvo-SIICV rišče, se ODDA takoj v NAJEM. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 5969.
Poravnajte naročnino!
zajamčeno polnomasten, v2likoluknjičast, ki nc zaostaja prav nič za pravim švic, ementalcem, dobite le pri
FRANC ŽMITEK-U, Boh. Bistrica.
Postrežba točna, cene nizke, zahtevajte ponudbe. VELESEJM PAVILJON »J« št. 647. '•C Zastopnik Albin T u r k , Ljubljana,
ugodna priliha za vsahega
Zadnje dni velesejma, paviljon G prostor št. 363
Razstavni naviljcn »F« štev. 269—275.
Najnovejša dvokolesa, motorji, otroški vozički, šival, stroji, pneumatika in deli. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4.
industrija ščetarskih izdelkov Ljubljana, Gosposka ul. lO Trgovina; Resljeva cesta 2
Cene znatno znižane! Velesemenj paviljon „E" štev- 86
tvmha RADO NIPlC iz Maribora
svoje izloženc izdelke po najnižjih cenah specijelno kuhinjsko posodo
tz tnaftra In aluminija
Tovarniško poliišfvo
od najfinejše do najpriprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani
Kopitarjeva ulica 6. II.
ANDREJ KREGAR. tovarna pohištva
l^^m^^r^m--st. Vid
ustanovljena leta 1688., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistili glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
nad Ljubljano
nasproti kolodvora Vižmarje
Na velesejmu
razstava v paviljonu
ZaMevafte (enih!
lesna industrija m ekspertna trgoraa
Centralna pisarna. Ijsibijana, Ižansfta cesta 22
S Najbolje se kupi brez dvoma '	„Prl nizki ceni"
lastne parne žage in silila
JLJUSI.JATVA, SV. PETRA CESTA ŠTEV. 3
Nudi cenj. odjcmalcem razno damsko, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilnate ilor-nogavice za dame — velika izbera potrebščin za šivilje — kakor razne r.akite, trese, svile, vezenine itd., dalje velika izbera potreb, za krojače.
Oddelek I,
disga: Borovnllto!. UuD

tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene,
liana. Poapcč in Begunle.
poMftvaiz masiv-
Tovarna zabojev y»o na roOBn: opehama. apnen
Oddelek II,
impreunlrane-
in interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve.
ca UMETNI NIBN.
Oddelek III
ZAHTEVAJTE KATALOG IN CENIKI LJUBLJANSKI VELESEJEM!
Telefon	Telegram: Koi>i Kjalbljjasria
Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze' Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno voditvo.
6e priporoča, da si ogledajo RAZSTAVO v paviljona »I« št. 624 — kjer ie razstavila tvrdka
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
predmete damske konfekcije lastnega izdelka in sicer; plašče, bluze, nblekce, velike in otroške predpasnike itd, v krasni izbiri. — V tej trgovini sc dobi tudi razno moško in žensko perilo po najnižjih cenah. — Geslo Ivrake je: Mali, a tem gostejši dobiček. — Za trgovce posebno nizke cene !
Trslovci s Športnimi potrebščinami!
Paviljon	327
Kran; - Slovenija
Lastni proizvod vsakovrstnih naramnic in nahrbtnikov
Zaloga modnega, ltratkega norimberškega in
galanterijskega blaga Na debelo !	Na debelo !
oai s. 17©7. — sisis?. »amassa
v
Čast. gosp. konsist. svetnik P. Hugolin Saftner je 26. avgusta t. 1. v tej zvonarni preizkusil 6 bronastih zvonov za Komendo pri Kamniku in strokovnjaški ugotovil:
Dispozicija zvonov s!ove: B (2692 kg), D (1296 kg)' F (720 kg), G (551*5 kg), in B (335 kg), je torej har" monično - melodično zvonenje, ena najlepših dispozicij za petero zvonov, ker temelji na toniki in da največje zadostilo. — Zvonovi so po livu, vnanji obliki, okraskih neoporečni, material prvovrsten, glasovi mehki, trajni, čisti, med seboj v lepem razmerju, pravilno uglašeni Zvonovi bodo razstavljeni na velesejmu in bodo gotovo zbujali veliko pozornost. Vsled vseh teh vrlin se izrekam za sprejem zvonov od strani cerkvenega predstojništva.

Kanado in Ziedinfene dr mu
NAJNOVEJŠIMI EffSPPES PAROBRODI
3 lirat na teden
i z Ciierbourga - PnTwerpena ■ Hamburga - Llverpoola.
flajbrža zveza z userci mesti Hanado in Žled, držav.
Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno
immm dacific
LJUBLJANA. JOS. ZIDAR, DUNAJSKA C. 31
ZASRSS, Pčirinjska uiica 40
Zahtevajte cenike! — Oglejte s! zvanarno! — Cene Konkurenčne! —■ |§
Izdelki umetniško mojstrski. — Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki'- E|
,____iu
S?a™m"a —hmsmmmm 4U.JH3!«wbw» muh«»»«» « a
ara	ve^m ms» ma mu mm i iihiih iim hm mrv.x reSS ^ScaS iiS
Izdajateli: dr, Fr. Kutovec,
Za Jugoslovansko tiskarno v Litibliani; Karol Če&
Urednik: Franc Tcrsctfiav,