58
Kmetovalci, odprite oči!
Kmalu bo izgiuil sneg, in kmetovalec bode pričel iz novega svoje trudapolno delo na polji. Kakor bo sejal, tako bode tudi žel. Ako je torej dobra žetev za-visna ne le od Boga, ampak tudi od kmetovalca samega, važno in imenitno je, da uže setev tako opravi, da se sme nadejati dobre žetve. Ob mnogih prilikah smo poudarjali, da je kmetovalec izgubljen, ako se zanaša na tujo pomoč, a si sam ne pomaga. Kako naj si pa pomaga? Oj koliko je takih prilik! Kdor ne pozna nobene take prilike, prebere naj ta članek in spoznal bode vsaj eno.
Odkar se je žito toliko ucenilo, da ga ni vredrio našemu kmetovalcu pridelovati za prodaj, od tedaj ostala je živinska reja edini pripomoček, ki mu obeta vsaj nekaj dobička. Kdor pa redi živino, imeti mora krme. Najvažnejša krma po slovenskih deželah je poleg travniškega sena vsekakor detelja. A tudi pridelovanje važne te rastline peša pri nas, in sicer po krivdi kmetovalca samega. Predenica ,se širi po slovenskih pokrajinah tako zelo, da so morali po nekaterih krajih uže opustiti deteljno setev, po drugod jim pa krati predenica tako pridelek, da ne dobivajo niti polovico tega, kar bi morali.
Pred leti so v Ljubljani s tem semenom tržili na debelo mnogi trgovci, danes trgujejo še trije. Kolika izguba daje to deželi, zlasti kmetovalcem, to si lahko vsak misli. Da se je kupčija z deteljnim semenom tako močno unesla, prihaja od tod, ker je kranjsko deteljno seme izgubilo zbok priraešanega predeničnega semena svoje dobro ime. Kranjsko deteljno seme, ki je bilo na izvrstnem glasu ne le v Avstriji, ampak tudi na Nemškem umakniti se je moralo semenu drugih dežel, katere znajo pridelovati čisto seme. Predenica uničuje torej pridelovanje detelje za krmo in kupčijo z deteljnim semenom To zaprečiti in zopet popraviti je dolžnost našim kmetovalcem. A kako? Edini pomoček, da zatremo predenico, je setev čistega  semena.
Kdor se nadeje pomoči od deželne postave, ki ukazuje zatiranje predenice;   kdor misli,   da bodo kme-
tovalci zatrli predenico na njivi:  ta se vara.   Ako bodo pa vsi kmetovalci dosledno sejali tako seme, v katerem ni prav nič predeničnega   semena,   odkrižali se bodemo prav kmalu   nadležnega in na vso moč  škodljivega plevela. Dokler pa pojde po starem naprej,   toliko časa ne bode   predenica ne  le  ponehala,   temveč še množila in širila se bode.   Preiskava,   Katero  je zvršila c. kr. pre-gledovalua postaja na Dunaji, pokazala je, da ima 1 kilogram primerno še precej čistega kranjskega detelj nega semena   1050 predeničnih zrn v sebi,   slabša pa po več in sicer do 2000 zrn.   Nedavno  je prodal   neki   kmetovalec v Ljubljani 20% deteljnega   semena.   Trgovec,  ki je to seme kupil,  izbral je iz njega 2%,   reci dva kilograma  predeničnega semena.   Tako seme pa naši kmetovalci tudi sejejo, torej ni čuda, ako pridelujejo uamestu detelje   predenico.   Kadar   pa   kupijo   semena   v mestu, kupiio pa ravno   takega.   S svojimi   očmi sem videl, ko je kupil ljubljanski trgovec dve vreči deteljnega semena, katero je pregledala uže imenovana postaja ter spoznala da ima  vsak   kilogram   nad 1000 zrn   predeničnega semena.   Tako   seme   prodajajo   naši   trgovci   na   drobno, kmetovalci ga   pa kupujejo,   ker mislijo,   da so Bog ve kaj prihranili,   ker so kupili   kilogram   za 5 kr. ceneje. Da še huje je! K nekemu trgovcu v Ljubljani, ki kupčuje z deteljnim   semenom na debelo,   hodijo   gospodarji  kupovat   plev  od  deteljnega   semena.   Te pleve   rabijo za seme.   Potem pa na  njivi  ni  druzega  nego  če/, in čez predenica.   In  zdaj pa nastane  krik:   Država   pomagaj, dežela   pomagaj,   kmetijska   družba   pomagaj!   Sam   si pomagaj!  Kupi si poštenega  semena,   če moraš tudi po 10 kr. draže plačati kilogram, in imel bodeš njivo brez predenice, in ker je tako seme tudi bolj kalivo in rastno, potreboval   ga  bodeš   tudi   manj.   Dobro   in   zanesljivo seme je pa le tisto,   ki je pregledano in za dobro spoznano   od c. kr. pregledovalne   postaje   na Dunaji.   Kje pa je dobiti takega semena? Na Kranjskem ga ne prodaja nihče na drobno, in drugje na Slovenskem pa tudi ne vem. Ker je kranjska c. kr. kmetijska družba dolžna v   takih    slučajih    pomagati   in    posredovati,    zato  je ukrenila   naročiti   na  Dunaji   pregledanega   semena   in ga oddajati   kmetovalcem  kolikor mogoče ceno.
Pravega francoskega semena lucerne ali nemške detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe sta 1 93 kr., neude 98 kr. z vrečo vred.
Najboljšega semena rdeče ali štajarske detelje kilogram bode ude c. kr. kmetijske družbe stal 63 kr., neude 68 kr. z vrečo vred.
Družba bode pošiljala seme po povzetji ali pa ga oddajala proti gotovemu plačilu v pisarni svoji.
Ker bode družba naročila le toliko semena, kolikor ga bodo gospodarji naročili pri njej, naj oglasi vsak, ki tega semena želi, uže sedaj, koliko ga potrebuje in naj pošlje ob enem polovico zneska za aro. Naslov slove: C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.