Cesta ni smetišče, pralnica ali delavnica
Javne ceste, čeprav tako imenovane »slepe ulice«, kot na prhner ulica Tabor, ne morejo in ne smejo po-stati nekakšne priročne kle-parsko-mehanične delavni-ce. Nekateri stanovalci se poslužujejo take ulice za pranje, olepševanje in ureja-nje svojih avtoitiobilov kar na pločnikih ali v boksih, ki, so bili pred nekaj leti ureje-ni izključno za parkiranje osebnih avtomobUov.
Lastniki takih vozil se pe menijo za pomanjkanje par-kimih prostorov in za stalne pritožbe stanovalcev. Mimo določil in odlokov SML pa tudi zakona o cestnem pro-metu brezbrižno nadaJjujejo s svojim početjem. Nekate-ra, že davno opuščena vozi-la dobesedno »secirajo«, za seboj pa puščajo nesnago, smrad in kupe odpadnega materiala.
Zgodilo seje, da so otroci med sedmim in desetim le-tom našli za igro prostor v nekem odsluženem amiju. Igra seveda ne bi bila zani-miva, če ne bi bila prisotna
vžigalica. Po njihovem od-hodu seje vozilo vnelo. Pri-šli so gasilci in miličniki. Ogenj so sicer pogasili in odšli. Ostanke vozila so otroci nato še dva meseca uporabljali za igro, dokler se ni pojavil lastnik, ki ga je odpeljal na odpad.
Krajani tega območja se hudo jezijo na počasno in dolgo »ogrevanje« parkira-nih tovornjakov. Sprašujejo se, ali je ta ulica (pa tudi Prisojna pred bifejem) kljub prepovedi SML res primer-na za parkiranje tovornja-kov? Zaradi ozkih cestišč je vsako manevriranje nevar-no in ovira druge udeležen-ce prometa.
Ulica Tabor je edina do-vozno-izvozna pot k Vomu upokojencev Tabor in Do-mu samskih delavcev, torej dvem stavbam, do katerih je nujen brezhiben dostop intervencijskim in dostav-nim vozilom. Vozniki reše-valnih vozil imajo_ ph tem vsekakor največje težave, saj so klicani tudi do dvaj-setkrat dnevno.                B. L.