' J ß/l. i'cm ±ri ({iHhiH'uuk (J. Cankar) GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izid* 13. juii,-2011 ■'igaxnik 2011 ISSN 14085852 številka: 4 letnik izdaje: 17 kazalo: ŽUPANOV NAGOVOR NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI 3 OBČINSKE STRANI Občinski praznik 2011 in 20 let samostojne Slovenije 4 Dobitniki občinskih priznanj 7 Srečno domovina 9 Obisk pri zakoncih Drobnič 12 Preventivna radarska tabla na Trubarjevi cesti v Velikih Laščah 12 Zakon omejuje, da varuje 12 Javni razpis 13 Predlagani nov sistem zbiranja ločenih frakcij 13 Spremembe odvoza kosovnih odpadkov 14 Urejanje ekoloških otokov 14 Proračun 2011 - polletna realizacija 14 Priznanja ob zaključku šolanja v osnovni šoli 15 Abonma 2011/2012 16 Uveljavljanje znižanega plačila vrtca 17 ŠOLA IN VRTEC 17 Projekt "Turizem in vrtec" Projekti, tekmovanja in druge aktivnosti šole Spoznavanje drugačnosti Kulturna dediščina - delovna sobota 110 let Podružnične šoleTurjak Šport na OŠ Primoža Trubarja Največji športno-zabavni projekt za mlade v Sloveniji Atletski troboj KULTURA 24 15. tradicionalna revija pevskih zborov Četrti vokalni večer kvartetov in kvintetov na gradu Turjak "Turjaški harmonikar" 2011 29. srečanje likovnih umetnikov "Trubarjevi kraji" Razstava krpank na gradu Turjak Auerspergi se vračajo na grad Turjak Knjiga o svetu okoli Krvave Peči Dobrodelna razstava - samostan Nova Štifta Pogovor z Branetom Koširjem, kije prenovil orgle v Robu Iz starih zapisov o orglah v Robu Robarijada - most Podhojni Hrib Pesem.si eksperimentira vTrubarjevi hiši literature v Ljubljani TURIZEM 35 Dan odprtih vrat na gradu Turjak Velikolaška tržnica Grad Turjak Poletje na gradu Turjak Trubarjeva domačija Dan sonca, 6. festival ustvarjalnosti MLADI 40 Izlet na Brezje Oratorij ŠPORT IN REKREACIJA 41 Za več energije DRUŠTVA 42 Zgodil seje tretji Konjerejski dan vVelikih Laščah Konjerejsko društvo Velike Lašče obiskalo Pullman City Društvo upokojencev Velike Lašče Članice društva podeželskih žena na ekskurziji Popestrili smo Krpanov Kros Gasilsko tekmovanje na Turjaku Z muzejskim vlakom na praznik češenj PODJETNIKI 47 Podjetniške in druge informacije Utrip zadruge v marcu PISMA 49 ZAHVALE 51 Trobla glasilo ObčineVelike Lašče ISSN 1408-5852 Letnik 17, številka 4,13. julij 2011 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.520 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Odgovorna urednica: Lidija Čop Uredniški odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasič Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo, 21. septembra 2011. Prispevke oddajte najpozneje do 7. septembra 2011. Slika na naslovnici: Utrinki s prireditve ob občinskem prazniku (foto Studio Markelj) Spoštovani letošnji dobitniki občinskih priznanj, spoštovani kolegi župani, poslanci državnega zbora, častna občana, gospa podžupanja, občinski svetniki in drugi gostje, cenjene občanke in občani! Vesel in počaščen sem, da ste se odzvali našemu povabilu in se udeležili današnje slavnostne akademije, zahvaljujem pa se tudi vsem, ki ste prišli tudi na druge prireditve v okviru letošnjega občinskega praznovanja. Moj iskreni pozdrav naj bo namenjen tudi gostoma, ki sta danes prvič med nami in s svojo prisotnostjo dajeta današnji prireditvi še poseben pečat. V mislih imam akademika dr. Jožeta Trontlja, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki nas je že nagovoril ob otvoritvi Trubarjevega kipa, in dr. Franceta Cukjatija, podpredsednika državnega zbora RS, ki pa nas bo malo kasneje v svojem nagovoru spomnil na 20. obletnico naše države. Odločili smo se namreč, da ob letošnjem občinskem praznovanju obeležimo tudi spomin na to okroglo obletnico. Ob priložnostih, kot je današnja, običajno spregovorim nekaj besed o naših projektih, o dogajanju v naši občini, o načrtih, uspehih, pa tudi o težavah, na katere naletimo pri svojem delu. In tako naj bo tudi danes. Po svojih močeh se vsa leta trudimo, da bi občino naredili kar najbolj prijazno za bivanje v njej. Zato še vedno največ proračunskih sredstev namenjamo prav investicijam. S področja komunalnih dejavnosti naj omenim, da bomo s posodobitvijo in obnovo nekaterih vodovodnih sistemov še izboljšali preskrbo z vodo na vseh območjih občine, tudi po naselju Velike Lašče. So pa že v teku tudi raziskave v zvezi z iskanjem lokacije, kjer bi zgradili še dodatno vodovodno vrtino, ki bi napajala turjaški vodovodni sistem, ki smo ga pred kratkim morali prevzeti v upravljanje od Vo - ke iz Ljubljane. Vodni oskrbi namenjamo veliko finančnih sredstev, saj se zavedamo pomembnosti tega področja. Prav tako bomo tudi v prihodnje nadaljevali z asfaltiranjem cest ter osvetlili še kakšen odsek ceste ali kraja, kjer je to potrebno. Trenutno smo v fazi javnega razpisa tako za asfaltiranje cest kot za obnovitev vodovodnega sistema po Velikih Laščah. Glede urejanja prostora bi rad poudaril, da bomo še naprej spodbujali ureditve vaških in drugih središč, v krajih, kjer bodo tako želeli občani. Največ težav imamo še vedno z realizacijo projektov, za katere moramo pridobiti določena soglasja s strani državnih ustanov. To omenjam zato, ker smo marsikdaj deležni kritik, kot: zakaj se določene zadeve ne končajo ali druge ne začnejo. Naj omenim samo sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki ga delamo že več kot 4 leta. Velike težave imamo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev obrtne cone Ločica pri Turjaku in izgradnjo kanalizacijskega sistema na Rašici, saj nikakor ne uspemo dobiti ustreznega soglasja s strani ARSO (Agencije RS za okolje). Kar naprej je potrebno dopolnjevati dokumentacijo; postopki so birokratski in dolgotrajni ... Upam, da bomo to čim prej pridobili, da bi lahko začeli s postopkom izbire izvajalcev del. ŽUPANOV NAGOVOR NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI OB OBČINSKEM PRAZNIKU Se je pa korak naprej zgodil na Direkciji RS za ceste. Po naših velikih prošnjah so le dokončali asfaltiranje državne ceste do Lužarjev, tako da sta sedaj dve občini, Velike Lašče in Bloke, povezani z asfaltom. Kot ste opazili, se obnavlja pločnik po Velikih Laščah, saj so bili robniki popolnoma uničeni. Tudi to investicijo v celoti financira država. Pred nekaj dnevi pa smo se z vodstvom Direkcije RS za ceste dogovorili, da bodo nadaljevali s postopki posodobitve križišč v Malih Laščah, proti Jakičevem, proti Prhajevem in na Rašici. Za te posodobitve so bila na podlagi pobud poslanca Jožeta Tanka in poslanke Alenke Jeraj že predvidena sredstva v državnem proračunu za leto 2008. Na žalost pa se je urejanje teh križišč zavleklo tudi zaradi dejstva, da nekateri lastniki parcel niso želeli podpisati odprodaje svojih zemljišč, potrebnih za izgradnjo omenjenih investicij. Upam, da smo na zadnjem sestanku razrešili vzroke, ki so zavirali te investicije, in da se bodo sedaj stvari le premaknile naprej, saj je direktor Direkcije RS za ceste gospod Gregor Ficko zagotovil, da bi se lahko že letos začelo z deli na nekaterih lokacijah. Vsekakor ne bomo zanemarili razvojnih aktivnosti na drugih področjih. Tudi letos bomo sofinancirali razne projekte s področja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma. Vseskozi se zavedamo pomena društvenih dejavnosti in zato mnogo sredstev namenjamo tudi kulturnim, športnim, turističnim in drugim prireditvam ter programom društev. Da je naša občina prepoznavna v slovenskem prostoru, gre zahvala tudi vsem našim društvom, njihovim predsednikom in vsem tistim, ki tvorno sodelujejo pri organiziranju odmevnih prireditev. Ocenjujem,da imamotudi na področju družbenih dejavnosti zelo dobro urejene zadeve. Izdelan imamo že projekt in izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo dodatnih učilnic v osnovni šoli Primoža Trubarja za primer, da bi se pokazala prostorska stiska. Glede na vpis otrok v vrtec lahko povem, da tudi na tem področju poskušamo zagotoviti kar največji standard našim otrokom. Lani smo za ta namen zagotovili dve dodatni igralnici v opuščeni podružnični šoli na Karlovici, tako da bomo tudi letos septembra lahko vpisali v vrtec vse naše otoke. Če pa se bo skozi leto pokazala potreba po dodatnih prosotrih, pa že sedaj razmišljamo, kako bomo reševali to zadevo. Ko smo pred časom prenesli dejavnost zdravstvene oskrbe na Zdravstveni dom Ribnica, smo uspeli rešiti tudi težave, s katerimi smo bili soočeni, ko nam je Zdravstveni dom Ljubljana odrekel sodelovanje. Ohranili smo dva tirna splošnega zdravstva, kar je vsekakor velik uspeh. Občina bo tako kot vsako leto tudi letos nekaj sredstev namenila posodobitvi zdravstvene postaje. Na področju kulture bomo tudi v bodoče sofinancirali dejavnosti javnega zavoda Trubarjevi kraji, ob tem pa naj omenim, da smo uspeli pridobiti tudi dveletno sofinanciranje Zavoda s strani Ministrstva za kulturo. Prav tako bomo tudi letos oziroma v sezoni 2011-2012, če boste tako želeli vi, spoštovane občanke in občani, organizirali in sofinancirali gledališki abonma, ki smo ga vpeljali pred leti in pomeni veliko popestritev kulturnega dogajanja v naši občini. Omeniti želim še izgradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Lani sem v okviru občinskega praznika omenil zaključek njene prve faze. Letos pa se je končno začela druga faza tega projekta, in sicer gradnja priključkov do tistih naročnikov, ki so sklenili naročniške pogodbe za prejemanje telekomunikacijskih storitev z enim od gostujočih operaterjev v zgrajenem omrežju. Končno sem rekel zato, ker sta po napornih pogajanjih med izvajalcem omrežja Tritelom in možnimi ponudniki širokopasovnih omrežij dva izmed njih (Amis in Siol) le podpisala pogodbo o gostovanju v našem omrežju. To pomeni, da se naši občani lahko odločijo za enega Izmed njiju. Poudariti moram, da smo v naši občini zgradili omrežje, ki temelji na optični povezavi, kar omogoča najsodobnejše in najkvalitetnejše storitve s področja telekomunikacij. Zato sem še vedno trdno prepričan, da je bil eden naših največjih dosežkov, da smo pred leti uspeli na državnem razpisu za izgradnjo širokopasovnega omrežja in posledično skoraj vsa naša naselja povezati z optičnim kablom. Upam, da bo Tritel skupaj z operaterji izvedel vse posamezne priključke do gospodinjstev v zahtevanih rokih in da bo omrežje delovalo v skladu z našimi željami. Za izpeljavo teh pa tudi pri realizaciji drugih zadev je bilo potrebno veliko truda, dogovarjanj, usklajevanj in prepričevanj. Za strokovno delo pri izpeljavi vseh projektov in drugih zadev so vsekakorzaslužnisodelavciobčinske uprave,za kar se jim lepo zahvaljujem. Prav tako se za korektno sodelovanje zahvaljujem tudi predstavnikom javnih zavodov in ustanov. Hvala ravnateljici in vsem učiteljicam in učiteljem osnovne šole Primoža Trubarja kot tudi vzgojiteljicam v našem OBČINSKI PRAZNIK 2011 IN 20 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE Letošnje prireditve ob praznovanju občinskega praznika so bile povezane tudi s praznovanjem 20. obletnice samostojne Slovenije. Godba Slovenskih železnic vrtcu. Lepo zahvalo za delo in skrb za naše občane pa namenjam tudi osebju naše Zdravstvene postaje. Tudi tokrat se zahvaljujem za korektno in tvorno sodelovanje gospe podžupanji dr. Tatjani Devjak in vsem drugim občinskim svetnicam in svetnikom, ki so s svojimi odločitvami pripomogli, da bo naša občina tudi v letošnjem letu deležna številnih investicij. Kljub temu, da imamo kdaj različne poglede na določene izzive v občini, pa sem vesel, da se skoraj vse odločitve na občinskem svetu sprejmejo s konsenzom. Lansko leto sem omenil, na katero mesto med slovenskimi občinami glede na nekatere kazalce je bila uvrščena naša občina. Ker Fakulteta za upravo ne objavlja več teh podatkov, vas tokrat ne morem seznaniti s temi podatki. Lahko pa javno povem, da naša občina še vedno sodi v krog slovenskih občin z najmanjšo zadolžitvijo. Spoštovani! Tudi letos bodo podeljena občinska priznanja. Dovolite mi, da že vnaprej čestitam vsem dobitnikom, hvala jim za vse njihovo dosedanje delo, trud, udejstvovanja, dosežke. Končno naj se zahvalim vsem sodelujočim na današnji prireditvi, vsem, ki so sodelovali na ostalih prireditvah v okviru občinskega praznovanja, ter vsem tistim, ki ste si danes vzeli čas, da s to prireditvijo skupaj proslavimo naš občinski praznik. Kot sem omenil že na začetku, letos proslavljamo 20. obletnico naše domovine, samostojne države Slovenije. V zvezi s to obletnico nas bo malo kasneje nagovoril dr. Cukjati, ki se mu zahvaljujem, da sije vzel čas in se prijazno odzval mojemu povabilu. Sem pa tudi vesel, da lahko danes med nami pozdravim enega ključnih mož tistega časa, ko je šlo za biti ali ne biti. Zato naj bo moj zadnji pozdrav namenjen prijatelju in velikemu domoljubu brigadnemu generalu Tonetu Krkoviču, poveljniku manevrske strukture narodne zaščite, na kateri je slonel takratni upor proti agresorju. Naj to priložnost izkoristim tudi za povabilo na osrednje občinsko kresovanje, mašo za domovino in kratek kulturni program, ki ga bomo organizirali na predvečer dneva državnosti, v petek, 24. junija, zvečer v Dvorski vasi. Želim vam lep večer in prijetno druženje tudi po zaključku te slavnostne akademije. V nedeljo, 5. junija, je Planinsko društvo organiziralo že 19. pohod po Velikolaški kulturni poti. Kljub slabši vremenski napovedi se je pohoda udeležilo 450 pohodnikov in zakrožilo pot mimo Levstika v Dol. Retjah, Stritarja na Podsmreki in do Trubarja na Rašici. Na dan občinskega praznika, v sredo, 8. junija, je bila na Trubarjevi domačiji na Rašici odprta 29. razstava Trubarjevi kraji, na kateri so sodelovali umetniki iz različnih koncev Slovenije. Revija pevskih zborov - že petnajstič zapovrstjo, v četrtek, 9. junija, je na turjaškem gradu odmevala pesem domačih in gostujočih zborov. Ob tej priložnosti je neutrudni organizator revije pevskih zborov Franci Pečnik prejel posebno zahvalo Občine Velike Lašče. Praznovanje se je nadaljevalo v soboto, 11. junija, dopoldne, s trškim dnevom v Velikih Laščah. V slavnostnem večernem programu smo na trgu ob. 19. uri najprej prisluhnili promenadnemu koncertu Godbe Slovenskih železnic, potem pa skupaj z gosti ob zvokih godbe in v spremstvu praporov naših društev in organizacij odšli v Trubarjev park. Park je bil sicer zgrajen že v Trubarjevem letu 2008, ob letošnjem praznovanju občinskega praznika pa je bil z odkritjem kipa Primoža Trubarja tudi uradno odprt. Spoštovane občanke in občani, V zadnjih junijskih dneh, ko je praznovala naša domovina, sem lahko vsa dogajanja žal spremljal le iz bolnišnice. Glede na uspešno opravljen zdravstveni poseg sem prepričan, da se mi bo zdravje kmalu povrnilo do take mere, da bom lahko spet opravljal svoje delo. Ob tem se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste mi v teh dneh zaželeli zdravja, bili z dobrimi mislimi z menoj in mi dajali oporo. Iskrena hvala. Anton Zakrajšek, župan Slavnostni sprevod 1 ^ Podžupanja dr. Tatjana Devjak ob nagovoru v parku Akademik dr. Jože Tronteij Zbrane je v parku nagovorila podžupanja dr. Tatjana Devjak, slavnostni govornik pa je bil akademik dr. Jože Tronteij, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Osrednje praznovanje je bila slavnostna akademija ob občinskem prazniku v soboto, 11. junija, ob 20. uri v športni dvorani. Zbrane občane in goste, med katerimi so bili podpredsednik Državnega zbora RS dr. France Cukjati, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Tronteij, poslanca Državnega zbora Alenka Jeraj in Jože Tanko, župani sosednjih občin Ivan Jordan, Jože Levstek, Janko Jazbec, France Setnikar, Janez Pavlin in Blaž Milavec, častna občana Miroslav Cerar in Bogomir Samsa, brigadni general Tone Krkovič, predsednica NSi Ljudmila Novak in drugi, je uvodoma pozdravil in nagovoril župan Anton Zakrajšek. Posebej je pozdravil letošnje prejemnike občinskih priznanj - Milana Tekavca, Milko Debeljak, Jožeta Centa, Dušana Hočevarja, Slavka Duščaka in Brino Gruden in jim v nadaljevanju programa slovesno izročil priznanja. Tone Kuntner V kulturnem programu so poleg že prej omenjene Godbe slovenskih železnic in Toneta Kuntnerja sodelovali še otroški pevski zbor vrtca Sončni žarek, osmošolki Metka Štrukelj in Anja Miklič,Trio Glissando, skupina Lybra s pevko Nino Virant in Stiški kvartet, kateremu je župan za njihovo dvajsetletnico delovanja izročil posebno priznanje. Program sta povezovala Matjaž Gruden in Ksenija Rebeka Matkovič. Opis dogajanja v dvorani lahko sklenem z zadnjimi verzi v pesmi Toneta Krkoviča, ki je bila zapeta na tej prireditvi: »... naš narod naj v slogi živi in poje Sloveniji.« Veselo praznovanje se je nadaljevalo na šolskem igrišču ob zvokih ansambla Krpan iz Velikih Lašč. Občinska uprava, Veronika Vasic Foto Studio Markelj Otroški pevski zbor vrtca Sončni žarek Drugi del prireditve je bil posvečen praznovanju 20. obletnice samostojne Slovenije. »... Jaz, bratje, pa vem za domovino...« je misli Cankarja s posebnim žarom interpretiral Tone Kuntner. Slavnostni govor v počastitev praznika slovenske države je imel podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. France Cukjati. Osmosoiki Metja in Anja Pevka Nina Virant, skupina Lybra Violinistka iz skupine Glissando Stiski kvartet Povezovalca programa Ksenija Rebeka Matkovič in Matjaž Gruden DOBITNIKI OBČINSKIH PRIZNANJ ČASTNO OBCANSTVO V skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 5. redni seji, dne 19. maja 2011 sprejel sklep, da se častno občanstvo Občine Velike Lašče podeli MILANU TEKAVCU za izjemno zavzemanje za demokracijo in za uspešen začetni razvoj Občine Velike Lašče. PRIZNANJE OBČINE VELIKE LAŠČE V skladu z občinskim odlokom o priznanjih in nagradah je Občinski svet Občine Velike Lašče na 5. redni seji, dne 19. maja 2011 sprejel sklep, da se priznanji Občine Velike Lašče podelita MILKI DEBELJAK za uspešno dolgoletno vodenje Društva podeželskih žena Velike Lašče. JOŽETU CENTI za izjemne dosežke na področju kulture. Predlagatelj: 00 SDS, 00 SLS, 00 NSi Obrazložitev: Milan Tekavec je človek s širokim obzorjem razmišljanja, zvest slovenski zemlji in kmečkemu stanu. Bil je med prvimi, ki je v letu 1988 videl potrebo in dolžnost za ustvarjanje drugačne in demokratične družbe. Z zaupanjem ljudi je stopil na čelo novonastale Slovenske kmečke zveze v Velikih Laščah. Ko je leta 1994 dozorela ideja o ponovni ustanovitvi občine Velike Lašče, so volivci v njem prepoznali človeka, ki lahko občini postavi temelje, potrebne za uspešen razvoj. Rezanje popkovine z bivšo občino je bilo težko in naporno. Gospod Milan Tekavec je s treznim premislekom, večkrat s hitro odločitvijo, včasih pa tudi z odločnim nasprotovanjem utečenim smernicam postavil zdrave temelje nadaljnjemu razvoju novonastale občine. Uspešno je postavil novo občinsko upravo in organiziral vse ostale službe, potrebne za nemoteno delovanje nove velikolaške občine. Ob tem se je ves čas udejstvoval na področju kulture, še posebno z zavzetim sodelovanjem pri moškem pevskem zboru KUD PrimožTrubar. Predlagatelj: 00 SDS Obrazložitev: Milka Debeljak je bila dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče, kije bilo ustanovljeno leta 1997 in je eno izmed najbolj aktivnih društev v naši občini. Ohranjanje in oživljanje naših šeg in navad so glavne dejavnosti društva, ki v svojo sredo privablja in vključuje tako žene kot tudi mlada dekleta. Društvo je prav po zaslugi gospe Milke Debeljak med v svoje delovanje vključilo tudi aktivnosti na izobraževalnem področju, saj organizira vrsto poučnih predavanj z različnih področij, tečajev, strokovnih ekskurzij in razstav. Hkrati pa tudi ponuja obliko druženja in razvedrila ženam, ki si sicer precej težko vzamejo čas zaradi obilice vsakodnevnega domačega dela. Gospa Milka Debeljak in članice društva so vedno pripravljene sodelovati in popestriti skoraj vsako prireditev, tako na občinskih prireditvah kot na prireditvah, ki jih organizirajo druga delujoča društva naše občine. Podeljeno priznanje naj bo Milki Debeljak zahvala za njeno dosedanje delo in uspešno vodenje društva. Predlagatelj: KUD PrimožTrubar Velike lašče Obrazložitev: Akademski slikar Jože Centa, rojen leta 1934 v Dvorski vasi, že dolgo bogati kulturni utrip Velikih Lašč. Njegovo sodelovanje s tedanjo krajevno skupnostjo in KUD Primož Trubar se je pričelo v letu 1981, ko je za obnovljeni kulturni dom izdelal Levstikov portret, in se nadaljevalo do današnjih dni, torej traja polna tri desetletja. Jože Centa je bil pobudnik srečanj likovnih umetnikov, ki od leta 1982 vsako pomlad prihajajo v naše vasi, lovijo na platna svetlobo in sence Trubarjevih krajev in svoje umetnine razstavljajo v galeriji na Trubarjevi domačiji, urejeni v nekdanjem skednju prav zaradi njegovih prizadevanj. Odločilna vloga Jožeta Cente pri oživitvi likovnega življenja v Velikih Laščah je bila izrazito poudarjena tudi ob odprtju retrospektivne razstave njegovih del v ribniški Miklovi hiši v marcu letošnjega leta. Jože Centa je nemirni in ustvarjalni rojak, kije kljub ranam, ki so mu bile zadane v zgodnji mladosti, v krutem vojnem času, ostal zvest tukajšnjim krajem, katerim razdaja svoje talente, in si zato zasluži priznanje Občine Velike Lašče. POHVALE ŽUPANA Po odloku o priznanjih in nagradah ima tudi župan možnost podeliti pohvalo župana. V letošnjem letu tako podeljuje tri pohvale župana. Pohvale župana prejmejo: DUŠAN HOČEVAR za ohranjanjespomina na osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Dušan Hočevarje bil v času osamosvojitvene vojne leta 1991 poveljnik velikolaške čete, ki je svojo nalogo obrambe opravljala na območju Občine Velike Lašče. Po uspešni osamosvojitvi Slovenije je v veteranih ostala želja po ohranjanju spomina na osamosvojitveno vojno. Prav Dušan Hočevar je bil gonilna sila pri uresničevanju ideje in želje, da se spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991 ohranja tudi na bolj viden in simbolen način. Na njegovo pobudo je bilo leta 1998 ustanovljeno Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Velike Lašče, ki je bilo prvo tako združenje v celotni ljubljanski regiji. Dušan Hočevar je postal prvi predsednik združenja in to funkcijo opravlja še sedaj. Člani območnega združenja vojne za Slovenijo so si svoje prostore uredili v stari, opuščeni podružnični šoli v Krvavi Peči. Ta je dobila novo ime: Dom veteranov. Prav z velikim angažiranjem predsednika Hočevarja se je v Domu veteranov uredila spominska soba z eksponati in spominskim slikovnim dokumentarnim gradivom v spomin na osamosvojitveno vojno. Dušan Hočevar je tudi najbolj zaslužen, da so se pred Domom veteranov postavili muzejski eksponati Slovenske vojske. Veliko angažiranost in aktivnost združenja, njenih članov in njihovega predsednika je ob lanskem obisku naše občine opazila in pohvalila tudi ministrica za obrambo, dr. Ljubica Jelušič. Za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno, od katere mineva okroglih 20 let in ki predstavlja mejnik in začetek nove zgodovine samostojne države Slovenije, si Dušan Hočevar kot izjemen zagovornik in prizadeven član veteranov vojne za Slovenijo zasluži pohvalo župana. SLAVKO DUŠČAK za dosežke na področju športa in dela z mladimi Slavko Duščak je bil slovenski košarkarski reprezentant, kije igral za številne slovenske in tuje klube. Nastopal je za slovensko košarkarsko reprezentanco na EP 2003 na Švedskem, nazadnje pa je v sezoni 2006/2007 igral za Olimpijo. Življenjska pot ga je vodila tudi v občino Velike Lašče, kjer zadnja leta prebiva, vodi in navdušuje za igro košarke tako mlade kot tudi malo starejše. Ze od same izgradnje športne dvorane Velike Lašče leta 2008 je Slavko Duščak prisoten z delovanjem in športno vzgojo mladine in tudi starejših v Velikih Laščah; najprej s svojo košarkarsko šolo, kasneje pa tudi v vlogi trenerja Košarkarskega kluba Velike Lašče. Košarkarski klub Velike Lašče tako z njegovo pomočjo dosega zavidljiva mesta na državnem nivoju tekmovanja (letos je Košarkarski klub Velike Lašče dosegel najboljšo uvrstitev na lestvici do sedaj, in sicer 6. mesto izmed 10 klubov v 3. SKL), nekateri mlajši člani košarkarske šole Slavka Duščaka pa so osvojili 2.-3. mesto na državnem nivoju, kar je za tako priljubljen šport izjemen uspeh. Delo košarkarskega strokovnjaka Slavka Duščaka daje pomemben pečat v razvoju športa v naših krajih, še posebej, ker delo opravlja prostovoljno. BRINA GRUDEN za izjemne uspehe v Osnovni šoli Primoža Trubarja Obrazložitev so pripravili v šoli. Brina Gruden je bila vsa leta, ko se je še določal učni uspeh, odlična učenka. V zadnjih letih, ko se uspeha več ne določa, je imela pri vseh predmetih zaključeno odlično oceno. Odlikuje jo tudi široka razgledanost. Brina je prizadevno in odgovorno dekle. Poleg vestno opravljenih šolskih nalog se je udeleževala različnih šolskih in državnih tekmovanj v znanju, na katerih je dosegala velike uspehe. Samo v letošnjem šolskem letu je osvojila zlato priznanje pri slovenski in angleški bralni znački, srebrno priznanje v znanju slovenskega jezika (Cankarjevo tekmovanje), matematike (Vegovo tekmovanje) in zgodovine ter bronasta priznanja iz znanja biologije, angleškega jezika in logike. Na vsa tekmovanja se je odgovorno pripravljala, ob tem pa zadnja štiri leta sodelovala tudi v šolskem pevskem zboru. Posebno pohvalo zasluži tudi njena prostovoljna pomoč sošolcu pri učenju ob zaključku letošnjega šolskega leta. Nenazadnje pa velja omeniti, da ima Brina izoblikovan pogled na svet in dovolj poguma, da se včasih v razmišljanju oddalji od jate in zaplava tudi proti toku. Praznovanje dneva državnosti in 20-letnice samostojne Slovenije SREČNO DOMOVINA veteranov vojne za Slovenijo Velike Lašče, gospod Franc Dušan Hočevar, v kulturnem programu pa so sodelovali Cerkveni pevski zbor župnije Velike Lašče pod vodstvom Ladke Deterding, Tina Jaklič in Marija Stritar z globokim razmišljanjem o domovini nekdaj, danes in z vprašanji, na katera bi bilo treba najti odgovore za jasnejši jutrišnji dan. Za veselo razpoloženje so z glasbo poskrbeli člani velikolaškega ansambla Krpan. V. V. foto: Niko Samsa Govor podžupanje, dr. Tatjane Devjak Spoštovane občanke in spoštovani občani! Danes, na kresni večer, smo se zbrali tu v Dvorski vasi, da skromno proslavimo 20. rojstni dan naše države, domovine Slovenije. Slovenija je 25. junija 1991 postala samostojna država. Neodvisnost in samostojnost smo dosegli z lastnim bojem, prizadevanjem in žrtvami. Iz volje naroda, iz njegove zavezanosti po resnični svobodi, s pomočjo njegove vsestranske sposobnosti ustvarjanja, pridnega in vztrajnega dela in iz želje po spoštovanju človeka je nastala nova in demokratična Slovenija. Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zaznamovana s politično, gospodarsko in družbeno krizo. Življenje v državi pa je vedno bolj usmerjal vse bolj nasilni nacionalizem nekaterih narodov bivše države. Mnogi posamezniki, skupine civilne družbe in nekateri napredni mediji so opozarjali na nevzdržno stanje in zahtevali demokratizacijo družbe in države. Prelomni dogodki, ki so pripeljali do nastanka nove države, kot so izid 57. številke Nove revije, aretacija trojice publicistov in uslužbenca JLA, nastanek Kmečke zveze, kažejo na to, da so ljudje imeli dovolj »starega« in da so si želeli, ne, zahtevali so novo, drugačno življenje v demokratični in pluralni družbi. Še danes odmeva pomen prvih demokratičnih volitev aprila 1990 in zmaga Demosa. Odmeva odločna volja ljudstva po novi samostojni državi Sloveniji, izrečena na plebiscitu 23. decembra 1990. Odmeva enotnost skoraj vseh Slovencev. In zgodil se je nepozaben, zgodovinski dan, 25. junij 1991. Dan, ki ga ne bomo pozabili, njegovo veličino pa bodo spoznali tudi naši zanamci. Od takrat pa do danes se je zgodilo marsikdaj dobrega in malo manj dobrega. Prepričana sem, cenjene občanke in cenjeni občani, da dobro in pozitivno prevladuje, samo pogledati moramo malo bolj natančno, poglobljeno, da zameglimo tiste novice, ki se berejo, ki šokirajo, ki se prodajajo. Poglejte, kljub majhnosti smo uspešni na marsikaterem področju - imamo svetovno prepoznavne znanstvenike, gospodarstvenike, športnike, umetnike, kulturnike, književnike in prepoznavne so naravne lepote naše domovine. Slovenije ni mogoče pokazati zgolj z besedo in sliko, Slovenijo je potrebno občutiti. Ponosna sem, da sem Slovenka, da je Slovenija moja domovina, da je moj dom v Velikih Laščah, da je moj dom in dom moje družine med dobrimi ljudmi. Spoštovane občanke in spoštovani občani, naj bo dan državnosti dan narodnega ponosa, samozavesti in identitete - naj spomin in opomin, da si moramo neprestano vsak posebej in vsi skupaj prizadevati za skupno dobro, za skupni jutri - tu v naši občini, tu v naši državi, domovini Sloveniji. Naj se na koncu zahvalim vsem tistim, ki ste z veseljem in dobro voljo pripravili današnje praznovanje, Gasilskemu društvu Dvorska vas -Mala Slevica, župnijskemu pevskemu zboru in zborovodkinji, gospe Mariji Stritar, Tini Jaklič in gospodu Dušanu Hočevarju za slavnostne besede. SREČNO DOMOVINA! Govor F. Dušana Hočevarja Po odhodu najvplivnejših voditeljev SFRJ - Josipa Broza Tita, Edvarda Kardelja in nekaterih drugih, ki so s politično močjo še obvladovali položaj v Jugoslaviji, je enotnost v državi začela popuščati. Pojavila so se ostra medrepubliška nasprotja. Najprej je prišlo do problemov med Srbi in Albanci na Kosovu. Srbska akademija znanosti in umetnosti je leta 1986 objavila nacionalistični velikosrbski program, ki je zahteval, da morajo vsi Srbi živeti v eni državi. To je pomenilo hud politični pritisk na vse bivše republike Jugoslavije, saj so prebivalci srbske narodnosti živeli povsod. Med zagovorniki večje avtonomije republik in pristaši centralističnih zahtev je prihajalo do vedno večjih sporov. Stanje seje še bolj zaostrilo s prihodom na oblast velikosrbskih nacionalistov pod vodstvom Slobodana Miloševiča. Slovenija se je težnjam proti Letošnje praznovanje dneva državnosti s poudarkom na okrogli obletnici Slovenije je bilo 24. junija v Dvorski vasi. Po sveti maši, ki je bila ob 20. uri v cerkvi Janeza Krstnika, so zbrani odšli na prizorišče, kjer je bil kulturni program in kresova nje. Podžupanja dr. Tatjana Devjak je v - imenu občine pozdravila navzoče in spregovorila o veličini zgodovinskega dne 25. junija 1991. V nadaljevanju je dogodke izpred dvajsetih let opisal predsednik Območnega združenja centralizaciji in enotnosti države odločno upirala. V obdobju prebujanja oziroma v obdobju slovenske pomladi je s strani političnega vrha Jugoslavije in JLA večkrat prihajalo do odkritih groženj in zastraševanja, zato je odpor Slovencev, ki smo se odločili za svojo lastno pot in svojo državo, vedno bolj naraščal. Na zahtevo vodstva JLA je slovenska služba državne varnosti konec maja 1988 zaprla tri novinarje tednika Mladina in podčastnika JLA z obtožbo, da so nezakonito pridobili zaupni vojaški dokument. Sojenje je povzročilo množične proteste in razprave o pristojnosti takratnih vojaških sodišč, prebivalstvo pa je razburila tudi odločitev Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, da se v Sloveniji lahko sodi v v srbskem jeziku. Vojaško sodišče je »četverico« obsodilo na zaporne kazni. Obtožence: Janeza Janšo, Davida Tasiča, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla je pozdravila velika množica simpatizerjev iz vse Slovenije. Opozicijske politične stranke Slovenije so 8. maja 1989 javno predstavile Majniško deklaracijo, dokument, ki je vseboval zahtevo po suvereni slovenski državi in njenem svobodnem odločanju o povezovanju z drugimi državami. JLA pa je že januarja naslednje leto kot odgovor na to preko komandanta Teritorialne obrambe RS generalpodpolkovnika Ivana Hočevarja od podrejenih štabov za Teritorialno obrambo zahtevala, naj posredujejo podatke o količini in vrsti orožja, ki ga je hotela tajno premestiti v skladišča JLA. O ukazu ni bil obveščen nihče iz republiškega vodstva Slovenije. To je pomenilo ukrep za razorožitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Priprave na odvzem orožja, ki so potekale že prej, so bile sicer predvidene ob koncu mandata predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška in ob zamenjavi vlade v Republiki Sloveniji. Predsedstvo RS je na zahtevo Sekretariata za ljudsko obrambo Republike Slovenije 19. maja popoldne poslalo občinam brzojavko, s katero je ustavilo oddajo orožja. Ob prepovedi oddaje je bilo približno 70 odstotkov orožja že premeščenega v skladišča JLA, odvzeli pa so ga tudi petim upravnim organom za obrambo v občinah. V zelo težkem položaju so bili zaposleni v štabih za TO, saj so se zavedali, da je oddaja orožja v nasprotju z interesi Republike Slovenije, zato jih veliko tega ukaza ni spoštovalo in orožja niso oddali. Na Pristavi nad Stično je bil 7. septembra 1990 sestanek, ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo Manevrske strukture narodne zaščite. V načrtih, ki so jih obravnavali, je bila JLA prvič omenjena kot morebitni napadalec oziroma ključna nevarnost za slovensko osamosvojitev. Sestanek na Pristavi nad Stično je bil zgodovinski, saj je bil sprejet in potrjen dokument za vojaško zavarovanje slovenskega osamosvajanja. V ponedeljek, 17. decembra 1990, je bila v Kočevski Reki prvič »postrojena« specialna brigada MORiS. Ob odkritih grožnjah JLA so bili pripadnik brigade še bolj odločni, da se postavijo izsiljevalcem v bran. Rojevala se je nova slovenska vojska in brigada MORiS je bila njena prva enota. Kot pravimo, je takrat prvič »zadišalo« po novi slovenski vojski. Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti je neuradno predlagala Socialistična stranka Slovenije, uradno pa Demos. Ob različnih mnenjih je prevladalo stališče, da bo plebiscit veljaven in za Slovence časten, če bo za samostojnost glasovala več kot polovica volilnih upravičencev. Potekal je 23. decembra 1990, na njem pa je kar 88,5 % od 93,2 % udeleženih upravičencev glasovalo za samostojnost. Ob Prešernovi Zdravljici je republiška skupščina 26. decembra 1990 slovesno razglasila rezultate plebiscita. V dnevih pred napadom JLA je bil ustanovljen učni center TO na Igu, ki ga je hotela JLA raketirati in nanj izvesti desant,vendar je TO raketirala in sestrelila vodilni helikopter MI-8 in tako napad preprečila. Vojaki JLA so obkolili tudi učni center Pekre in skušali priti do nabornikov, vendar so naleteli na odločen odpor, uprli so se tudi Mariborčani. Pod kolesi oklepnega transporterja JLA je umrl Josef Simčik, prva civilna žrtev. Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon o grbu in državni zastavi ter Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 26. junija ob 21.15 se je pred poslopjem slovenskega parlamenta začela slovesnost ob razglasitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Svečano vzdušje ob oglašanju cerkvenih zvonov, ognjemet in odsev ognja številnih kresov je zmotil hrup letal JLA, ki so začela svoj zastraševalni polet. S slovensko osamosvojitveno vojno ali vojno za Slovenijo je Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 porazila napad JLA in s tem potrdila svojo neodvisnost od Jugoslavije. Tako je prišlo v Evropi do prvega oboroženega spopada po 2. svetovni vojni. Vojna za Slovenijo se je začela 27. 6. 1991 ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo in s tem začela splošen oborožen napad na Slovenijo, da bi pokorila uporniški narod Slovencev. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon ... Sledili so dogodki in premiki sil, ko je JLA vdirala v Slovenijo tudi preko drugih mejnih prehodov v Posavju, Prekmurju, na Primorskem pa tudi iz vojašnic v notranjosti Slovenije, z namenom, da bi imela pod kontrolo vse vitalne objekte, letališča in državne meje. Slovenija ni padla na kolena, kot so pričakovali v Beogradu. Sestalo se je Predsedstvo Republike Slovenije in odločilo, da bo Slovenija na napad JLA odgovorila z oboroženim odporom. Predsednik Milan Kučan je po razširjeni seji Predsedstva Republike Slovenije nagovoril javnost, da je predsedstvo ocenilo, da manifestacija moči in premiki enot JLA predstavljajo nasilje in brezobzirnost Jugoslovanske vojske, agresijo na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije. Predsedstvo Republike Slovenije je apeliralo na vse slovenske vojake v JLA, naj zavrnejo sodelovanje v napadu na svoj narod. »Stati inu obstati« na svoji slovenski zemlji, so nas vse Slovence ponovno hrabrile besede utemeljitelja narodne zavesti in očeta slovenskega knjižnega jezika, našega rojaka Primoža Trubarja. »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi,« je narodno zavest v nas vzpodbujal France Prešeren, naš največji slovenski pesnik. SLOVENIJA JE VSTALA IN STOPILA V OBOROŽENI BOJ, BOJ ZA OBSTOJ. Še nikoli prej nismo bili Slovenci tako složni in stali drug drugemu z ramo ob rami kot med osamosvojitveno vojno. S svojim znanjem in iznajdljivostjo, veščim vodenjem politike in slovenske vojske, transparentnim prikazovanjem dogodkov domači in svetovni javnosti in z mednarodno podporo smo izbojevali svoj zgodovinski boj, uresničile so se tisočletne sanje naših dedov po svoji lastni in neodvisni državi Sloveniji. 18. julija 1991 je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep, da se mora poražena JLA umakniti z ozemlja Slovenije. Zadnja ladja s pripadniki JLA je koprsko pristanišče neslavno zapustila 26. oktobra nekaj minut po polnoči. Izgon »jugovojske« je bil dokončen. Vojna je, na podlagi znanih podatkov zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 žrtev je bilo med tujimi državljani. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev. Ostalo je razdejanje, prelita je bila kri, ostale so vdove, matere brez sinov, otroci brez očetov, a vendar upanje in sanje vseh v lepši in srečnejši jutri v svobodni, neodvisni in pravni državi Sloveniji. Poznam rek, ki pravi, da za doseganje višjih ciljev žrtve niso važne, pa vendar razmišljam in se vprašam: »Ali imamo danes tisto, za kar je bila prelita kri in za kar smo se borili? Ali je stanje v današnji družbi odraz tistih ciljev in želja, za katere smo se leta 1991 borili?« Kljub vsemu: »Domovina je ena, s krvjo prepojena in eno življenje in ena smrt.« Tako je zapisal pesnik. Imejmo jo radi, našo domovino Slovenijo. Vsi skupaj strnimo vrste kot leta 1991 in skušajmo preoblikovati in soustvarjati našo družbo tako, da bo enako prijazna do vseh državljanov in narejena po meri vseh nas in primerna času, v katerem živimo. Marija Stritar: KDO SI DOMOVINA? Iščem te v zvedavem otroškem pogledu, ki me sprašuje o tebi. Koliko ti je resnično mar za ta nedolžni pogled, uprt vtvojo prihodnost?Velikoje besed - še več dejanj, ki so jim nasprotna. Iščem te v razočaranih očeh fanta, ki je dosegel želeni poklic, za katerega ne dobi službe. Ti je sploh kaj mar za te mlade moči, ki bi premikale gore, pa se jim priložnost odmika, dokler jim pogum ne upade. Iščem te v pisani besedi na ekranu, ki nima ničesar več skupnega s tisto lepoto jezika, o kateri je Ivan Cankar zapisal: »Pesem bo njih jezik!« Iščem te v pomladnem šumenju gozda, ko noga zadene ob vrečo odvrženih smeti. Ali mora biti tvoja lepa polt zares vsa posejana z gnojnimi tvori nedoumljive človeške nemarnosti? Iščem te v mestnem vrvežu, ko se zdi, da mimoidoči, hiteči za opravki in govoreči s čudežnimi škatlicami sploh ne zaznavajo blagodejnosti zraka, katerega dihajo. Kako bi se zavedali, da stopajo po sveti zemlji, zemlji, ki je bila stoletja teptana pod tujimi koraki, zemlji, kije drago odkupljena s krvjo in trpljenjem, s pogumom in molitvijo. KDO SI, DOMOVINA? Si še skrbna mati, ki ji bolečina zablojenih poti svojih otrok krade spanec v nočeh? Si postala nepravična mačeha, ki nekaterim režeš le tanke rezine kruha, medtem ko drugim dovoljuješ, da segajo po zajetnih kosih najslastnejših pogač? Si mar lahkoživa manekenka, ki menja svojo zunanjo podobo, da bi ugajala zdaj enim, zdaj drugim? Ko si v teh dneh nadevaš praznično obleko svoje dvajsete pomladi, te več ne morem prepoznati. KDO SI, DOMOVINA? V nekem kotičku spomina se tiho oglasi stara domoljubna pesem: »Kdor ima srce, zna za dom, solze...« In tedaj te spoznam! Nekdaj, domovina, si bila drugačna. Bila si dekla in mati obenem. Bila si ponižna, delavna in skromna - in skromna je bila tvoja obleka. Pod njo pa je bilo veliko, ljubeče srce. Preprosti so bili tudi tvoji otroci, a zvesti in ponosni nate. Potem so se časi spremenili. Prihajali so različni gospodarji in vsak po svoje so krojili tvojo zunanjo podobo. Le pesmi, ki so v vseh časih nastale o tebi, so ohranile svojo moč, da vedno enako, vedno globoko sežejo v srce. VEM, KDO SI, DOMOVINA! Pod tvojo, po evropski modi krojeno, a še vedno v rdeče-belih odtenkih prelivajoči se obleki še bije tisto veliko, ljubeče srce, še skrivaš pristno lepoto, še hraniš dragoceno bogastvo. Prav to je v slovenski duši vedno znova prebujalo hrepenenje po tebi. Čeprav so se ponujale druge, imenitnejše in bogatejše mačehe, so pravi Slovenci zmogli ohraniti zvestobo do tebe v dejanjih, besedi in pesmi; zvestobo do zadnje kaplje krvi, do zadnje kosti. Zame si samo ena, edina, enkratna. Si kot mati, ki ne neha ljubiti kljub bolečinam, ki prebadajo njeno dušo. LE KDOR IMA SRCE, VE ZATE IN VE TUDI ZA TVOJE SOLZE. »JEZUS, VEČNA MODROST, SPREJMI NAŠO DOMOVINO V SVOJE VARSTVO ...« V zadnjih junijskih dneh, ko je naša domovina praznovala dvajsetletnico svoje samostojnosti, so se povsod po državi vrstile številne slovesnosti v počastitev dneva državnosti. Po slovenskih župnijah smo ob tem prazniku molili pred Najsvetejšim. V Velikih Laščah smo se zbrali v torek, 21. junija, ob 20. uri. Ob zbrani molitvi in v drugem delu, ko so s svojim izredno lepo pripravljenim programom ob pesmi in glasbeni spremljavi sodelovali mladi iz naše župnije, je čas do 23. ure hitro minil. Če smo skupnim zahvalam za dogodke pred dvajsetimi leti, prošnjam za žrtve vojne, ki je kljub kratkemu času terjala svoj krvavi davek, predvsem pa prošnjam za »naš vsakdanji kruh«, ki naj bi bil pošteno razdeljen med vse, v molitvi priložili še svoje osebne prošnje za to, da bi bile določene težave premagane, je bil ta večer gotovo eden lepših v sklopu naših praznovanj. »Jezus, večna modrost, sprejmi našo domovino v svoje varstvo in razsvetli naše voditelje, politike in delodajalce z lučjo svoje modrosti in pravičnosti. Navdihuj politike in vse poslance, da bodo modro in pravično odločali ter skrbeli za dobro vseh. Naj skrb za gospodarski in gmotni napredek nikoli ne zamegli duhovnih vrednot, ki jih potrebujemo. Ne dopusti, da bi sklenili kaj takega, kar bi žalilo Tvojo božjo čast in kalilo mir svete Cerkve in naroda. Sveta Božja Mati, povsod naj nas spremlja tvoj blagoslov in usmiljenje Jezusa Kristusa.« (Iz Molitvenih ur za domovino) V. V. Obisk pri zakoncih Drobnič Zupan Anton Zakrajšek je skupaj z občinskim svetnikom Jakobom Jakličem v maju 2011 obiskal zakonca Alojza in Amalijo Drobnič iz Lužarjev 7. Gospod Alojz je pred kratkim praznoval 90. rojstni dan, skupaj z ženo Malko pa sta praznovala častitljivo 65. obletnico poroke. Danes se mnogi pari ne odločajo za poroko. Zakonca Drobnič pa sta jo uradno potrdila kar trikrat in ta zveza je postala tako močna, da drži skupaj že 65 let in iskreno jima želimo, da bi trajala še dolgo. Poročila sta se leta 1945 v Ljubljani za Bežigradom na vojaški komandi, leta 1946 sta zvezo potrdila pred oltarjem v S1 .julijem 2011 so se začeli uporabljati štirje novi zakoni (Zakon o motornih vozilih, Zakon o voznikih, Zakon o pravilih cestnega prometa in Zakon o cestah). Z namenom povečati varnost v prometu in zaščititi pešce, kolesarje, Košanah pri Ilirski Bistrici, leta 1946 pa sta se še enkrat civilno poročila v Velikih Laščah, kjer ju je poročil takratni župan Oblak. Oba sta bila udeleženca NOB. Kasneje je bil gospod Alojz nekaj let tajnik krajevnega odbora Karlovica in sedem let manipulant pri obvezni oddaji. Bil je gozdar in je v gozdarsko delo v naših krajih uvedel tudi sedaj že oba pokojna gospoda Jožeta Rusca in gospoda Antona Žagarja. Ob jubilejih, ki sta jih praznovala, jim želimo vse najboljše. V. V. otroke in starejše udeležence cestnega prometa, so zaostrene sankcije za kršitve omejitev hitrosti. Na tem mestu zato navajamo nekaj podatkov o višini globe in kazenskih točkah. preventivna radarska tabla na Trubarjevi cesti v velikih laščah Z analizo enotedenskih podatkov radarske table ob glavni cesti v Velikih Laščah, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h smo od 24.5. do 31.5. letos zabeležili kar nekaj zanimivih podatkov. Povprečna hitrost vozil je bila nekoliko večja od dovoljene in je znašala 54 km/h. Maksimalna hitrost vozila je znašala kar 134 km/h in je bila evidentirana ob koncu tedna v nočnih urah. V obravnavanem obdobju je bilo evidentiranih 44763 vozil, kar pomeni približno 6400 vozil na dan. Manj kot polovica (41 %) vseh vozil seje držala predpisane omejitve hitrosti. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče Hitrost v območju za pešce, območju umirjenega prometa in območju omejene hitrosti KRŠITEV GLOBA KAZENSKETOČKE STRANSKE SANKCIJE Do vključno 10 km/h 300 € 3 / Nad 10 do vključno 20 km/h 500 € 5 / Nad 20 do vključno 30 km/h 1.000 € 9 prepoved vožnje motornega vozila Nad 30 km/h 1.200 € 18 prenehanje veljavnos ti vozniškega dovoljenja Hitrost na cesti v naselju KRŠITEV GLOBA KAZENSKETOČKE STRANSKE SANKCIJE Do vključno 10 km/h 100 € / Nad 10 do vključno 20 km/h 300 € 3 / Nad 20 do vključno 30 km/h 500 € 5 / Nad 30 do vključno 50 km/h 1.000 € 9 prepoved vožnje motornega vozila Nad 50 km/h 1.200 € 18 prenehanje veljavnos ti vozniškega dovoljenja Novosti vseh štirih novih prometnih zakonov so objavljene v posebni brošuri, ki je dosegljiva tudi na spletni strani www.avp-rs.si. Izračun frekvence - 70 km/h 17S47t19:61%n | 51 - 60 km lil 25542 (2S.3g%i |41- 50 kmih 25597 (28M%J 31 - 40kmlh:8372[9.64%n vir: Intermatic, d.o.o. Obvestilo Upravne enote Ljubljana URADNE URE KRAJEVNEGA URADA V ČASU LETNIH DOPUSTOV Obveščamo vas, da bodo zaradi letnih dopustov na Krajevnem uradu Velike Lašče v obdobju od 4.7.2011 do 5.8.2011, uradne ure samo ob sredah od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. ZAKON OMEJUJE, DA VARUJE Vozimo paitieino! Na podlagi Pravilnika o oddajanju prostorov v najem in uporabo (Ur. glasilo občine Velike Lašče št. 2/10) objavljamo JAVNI RAZPIS za uporabo športne dvorane v velikih laščah za sezono 2011/2012. Vabimo športna društva, klube in druge zainteresirane uporabnike športne dvorane, da za sezono 2011/2012 oddajo vlogo za uporabo športne dvorane. Na podlagi zbranih vlog za uporabo športne dvorane bo upoštevana prednostna pravica uporabnikov po naslednjem vrstnem redu: 1. OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče za izvedbo šolskega pouka športne vzgoje in šolskih interesnih dejavnosti; 2. programi športnih društev in klubov za otroke in mladino, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz občine Velike Lašče; 3. programi športnih društev in klubov za odrasle, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport iz Občine Velike Lašče; 4. drugi klubi, društva in skupine iz Občine Velike Lašče, ki izvajajo športno rekreacijo; 5. športna društva in klubi izven občine; 6. drugi uporabniki. Razpored uporabe dvorane na podlagi prijav pripravi komisija, ki jo imenuje župan. Predlog komisije potrdi župan. Z uporabniki športne dvorane občina sklene pogodbo, v kateri se poleg splošnih plačilnih pogojev in drugih določb o medsebojnih obveznostih lastnika,upravitelja in uporabnikadoloči tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo športne dvorane, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzročeno škodo na objektu in opremi ter za varnost uporabnikov. Prijavo na razpis je potrebno oddati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Občine Velike Lašče (http: www. velike-lasce.si), lahko pa ga dobite tudi v tajništvu občine. Rok za prijavo je 9. september 2011. (Informacije: Veronika Vasič 01/7810367). Občina Velike Lašče PREDLAGANI NOV SISTEM ZBIRANJA LOČENIH FRAKCIJ NA OBMOČJU DELOVANJA SNAGE D.O.O. LJUBLJANA Nova zakonodaja predvideva, da bomo morali ljudje zbrati znatno več ločenih odpadkov že v svojem gospodinjstvu ali delovnem okolju. Kar 50% zbranih odpadkov bo potrebno reciklirati, zato bomo morali na izvoru ločiti znatno več kot 50% ločenih frakcij. V letošnjem aprilu smo jih ločeno zbrali že približno 30%, do predvidenega cilja nam manjka še nekaj več poguma in odločnosti. Kljub osveščanju analize kažejo, da je v posodah za odpadke še vedno več kot 75% odpadkov, ki tja ne sodijo, temveč sodijo med ločeno zbrane frakcije. Da bi uresničili cilj 50% ločeno zbranih frakcij (papir, embalaža, steklo), smo v podjetju Snaga d.o.o. Ljubljana pripravili nov način zbiranja komunalnih odpadkov, tudi zaradi neizogibnega zaprtja odlagališč komunalnih odpadkov v Sloveniji v prihodnosti. Namen novega sistema je povečanje količin ločeno zbranih frakcij odpadkov na izvoru in s tem omogočanje ponovne uporabe in reciklaže ter maksimalno zmanjšanje količin odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju na odlagališčih. V novem sistemu gospodinjstva zbirajo odpadke po posameznih frakcijah doma in jih zbirajo v namenski posodi na svojem zemljišču. Vsako gospodinjstvo bo najprej prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene barve, kasneje pa predvidoma v zgoščenih delih naselja tudi posodo za papir s pokrovom modre barve. Na dan odvoza po urniku posode oddajo na dostopno odjemno mesto ob cesto. Vsak objekt bo lahko imel do štiri posode za odpadke (za ostale odpadke, posodo za odpadno embalažo, gospodinjstva v zgoščenih delih naselij posodo za papir ter posodo za biološke odpadke, slednjo lahko gospodinjstvo nadomesti z lastnim kompostnikom). Embalaža je vse, kar kupimo, odvijemo in ne porabimo, torej volumsko večina naših odpadkov. V posodo za EMBALAŽO odlagamo plastično in kovinsko embalažo. Posoda za biološke odpadke ali kompostnik bosta postala obvezna, saj se po novi zakonodaji zahteva natančno ločevanje bioloških odpadkov od ostalih odpadkov. Na redkeje poseljenih območjih naj bi bilo obvezno samo kompostiranje na domu. Iz ostalih odpadkov bo potrebno ločevati tudi odpadno plastično in kovinsko embalažo, ki jo bomo zbirali v novo posodo z rumenim pokrovom. Vse frakcije, ki se zbirajo na ekoloških zbiralnicah (papir, steklo, embalaža), se bodo tam zbirale tudi v prihodnje. Odvoz odpadkov bo potekal po novem razporedu, za kar boste prejeli nov koledar odvoza odpadkov. Posode se bodo praznile le v primeru, da bodo postavljene na odjemno mesto. Vsem gospodinjstvom na področju Ljubljane in izokoliških devetih primestnih občin bomo razdelili nove namenske posode za zbiranje embalaže in papirja. Do končanja razdeljevanja omenjenih posod bo potekal odvoz odpadkov še po obstoječem sistemu. Po razdelitvi vseh posod bomo začeli odpadke odvažati po novem urniku, o čemer vas bomo predhodno obvestili. V kolikor se bo pojavila potreba po dodatnem številu posod, bomo v prvi fazi to reševali z oddajanjem na obstoječe zbiralnice, kasneje pa z dodatnimi posodami. O vsem boste pravočasno obveščeni. Odvoz odpadkov je zasnovan na novo s sledečimi frekvencami: mešani komunalni odpadki: gospodinjstva in podjetja v soseskah s pretežno individualnimi objekti: 1-krat na 3 tedne, večja podjetja in blokovska naselja v strnjeni gradnji: 1-krat na teden, bloki: 1-krat na teden, embalaža: 1-krat na 3 tedne »od vrat do vrat« v soseskah s pretežno individualnimi objekti, 1-krat na 3 tedne iz obstoječih eko otokov; pobira se takrat kot embalaža iz gospodinjstev na istem območju, kot se nahaja posamezni eko otok, večja podjetja in blokovska naselja v strnjeni gradnji: 1-krat na teden, papir: v strnjenih večjih naseljih enako kot embalaža, biološki odpadki: nespremenjeno, steklo: nespremenjeno. Pripravil: Igor Petek, svetovalec direktorja, Snaga, d.o.o. Ljubljana SPREMEMBE ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV Odvoz kosovnega materiala je v preteklosti potekal po vnaprej določenem urniku. Od 17. junija dalje pa odvoz poteka samo po predhodnem naročilu. V prehodnem obdobju bodo veljali termini za odvoz kosovnega odpada. Za območje občine Velike Lašče je določen termin odvoza med 30. septembrom in 30. novembrom. Brezplačen odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev je možen samo po vašem predhodnem naročilu preko DOPISNICE in samo v terminu, ki je po urniku določen za območje občine Velike Lašče. Dopisnico ste prejeli v svoj poštni nabiralnik, vloženo v Priročnik za ravnanje z odpadki 2011, lahko si jo pa natisnete in izpolnite (http://www.jhl.si/snaga) ali pa direktno naročite na kosovni@snaga.si. Izpolnjeno dopisnico je potrebno poslati po pošti na naslov: Snaga d. o. o., Povšetova ulica 6, 1000 Ljubljana ali po faksu na številko:01 - 477 97 13 ali po elektronski pošti na naslov kosovni@snaga.si najkasneje 10 (deset) dni pred predvidenim začetkom odvoza na našem območju. O odvozu vas bodo pisno obvestili predvidoma tri dni prej, pri prevzemu kosovnih odpadkov pa mora obvezno biti navzoč njihov lastnik. Pomembno je, da kosovne odpadke odložite do 6. ure zjutraj na dan odvoza na prevzemno mesto in jih poprej razvrstite glede na vrsto materiala (kovine, les, odpadna električna in elektronska oprema ...). OPOZORILO! V kolikor potrebujete odvoz kosovnih odpadkov izven določenih terminov ali v večji količini od določene (2m3), ga lahko naročite proti plačilu na 477 96 32 ali pišete na stojan.blatnik@snaga.si. Kosovne odpadke lahko tudi sami pripeljete v zbirni center Barje. Med kosovne odpadke spadajo: odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), kopalniška oprema, pohištvo, preproge, oblazinjeno pohištvo in vzmetnice, svetila ter senčila. Med kosovne odpadke NE spadajo: gospodinjski odpadki, stavbno pohištvo (okna, vrata itd.), gradbeni odpadki, zemlja, listje in veje, nevarni odpadki (izdelki iz azbestcementa) ter avtomobilske gume. Azbestni odpadki: Med izdelke, ki vsebujejo azbest, spadajo salonitne plošče, azbestnocementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih ...V Sloveniji je več podjetij, ki imajo dovoljenje za odstranjevanje azbestnih odpadkov, pri manjših količinah pa lahko za pravilno ravnanje z azbestnimi odpadki poskrbite sami. Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti zapakirani v nepropustno zapakiranih vrečah tako, da so stiki tkanine oziroma folije zvarjeni ali zlepljeni. Potem jih lahko odložimo na odlagališče nevarnih odpadkov. Občinska uprava, vir:http://www.jhl.si/snaga ločeno zbiranje odpadkov na novo urejenem ekološkem otoku Z neozaveščenostjo skrbi za okolje močno doprinesemo k spremembam ozračja in onesnaževanjem podtalnice. Priča smo vse večjim ekološkim katastrofam, ki se dogajajo tudi pri nas. Na žalost še vedno opazimo, da nekateri ljudje pogosto odpadke brez kakršnih koli zadržkov odvržejo tudi ob zapuščenih cestah ali pa jih pustijo kar v gozdu. Nikar tako! Z namenom, da bi čim bolj približali ločevanje odpadkov uporabnikom tudi na območju naše občine, dopolnjujemo in urejamo lokacije ekoloških otokov. Na sliki lahko vidimo na novo urejen ekološki otok v Dolščakih. Skupaj poskrbimo za lepše okolje, saj nam le takšno omogoča zdravo življenje. Občinska uprava foto: Marija Ivane Čampa proračun 2011 V obdobju januar-junij 2011 so bili realizirani prihodki in odhodki proračuna Občibe Velike Lašče v naslednjih zneskih: v EUR PRIHODKI 1.875.840,43 DAVČNI PRIHODKI 1.665.160,83 NEDAVČNI PRIHODKI 107.730,66 TRANSFERNI PRIHODKI 102.948,94 ODHODKI (po programski klasifikaciji) 1.415.890,42 POLITIČNI SISTEM 33.240,32 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE 49.339,91 LOKALNA SAMOUPRAVA 121.533,75 VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI IN 17.103,10 PROMETNA VARNOST KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 2.954,04 CESTNI PORMET IN INFRASTRUKTURA 400.655,40 GOSPODARSTVO 2.545,69 RAVNANJE Z ODPADKI IN ODPADNO VODO 8.840,24 KOMUNALNA DEJAVNOST 123.767,43 ZDRAVSTVENO VARSTVO 9.585,95 KULTURA 82.469,11 ŠPORT IN PROSTOČASNE DEJAVNOSTI 17.180,93 VRTCI 327.885,61 OSNOVNO ŠOLSTVO 112.601,39 GLASBENO ŠOLSTVO 12.986,87 SOCIALNO VARSTVO 84.497,45 ODPLAČEVANJE OBRESTI KREDITA 8.703,23 sanacija plazu Opalkovo Po lanskih septembrskih nalivih je bila uspešno opravljena sanacija plazu na Opalkovem. Župan Anton Zakrajšek je 13. junija 2011 na občino povabil devetošoice, ki so si ob zaključku šolanja prislužili posebno priznanje. Za vpis v Zlato knjigo OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in za priznanje s področja vrednot POPSZ (poštenost, odgovornost, prijateljstvo, spoštovanje, znanje) je čestital Brini Gruden, Petri Oblak in Tanji Virant, za priznanje s področja vrednot POPSZ Primožu Jančarju, Saši Koren in Niki Možek in za priznanje učencem, ki bi bili v vseh letih odlični (če bi se v spričevala še vedno pisal končni uspeh), Urbanu Grudnu, Žanu Hrenu, Tamari Kržin inTinetu Stariču. Ob tej priložnosti je učencem izročil knjižno darilo in jim zaželel uspešno nadaljevanje šolanja, razrednikoma Bojanu Novaku in Andreji Svetičič pa se ob koncu šolskega leta zahvalil za uspešno delo. Občinska uprava, V. V. foto: Marija Ivane Čampa PRIZNANJA OB ZAKLJUČKU ŠOLANJA V OSNOVNI ŠOLI Abonma 2011/2012 Ni še dolgo minilo, odkar smo si lahko abonenti minule abonmajske sezone ogledali zadnjo abonmajsko predstavo. Vtem času smo za vas, spoštovani občani in občanke, izbrali že nov seznam predstav za že 15. sezono gledališkega abonmaja vVelikih Laščah. V upanju, da ste v predstavah minule sezone uživali, vam ponujamo nov sklop predstav, s katerimi vas želimo razvedriti, sprostiti, pa tudi nasmejati, predvsem pa zadovoljiti pričakovanja čim širšemu krogu obiskovalcev. Z vsemi gledališči smo že dogovorjeni o predvidenih terminih gostovanj v Levstikovem domu, zato upamo, da se bodo dogovorov tudi držali in da tekom abonmajske sezone ne bo prihajalo do večjih sprememb. V abonma bo vključena tudi predstava Kulturno-umetniškega društva Rob. V tej številki Troble objavljamo kratke opise predstav, vse dodatne informacije o vpisu abonmajev pa bodo objavljene v naslednji številki. Vodja gledališkega abonmaja: dr. Tatjana Devjak, podžu panja Že naslov najnovejše igre Vinka Moderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da seje avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj ... Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je zmagala na natečaju za najboljšo izvirno slovensko komedijo v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2010. Prešernovo gledališče Kranj: REVIZOR (komedija) Avtor: Nikolaj VasiljevičGogolj Režija: Mateja Koležnik Igrajo: Primož Pirnat, Vesna Jevnikar, Vesna Pernarčič-Žunič, Darja Reichman, Vesna Slapar, Kristijan Guček, Peter Musevski, Igor Štamulak, Matjaž Višnar, Gašper Jarni, Branko Jordan, Grega Zore, Pavel Rakovec, Ciril Roblek, Robert Kavčič, Jošt Cvikl V majhni srenji se pojavi tujec, za katerega prebivalci zaradi strahu in slabe vesti mislijo, da je revizor. Ob »revizorjevem« prihodu se začnejo nenadoma razkrivati vsa beda, poniglavost, hipokrizija, licemerje, ničevost in praznina Družbe, ki temelji na Strahu pred Oblastjo in njenimi Zakoni. V Revizorju gre predvsem za tragikomičen prikaz povprečne družbe, ki je izoblikovala posebne strategije, kako se ubraniti oziroma izogniti pritisku Oblasti in njenim Zakonom. Revizorje režiserjem in gledališčem zmeraj znova izziv, zato ni čudno, da slovi kot ena največkrat uprizarjanih komedij nasploh. Z režiserko Matejo Koležnik smo se odločili za realističen in sodoben pristop k besedilu, ki temelji tudi na svežem in živem jeziku. Gogolj je namreč napisal ostro in angažirano družbeno igro, ki v vsakem času odpira nove asociacije in vsaki družbi znova kaže svoje kritično in neizprosno ogledalo. In prav to je srhljivo smešno - da se v Gogoljevem ogledalu zlahka ugleda tudi današnja družba in prepozna današnja oblast. Gledališče je bilo za Gogolja ogledalo stvarnosti in katedra, s katere je mogoče spregovoriti o napakah sistema, družbe in življenja nasploh. In prav to ogledalo tudi tokrat postavlja pred nas, da bi se v njem »s smehom skozi solze prepoznali«. Šentjakobsko gledališče: SEKS IN LJUBOSUMNOST (komedija) Avtor:M.Camoletti Režija: Jaša Jamnik Igrajo: Srečko Kermavner, Katarina Batagelj Glavan, Silvija Jovanovič, Boris Car, Katarina Lukšič, Mirjam Sedmak Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanekna štiri oči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo: ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernard ubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po kateri naj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da je njegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi Robertova prava žena... Prosvetno društvo Čemšenik: SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) Avtor: Jean Baptiste Poquelin Molière Režija: Jože Pole V dobi enakopravnosti se nam kaj lahko dozdeva, da je tematika gospodarjev in služabnikov sinonim za preteklost. Mojstri svetovne in slovenske klasike različno imenujejo družbene vloge, še bolj bistveno pa je, da te vloge vztrajajo skozi čas. V današnjem jeziku jih lahko imenujemo vladajoči in nevladajoči, imenujemo jih lahko delavci in lastniki tovarn, pošteni in nepošteni. Tako lahko današnjega junaka Scapina in njegovega gospodarja najdemo tudi v slovenskem gospodarskem, pravnem in političnem prostoru. In vendar je Scapin v svojem ravnanju vseskozi nesebičen in plemenit: vse kar počne, počne v skrbi za ljubezen drugega, za uresničitev tiste najlepše in najsilovitejše želje, ki človeka dviga nad njega samega. Naša zgodba ima srečen konec. Srečen za tiste, ki ljubijo, ki vidijo svojo srečo ne v denarju in imetju, temveč v idealu čiste in brezpogojne ljubezni. ŠPAS teater: 39 STOPNIC (triler komedija) Avtor:P.Barlow/J. Buchan Režija: Jaša Jamnik Igrajo: Jurij Zrnec, Nataša TičRalijan, GojmirLešnjakGojcin drugi Hitchcock-ov klasični vohunski triler 39 stopnic je dobil svojo odrsko različico. Komedija združuje najboljše od filma, romana in gledališča ter mojstrsko prepleta žanre z odličnimi igralci, ki prinašajo na oder svežino z originalno, zabavno in zelo duhovito gledališko verzijo klasike, stare skoraj 100 let. Richar Hannay se znajde v situaciji, ko nedolžen beži pred policijo, kije prepričana, daje morilec, ter pred tujimi agenti, kijih želi razkrinkati in rešiti državo pred skrivnostno organizacijo. Dirjajoči vlak, dirkanje avtomobilov, strmoglavljenje letala, lisice, manjkajoči prsti, špijoni in malo staromodne romance ga spremljajo na v tej vratolomni vohunski dogodivščini. ALBERTV DEVETIH NEBESIH (glasbeno plesna komedija) Scenarij in režija: Ivan Merljak Nastopajo: Vokalna skupina CORONKE, Jernej Kuntner, Maja Martina Merljak, Marija Gregorc, Alma Blagdanič Dogajanje, postavljeno v EKO bio hotel, pestro z ljubezenskimi zgodbami šefa Alberta, izpopolnjeno z odlično glasbo in kostumografijo pojočih »tršic« (CORONKE), je prikaz za popolno kombinacijo glasbe in igre na odrskih deskah. Formalni šef EKO BIO hotela je Albert, dejanski pa njegova Mici. Albert živi vznesen med številnimi gostjami, včasih se počuti kot, da je v haremu, drugikrat pa že skoraj v nebesih; veliko pa si z Mici tudi poslovno obetata od ameriške gostje, za katero pa se naposled izkaže,da ona sploh ni Američanka, ampak..... SNG drama Ljubljana: NEŽKA SE MOŽI (komedija) Avtor: Vinko Moderndorfer Režija: Jaka Andrej Vojevec Igrajo: NinaValič, Bojan Emeršič, Jurij Zrnec UVELJAVLJANJE ZNIZANEGA PLAČILA VRTCA Starše, ki vključujejo otroke na novo v vrtec, obveščamo, da morajo vlogo za znižano plačilo vrtca (obr VRT/1) oddati v vrtcu ali na občini najmanj 15 dni pred vključitvijo otroka v vrtec. Tisti starši, ki že imajo vključenega enega otroka v vrtcu, oddajo pred vključitvijo drugega ali nadaljnjih otrok Vlogo za oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otroke. Ker se večina otrok na novo vključuje s 1. septembrom, opozarjamo starše, da upoštevajo zadnji rok za oddajo vlog za znižano plačilo, to je 15. 8. Občinska uprava PROJEKT »TURIZEM IN VRTEC« izdelavo zobotrebcev, uporabo le-teh; - otrok je vključen v spoznavanje gozda - leske, ki jo dodobra spozna; - otroci sodelujejo pri izvajanju dejavnosti in oblikovanju izdelka. 2e v septembru smo začeli z opazovanjem leske. Nabirali smo lešnike. Skozi celo jesen smo jo opazovali, kako se spreminja, listki rumenijo ter odpadajo. Ob tem smo spoznavali tudi drugo rastlinje, drevesa v gozdu. Večkrat smo se odpravili v gozd in nabirali vse, kar smo pozneje uporabili pri popestritvi dejavnosti. Nabrane lešnike (vmes so se našli tudi orehi), smo v decembru štrli, izluščili ven jedrca, jih zmleli ter spekli piškote, katere smo ponudili svojim staršem na srečanju in starim staršem, ki so imeli dan za babice in dedke v vrtcu. Pozimi smo ugotovili, da leska miruje. Februarja pa so na njej že rasle »banance«. Nekega lepega zimskega dne v februarju smo odšli v gozd, odžagali leskovo vejo in jo odnesli v vrtec. Tam smo jo razžagali na kratke koščke. Naslednji dan nam je vzgojiteljica Martina pokazala, kako se obrezuje oziroma izdela zobotrebce. Bilo je res zanimivo, saj smo to videli prvič. Iz zobotrebcev in še drugih materialov smo izdelali dežničke, kocke,trapeze ... in izdelke ter plakat o poteku projekta razstavili za širšo javnost v knjižnici Frana Levstika, in sicer od 11. 5.-20. 5. 2011. Naša skupina je bila vključena tudi v projekt »Naša mala knjižnica«. Z otroki smo izdelali miniaturno knjižico z naslovom »HIŠICA NA DREVESU« in izmed številnih prispelih izdelkov na njihovo uredništvo so se odločili nagraditi skupino »RIBIC« iz vrtca Sončni žarek. Prejeli bomo knjižno nagrado. Otroci so navdušeni, saj so pri besedilu in izdelavi knjižice aktivno sodelovali. Martina Krašovec in Marta Škulj Tudi letos je bil vrtec vključen v projekt »Turizem in vrtec.« Sodelovali so otroci iz skupin Ribice, Miške, Račke in Ježki s svojimi vzgojiteljicami. Nosilna dejavnost letošnjega projekta so bili gozdovi Slovenije. V skupini Ribic smo preko projekta spoznavali izdelavo zobotrebcev in naslovili projekt s podnaslovom »ZOBOTREBČARSTVO V NAŠIH KRAJIH NEKOČ«. NAMEN IN CILJI PROJEKTA: - otrok spoznava domače kraje (gozd, bogastvo gozda) in se seznanja s tem, kako so ljudje živeli in delovali v prejšnjih časih; - otrokom skušamo približati življenje ljudi v starih časih, ko se še vse delalo ročno - druženje ljudi po vaseh ob zimskih večerih, dodatni vir zaslužka; - otrokom želimo prikazati ročno PROJEKTI, TEKMOVANJA IN DRUGE AKTIVNOSTI SOLE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 Na naši šoli se je v tem šolskem letu odvijalo veliko projektov in tekmovanj. Učencem smo s tem omogočili zadovoljevanje interesov in razvoj močnih področij. Dejavnosti so potekale na šolski, regijski, državni in mednarodni ravni. Vsaka od spodaj predstavljenih aktivnosti je zahtevala odgovornega organizatorja in ekipo ljudi, ki zna timsko delati. 1. PROJEKTI IN TEKMOVANJA 1.1. PROJEKTI Rastem s knjigo Shema šolskega sadja Turizmu pomaga lastna glava Pasavček Unicefove punčke Pomoč otrokom iz Ruande - likovni izdelki Ohranjanje kulturne dediščine Zlati sonček Talking kites (Zmaji miru) Zdrava šola Foto natečaj Tekmovanje za čiste zobe 1.2 TEKMOVANJA Šolsko, področno in državno tekmovanje iz angleščine Šolsko tekmovanje iz nemškega jezika Šolsko in regijsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje Tekmovanje za nemško bralno značko Tekmovanje za angleško bralno značko Šolsko in državno tekmovanje iz logike Šolsko tekmovanje iz biologije Šolsko in državno tekmovanje iz kemije Šolsko in regijsko tekmovanje iz fizike Šolsko in državno tekmovanje iz znanja o diabetesu regijsko in državno tekmovanje za zlato kuhalnico Državno prvenstvo v uličnih tekih Področno prvenstvo v atletiki Državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem krosu Kros v Loškem Potoku Medobčinsko tekmovanje v košarki Medobčinsko tekmovanje v odbojki Medobčinsko tekmovanje v nogometu Krpanov kros Kenguru - matematično tekmovanje Področno tekmovanje v posamičnem in ekipnem šahu Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šolsko tekmovanje - kviz Bistroum ŠKL Med dvema ognjema Ljubljanski maraton 2. DRUGE AKTIVNOSTI ŠOLE 2.1. PRVOTRILETJE Sodelovanje z radijem Univox Literarni natečaj Zmajček Kokos Pustne maškare na Igu Srečanje z otroki vrtca Plavalni tečaj Pomladna šola Tridnevna šola v naravi za 1. razred Računanje je igra Najdihojca - srečanje igralskih skupin Sodelovanje z Društvom upokojencev Sodelovanje z Društvom podeželskih žena Srečanja za starše Cici vesela šola 2.2. DRUGO TRILETJE Ko memo racija Literarni natečaj Rokus Poletna šola v naravi Dvodnevna šola pohodništva Srečanja za starše Najdihojca - srečanje igralskih skupin Zimska šola v naravi - Cerkno Modri Jan Udeležba na Dnevu sonca - Rašica Nastop v domu starejših občanov na Vidmu 2. 3. TRETJE TRILETJE Obeležitev evropskega dneva jezikov Šola zdravega odraščanja v Pacugu Ko memo racija Naravoslovni tabor v Pacugu Preživetje v naravi - Osilnica Valeta Literarni natečaji: Gradim svet iz besed Evropska skupnost Zupančičeva frulica Likovni natečaj Likovni svet otrok 2011 Dan dobrodelnosti - Mlade face Poklicna orientacija 2.4. OPB Velikonočne delavnice Pomladanske delavnice Pustne delavnice Storyline Igrica za otroke: Pomladna pravljica 2.5. PODRUŽNICI TURJAK IN ROB (Pri aktivnostih in tekmovanjih se pridružujeta centralni šoli, imata pa še nekaj posebnosti.) Ko memo racija Proslava ob materinskem dnevu Proslava v Smrečju Novoletno srečanje 2.6. VSI UČENCI ŠOLE Dan druženja vseh generacij Novoletni koncert Božično-novoletne delavnice Novoletni sejem Karaoke Poštevankarijada Bralna značka Šolsko glasilo Lešniki Proslava ob kulturnem dnevu Razstava pirhov DOBRODELNE AKCIJE: Zbiranje zamaškov Rdeči noski - zbiranje kartuš Sodelovanje s Centrom za brezdomce Freerice Zaključek šolskega leta Posebni dosežki naših učencev v tem letu: Zlato priznanje iz logike je prejela Ida Rigler (mentorica: Polona Klun). Na šoli imamo državne prvake v projektu Zlata Kuhalnica (mentorica: Gordana Kos). Jakob Hočevarje državni prvak v uličnih tekih in krosu (koordinator: Bojan Novak). Zlato priznanje je prejela Brina Gruden na tekmovanju Diabetes (mentorica: Gordana Kos). Državni prvaki v ŠKL Med dvema ognjema so učenci drugih razredov (mentorica: Simona Bavdek). Nekatere projekte in tekmovanja smo lahko izvedli le s pomočjo in podporo OBČINE, VELIKOLAŠKIH DRUŠTEV in POSAMEZNIKOV, za kar se iskreno zahvaljujemo spoštovanim učiteljem. Hvala, ker se zavedate, kako pomembno je, da učenci sodelujejo tudi izven šole, da tekmujejo, da nastopajo na prireditvah, da dobijo priložnost, da se pokažejo ... Hvala učencem, ker ste nam sledili. Hvala staršem, ker nas podpirate. Ravnateljica: mag. Metoda Kolar Polona Zakrajšek iz 7. b razreda je pri matematiki osvojila srebrno Vegovo priznanje. Mentorica Stanka Dedo Lale se opravičje, da na zaključni prireditvi šole ni bila imenovana. Spoznavanje drugačnosti, SODELOVANJE Z OŠ STARA CERKEV IN AKTIVNOSTI V 3. RAZREDU OŠ Primoža Trubarja Z uvedbo devetletke je tretji razred dobil pomembno mesto v prvi triadi. To so otroci, ki uspešno zaključujejo prvo triletje obveznega šolanja in od katerih se pričakuje, da bodo zgled mlajšim. Postanejo samostojnejši, poznajo vso abecedo in so funkcionalno pismeni, znajo poštevanko, poznajo števila do 1000 in še marsikaj bi lahko naštela. To so znanja, ki jih predpisuje dosedanji učni načrt. Pomembno pa je, da otroci poleg obveznega znanja rastejo tudi na osebnostnem področju. To znanje pa ni pridobljeno iz knjig, ampak ga pridobivamo na drugačen način. Obiskali smo glavno pošto v Ljubljani. Konkretno smo spoznavali, kako potuje pismo ali paket od pošiljatelja do naslovnika. Povezani smo bili z Društvom podeželskih žena. Pečemo in gnetemo Gospa Milka je svoje znanje in izkušnje delila z našimi otroki. Otroci so nastopili na Občnem zboru upokojencev. S tem smo razvijali medgeneracijsko sodelovanje. Da zmorejo oditi od doma in preživeti dve noči s sošolci brez staršev, so dokazali, ko smo odšli z ostalimi učenci na tabor v Osilnico. Za domotožje ni bilo časa, saj je bilo zelo veliko aktivnosti. Na taborih spoznavamo, kako so otroci samostojni, in ugotavljamo, da jim včasih premalo zaupamo in delamo namesto njih. V marcu so nas obiskali učenci 1. razreda OŠ Stara Cerkev. Tabor v Osilnici Skupaj smo izvedli delavnice. Ker so bili mlajši, so naši tretješolci takoj prevzeli pokroviteljstvo in jim v delavnicah pomagali. Vsem nam pa je pomagala ga. Marija. Izdelovali smo rože iz nogavic in iz krep papirja. Potem pa smo krasili še šatulje. Najlepše pa je bilo na koncu, ko so »prvčki« vsakemu tretješolcu poklonili plišasto igračo. Ta igrača je bila nekaj posebnega. Obvezno je morala biti na mizi še kar nekaj dni. Seveda pa je bila prisotna tudi igra s kockami in v kotičku. Otroci so z navdušenjem nastopali tudi za starše in na srečanju gledaliških skupin na Najdihojci z igrico Kdo je napravil Vidku srajčico. Sodelovali smo z radiem Univox v otroški oddaji Brlogec, pošiljali naloge, šli z Brlogčarji na izlet in sodelovali v oddaji v živo. Spoznavali smo kulturno dediščino in si pod vodstvom g. Manfreda ogledali našo farno cerkev in se s pomočjo zemljevida in kompasa orientirali. Orientacija z zemljevidom - Le kje smo? Kako pomembno je, da smo zdravi, da se lahkogibamo in tekamo brez težav, da vidimo naravo, sošolce, prijatelje, smo spoznavali v Vrtu čutil v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Otroci so se preizkusili v obuvanju čevljev z zavezanimi očmi, v hoji s palico po hodniku, spoznali so pisavo za slepe, poslušali pravljico in hodili po parku in se urili zaznavati predmete in stvari z uporabo ostalih čutil. Ugotovili so, da je veliko stvari na katere nismo pozorni, ker vidimo. Urejen prostor in red sta zelo pomembna za slepe in slabovidne. V juniju pa smo imeli veliko prijetnih dogodkov. Zaključili smo projekt Pasavček in geslo Red je vedno pas pripet naj se ohrani tudi med počitnicami. Skupaj s starši smo imeli piknik, vrnili obisk otrokom v Staro Cerkev, kjer je bilo celo dopoldne namenjeno igri in peki hrenovk. Lepo doživetje pa je bil tudi izlet z vlakom iz Ljubljane do Postojne in ogled Postojnske jame. Poleg vseh aktivnosti, ki smo jih izvajali v okviru in izven pouka, so se otroci tudi učili in tako uspešno zaključili tretji razred. V veliko oporo in vedno pripravljeni za sodelovanje ste bili tudi starši in brez vas marsikatera zamisel ne bi bila izpeljana. Dragi starši in otroci -hvala za triletno druženje in sodelovanje. Naj bodo počitnice lepe, prijetne in brezskrbne. Branka Levstik Žoga kot pralni stroj Kulturna dediščina - delovna sobota 14. maja je bila za vso OŠ Pri moža Trubarja delovna sobota, ki smo jo pričakovali z nestrpnostjo. Ohranjanje kulturne dediščine smo združili z Dnevom druženja in gibanja vseh generacij in verjeli, da nam bo uspelo realizirati zastavljene cilje: - aktivno osvajanje novih znanj, -prenašanje znanja iz generacije na generacijo, - seznanjanje s tradicijo našega kraja, - sodelovanje s širšo okolico izven šolskih okvirov, - izpolnjevanje interesov učencev, medgeneracijsko izmenjavanje izkušenj o šoli nekoč in danes. Ob dejavnostih smo želeli razvijati naše šolske POPSZ vrednote (poštenost, odgovornost, prijateljstvo, spoštovanje, znanje). V fazi priprave na poseben dan so nam zunanji mentorji, ki smo jih poprosili, da prevzamejo za en dan vlogo učiteljev, s svojim navdušenjem in pripravljenostjo sodelovati dali nov zagon za izpeljavo projekta. Za naše otroke so pripravili zares pestro izbiro delavnic in dejavnosti. VI. in 2. razredu je učence v pravljični svet popeljala Franja Sedej s svojimi igralskimi sposobnostmi in posebnim občutkom za otroke. Učiteljice 1. triade so se odlično pripravile na izvajanje »starih« iger na prostem. Učenci 3. razreda so uživali ob skrbno načrtovanem orientacijskem pohodu Manfreda Deterdinga, ki otrokom veliko nudi in od njih tudi veliko pričakuje. Izdelovanja eko košev so se lotili učenci 4. razreda pod vodstvom naših učiteljic in bili pri tem domiselni in ustvarjalni. V 5. razredu je vedno nasmejana Katarina Duščak učence popeljala v oblikovanje gline. Izdelki so še dolgo krasili avlo naše šole. Igor Sever je otrokom omogočil, da so po načrtu izdelali pravi mali »lojtrnik«. Učenci PŠ Rob so raziskovali zaščitene rastline v Mišji dolini. Ročne spretnosti so z izdelovanjem rož razvijali učenci 6. razreda pod mentorstvom vedno prijazne Marije Indihar. Letos so se nam prvič pridružili lokostrelci pod vodstvom Boža Kovačiča in učenci so bili navdušeni nad novo izkušnjo. Peko medenjakov je z učenci že tretje leto izvajala Milka Debeljak, ki s svojo umirjenostjo motivira učence za delo, pomagala ji je Jožica Mavsa. Na odru šolske avle so se odvijale delavnice izdelovanja rož in zobotrebcev, ki so jih vodile Tončka Hren, Jana Feguš in Marija Zlobko. Nepogrešljivi na naših srečanjih so ČEBELARJI: Brane Borštnik, Jaka Pečnik in Klemen Dolšak. Ko oni spregovorijo o čebelah, vsi utihnemo in poslušamo. Verjamem, da so uspeli že veliko naših učencev navdušiti za čebelarstvo. Učenci 8. razredov so ustvarjali na likovnem področju. Mozaike so izdelovali pod vodstvom likovnega pedagoga, slikanje panjskih končnic pa je vodila Cvetka Jokovljevič. Učenci 9. razredov so vsako leto deležni dveh odličnih dejavnosti. Eno od njih pripravijo konjerejci s Francem Zabukovcem, Petrom Indiharjem in njuno ekipo na čelu, drugo pa folklorna skupina pod vodstvom Marjane Virant. Ko učenci zaključijo s tema dvema dejavnostma, je začutiti veselje, energijo, zadovoljstvo, skratka: učenci so navdušeni. Seveda pa je do takšnih rezultatov in navdušenja lahko prišlo zato, ker so se vsi naši zunanji mentorji izjemno potrudili in dobro pripravili na ta dan. V našem času ni enostavno motivirati naših otrok za npr. konjerejo ali folkloro. Ob napovedi dejavnosti so se nekateri kar pošteno »zmrdovali«. Prav ti učenci pa so po končanih aktivnostih prišli do mene zadovoljni, veseli in nasmejani in povedali, da so se imeli odlično. Letos smo prvič organizirali medgeneracijsko okroglo mizo na temo šola nekoč in danes in razpravljali o priča ko vanji h učiteljev, učencev in staršev. V razpravi so sodelovali upokojeni učitelji, učitelji, ki trenutno poučujejo na naši šoli, učenka naše šole, predstavnica staršev... Debato je odlično vodila naša učiteljica Katarina Polzelnik Sever. Menim, da je takšna oblika izmenjevanja in prenašanja izkušenj iz generacije v generacijo pravi pristop za čas, v katerem zdaj živimo. Glede na to,da so bili naši zunanji mentorji v veliki meri upokojenci, verjamem, da rušimo stereotipe, ki pravijo, da imajo učenci radi mlade učitelje. Učenci imajo radi ljudi, ki se zanje potrudijo. Na naši šoli so učenci s starejšimi mentorji uživali zato, ker so prav vsi svoje predstavitve in dejavnosti izvajali z žarom in veseljem. Hvala vsem sodelujočim, da ste se trudili za nas in nas bogatili s svojim zgledom. Od idejne zasnove do izpeljave tega res bogatega dneva sta z mano tesno strokovno in organizacijsko sodelovali Majda Griz in pomočnica ravnateljice Irena Budič Pavlic. Zahvaljujem se vsem učiteljem, ki so prispevali z idejami, opozorili še na kakšnega zanimivega Laščana, da smo ga poprosili za sodelovanje, dali zanimive predloge ali opozorili na morebitne težave. Meni je bilo lepo, kaj pa vam? Ravnateljica: mag. Metoda Kolar 110 LET PODRUŽNIČNE ŠOLE TURJAK Pisalo se je leto 1901, ko so 6. maja s streljanjem turjaških topov naznanili otvoritev Podružnične šole Turjak. Letos smo praznovali 110 let obstoja v družbi naših učencev, ravnateljice in upokojenih učiteljic ter voznice šolskega kombija. Z učenci smo pripravili kulturni program, z našimi gosti imeli okroglo mizo o življenju in delu na šoli nekoč ter se posladkali s torto, kot se za rojstni dan spodobi. Učenci in kolektiv PŠ Turjak b-3 Ml Naša šola zdaj praznuje, let ma 100 in še 10. C* Vsak učenec v njej modruje, • poznajo ves turjaški svet. Svit Spindler, 4. r. ŠPORT NA OŠ PRIMOŽA TRUBARJA V ŠOLSKEM LETU 2010/11 Učenci so na zasluženih počitnicah, objavljamo pa povzetek rezultatov šolskih športnih tekmovanj v minulem šolskem letu. To je bilo na športnem področju ponovno zelo razgibano in uspešno. Na šoli imamo vzpostavljen sistem popularizacije športa v vseh njegovih pojavnih oblikah. Poleg skrbnega izvajanja programa pouka športne vzgoje in izbirnih predmetov s področja športa smo se udeleževali tudi šolskih športnih tekmovanj, na katerih so se naši učenci pomerili s svojimi vrstniki. V ospredju so bila tekmovanja v atletiki in športnih igrah. Organizacijski vrhunec atletskih tekmovanj je vsako leto Krpanov kros. Letos smo se veselili kar 12-ih medalj, uspešne izvedbe in ponovne zmage naše ekipe v ekipnem štafetnem teku. Lani smo si ob premierni izvedbi zmago razdelili z OŠ Brezovica, letos pa zasluženo zmagali. Rezultatsko je bil na atletskih tekmovanjih spet v ospredju Jakob Hočevar, ki je kar dvakrat postal državni prvak - prvič v uličnih tekih, drugič pa na državnem prvenstvu v krosu. O teh rezultatih, ki so res nekaj izjemnega, ste bralci lahko že brali. Poleg teh dveh naslovov je Jakob osvojil tudi 2. mesto na Ljubljanskem maratonu in to v kategoriji leto starejših učencev. Letos smo se premierno udeležili teka trojk, ki ga organizira sosednja šola - OŠ Dobrepolje. Na tekmovanju sta sodelovali fantovski ekipi iz 2. in 6. razreda. Obe sta prepričljivo osvojili 1. mesto. Tudi na krosu v Loškem Potoku smo bili z desetimi osvojenimi medaljami najuspešnejša šola. Pri tekmovanjih v športnih igrah velja omeniti, da smo bili letos podobno kot pretekla leta, odkar imamo novo telovadnico, soorganizatorji medobčinskih tekmovanj v malem nogometu za mlajše in starejše učence. Posebej so se izkazali starejši učenci, ki so v nogometu zmagali na medobčinskem tekmovanju, na področnem tekmovanju pa so morali priznati premoč le vrstnikom iz Sodražice. Poleg tega uspeha velja omeniti še 2. mesto starejših učencev v košarki in tretje v odbojki ter tretje mesto mlajših učencev na nogometnem tekmovanju. Vsi ti rezultati so bili doseženi na medobčinskem nivoju, kjer v našem okrožju sodeluje 10 šol. Kot nekaj zadnjih let smo za prave športne poznavalce pripravili športni kviz, kjer je zmagal Nik Pintarič. Skupaj sTVD Partizan smo pripravili šolsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki se ga je letos udeležilo res veliko učencev. Športniki šole so postali: Manca Duščak med dekleti ter Jakob Hočevar in Kristjan Pečnik med fanti. Na koncu se moram posebej zahvaliti vodstvu šole za podporo pri izvajanju športnih aktivnosti ter seveda Občini Velike Lašče pri zagotavljanju nekaterih prevozov. Največja zahvala pa seveda učencem, ki so s svojim odnosom in motivacijo glavno gonilo razvejanega sistema športa na šoli. Upamo, da bomo tudi v prihodnjih letih lahko zagotavljali podobno raven športa na šoli, saj ne moremo mimo dejstva, da šola stežka zmore pokriti vse stroške avtobusnih prevozov. NAJVEČJI USPEHI V ŠOLSKEM LETU 2010/11 1. mesto JAKOBA HOČEVARJA na DRŽAVNEM PRVENSTVU V KROSU. 1. mesto JAKOBA HOČEVARJA na DRŽAVNEM PRVENSTVU V ULIČNIH TEKIH. Kristjan Pečnik je osvojil 11. mesto. 2. mesto JAKOBA HOČEVARJA na LJUBLJANSKEM MARATONU. 1. mesto STAREJŠIH UČENCEV V MALEM NOGOMETU-medobčinska raven in 2. mesto na področni ravni. 12 medalj na KRPANOVEM KROSU 10 medalj na KROSU V LOŠKEM POTOKU 2. mesto na MEDOBČINSKEM TEKMOVANJU V KOŠARKI - starejši učenci. Bojan Novak Sledi nekaj utrinkov iz letošnjih tekmovanj Uspešni nogometaši Tek trojk, Dobrepolje NAJVEČJI ŠPORTNO-ZABAVNI PROJEKT ZA MLADE V SLOVENIJI V šolskem letu 2010/11 smosezdrugošolci udeležili tekmovanja v igri med dvema ognjema. Ekipo je sestavljalo 16 učencev, 8 deklic in 8 dečkov, ter 4 rezerve, 2 deklici, 2 dečka. Kvalifikacijske tekme so potekale v več mestih po Sloveniji. Naša šola se je udeležila tekme na OŠ Dobrova. Prepričljivo smo zasedli 1. mesto in se uvrstili v veliki finale. Finalna prireditev je potekala 21. 5. 2011 na OŠ Brinje v Grosupljem. Ves trud, ki smo ga vlagali dve leti pri interesni dejavnosti in športni vzgoji, je bil poplačan, saj smo postali prvaki ŠKL MDO v sezoni 2010/11 in si tako pridobili pokal za prvo mesto in veliki prehodni pokal, ki sedaj krasi šolsko zbornico. Otroci so na tekmovanjih dobili spominsko medaljo, diplomo, nagrade, kosilo in pijačo. Ob tej priložnosti se v imenu celotne ekipe zahvaljujem ravnateljici mag. Metodi Kolar za vso podporo, Branki Levstik in njenim tretješolcem, ki so včasih potrenirali z nami, da so mlajši pridobivali na samozavesti, in županu Antonu Zakrajšku za finančno podporo. Simona Bavdek ATLETSKI TROBOJ 31.5.2011 se je odvil ekipni atletski troboj za učenke in učence letnik 2000 na OŠ Brinje v Grosuplju. Našo šolo so zastopali: Manca Bavdek, Klara Gruden, Ula Virant, Gaber Kokovnik, Filip Marjanovič in Boštjan Podlogar. Pomerili so se v teku na 60m, skoku v daljino in metu vorteksa.Za osvojeno odlično 3.mesto jim čestitamo. Simona Bavdek z gosti v viteški dvorani na gradu turjak Z naznanilno Trubarjevo pesmijo "Pujte, pujte vsi iudje!", ki je skozi leta postala nekakšen "zaščitni znak" vsakoletne velikolaške pevske revije, se je pričela tudi letošnja revija. Po pozdravnem nagovoru podžupanje Tatjane Devjak, ki se je obenem tudi zahvalila in izročila darilo za požrtvovalno delo Franciju Pečniku, dolgoletnemu organizatorju vseh 15 revij, je spregovoril tudi predsednik sam. Obelodanil je dejstvo, da so že pred 15 leti skupaj; torej Franci Pečnik, sedanja in takratna podžupanja Tatjana Devjak ter tedanji župan Milan Tekavec prišli do zaključka, da moramo začeti z organizacijo vsakoletnih revij na Turjaškem gradu v času oz. terminu Trubarjevega rojstnega dne (8. junij). Obenem naj bi z revijo tudi počastili občinski praznik. Organizacijo revij je že takrat prevzel KUD MARIJ KOGOJ Turjak. Vseskozi izvedbo revij vsestransko podpira domača občina, njen župan Tone Zakrajšek in vsi dosedanji občinski sveti. Revija je skozi leta postala prava pozitivna posebnost, saj zna črpati vsebino iz bogastva kulturne preteklosti, bogati sedanjost - saj je dovolj kvalitetna in smiselna, ker organizator vsako leto povabi tudi zbore iz sosednjih občin in ob tem skrbi, da se bo bogastvo kulturne sedanjosti prenašalo tudi na zanamce z upanjem na svetlo in bogato prihodnost. Prav zato organizator vsako leto poskrbi, da se na reviji vedno pojavijo med nastopajočimi tudi zbori, kjer prepeva mladi rod. Tudi letos je bilo tako, čeprav sta objektivno izostala oba šolska zbora OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Kljub temu je nastopilo veliko število najmlajših pevcev in pevk, otroci iz vrtca Sončni žarek in otroški zbor Škocjančki. Ker oba omenjena zbora prihajata iz Trubarjevih krajev, se za prihodnost ljudskega petja v naših krajih ni potrebno bati. Hvala vsem za sodelovanje. KUD MARIJ KOGOJ Foto: Niko Samsa te vrsto let zapoje naznanilno oz. motivacijsko pesem Velikolaška vokalna skupina pod vodstvom ge. Martine Kovačič Najmlajši zborček iz vrtca Sončni žarekje na oder pripeljala in ga vodi, ga. na sliki, Jasmina Movrin ČETRTI VOKALNI VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV NA GRADU TURJAK V soboto, 21. maja, je na gradu Turjak potekal že četrti Vokalni večer kvartetov in kvintetov. Da nam s svojimi deli okrasijo dvorano, so bili k sodelovanju kot vsako leto povabljeni ustvarjalci z Likovne sekcije KUDTurjak in Likovnega društva 2002 s Škofljice. Na prireditvi je nastopilo 8 vokalnih skupin iz cele Slovenije, med katerimi smo dobili kar dva zmagovalca. Komisija, ki jo je vodil Slavko Avsenik, mL, je prvo nagrado podelila Kvartetu Mlin, ki prihaja iz Preserja. Drugo nagrado je izbrala publika z glasovanjem in izbrala Kvintet Spomin iz Krškega, katerim je na lanski prireditvi komisija dodelila najboljše mesto med kvinteti. Poleg njih so natopile še štiri gorenjske vokalne skupine, in sicer Kvartet Polž, Kvintet Tivoli, Kvartet Mi in Kvintet Sosedje. Poleg zmagovalnega kvinteta so dolenjsko regijo predstavljali Stiski kvartet in Kvartet Zvon. Na prireditvi je nastopil tudi primorski Kvartet Karik, vendar fantje v slogu "važno je sodelovati, ne zmagati", niso želeli peti znotraj tekmovalnega dela večera. Za popestritev pa so poskrbeli člani Kud Iška, ki so nasmejali z duhovitim skečem z naslovom Komat. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Igorju Ahačevčiču za izvirno vodenje prireditve. Hkrati se Organizacijski odbor vokalnega večera KvartetZvon zahvaljuje tudi pokrovitelju prireditve Občini Velike Lašče, JSKD Ol Ljubljana okolica, ki je prireditev podprl, medijskemu sponzorju radiu Zeleni Val in vsem ostalim sponzorjem, ki so prireditev omogočili, ter gledalcem, ki so se vokalnega večera v velikem številu udeležili že četrto leto. Božo Zalar 15. TRADICIONALNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV OBČINE VELIKE LAŠČE Fracni Pečnik, predsednik društva KUD Marij Kogoj in voditeljica prireditve gdč. Tina Jaklič 18. MEDOBČINSKO SREČANJE HARMONIKARJEV "TURJAŠKI HARMONIKAR" 2011 V soboto, 25. junija, sejevturjaškem Domu krajanov zopet slišal zvok harmonike. Prvo tovrstno srečanje je bilo v mesecu juniju leta 1990, ko smo že javno napovedovali prihod demokracije tudi v naše kraje. Naša pričakovanja so se uresničila že naslednje leto, junija 1991. Prav zato smo v zadnjih letih tudi prestavili prireditev Turjaški harmonikar iz decembra na pomembnejši mesec junij. Tako se z našim srečanjem "Turjaški harmonikar" vsako leto spomnimo obletnice ustanovitve naše nove države pred 20 leti oziroma dneva državnosti. Obenem se s srečanjem spomnimo tudi odmevne zmage Krajnskih čet, pod poveljstvom Andreja Turjaškega nad Turki, 22. 6. 1593 pri Sisku. Ker smo pozorni na junaško preteklost, ki jo je kreiral naš narod, je primerno, da damo tudi "novodobnim junakom" prostor na našem odru. Tako je na letošnjem srečanju je nastopilo lepo število "junaških harmonikarjev", vseh starosti, iz naslednjih osmih občin: Velike Lašče, Grosuplje, Škofljica, Ig, Dobrepolje, Ribnica, Cerklje na Gorenjskem in Ivančna Gorica. Vsako leto se trudimo, da na naše srečanje Turjaški harmonikar pripeljemo najmanj 5 harmonikarjev, ki prvič nastopijo na srečanju. S tem hočemo opogumiti predvsem mlade in tiste, ki nastopajo prvič, da se ponosno pokažejo javnosti. Tako si zagotovo pridobijo prepotrebno samozavest za prihodnost, s tem pa si zagotovijo uspešnejše nadaljnje življenje. To je eden izmed ciljev organizatorja. Cilj izvedbe "Turjaškega harmonikarja" je tudi enakopravna zastopanost obeh spolov na odru, kar nam že več let uspeva, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na medgeneracijsko sodelovanje, ki je vedno prisotno. Turjaški harmonikar "kali in odkriva" tudi harmonikašice, ki se zadnja leta udeležujejo državnega tekmovanja na gradu Raihenburg oziroma v dvorani Senovo. Kot vsa zadnja leta je tudi letošnje srečanje "Turjaški harmonikar" vodila Tina Jaklič. Zahvaljujemo se njej ter vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi tega pomembnega projekta. Zanimanje za nastop na Turjaškem harmonikarju je zelo veliko, zato se ne bojimo za prihodnost naših srečanj. Vidimo se naslednje leto! KU D MARIJ KOGOJ Aleksander Horvat Gal Gradisar Aleš Cimperman MatkoZdesar podeljuje Neja Debeljak Predsednik: Franci Pečnik RokMiklič Metka Štrukelj 29. srečanje likovnih umetnikov Trubarjevi kraji" Tradicionalno, že 29. srečanje likovnih umetnikov, je ponovno potekalo v soorganizaciji KUD Primož Trubar Velike Lašče ter Javnega zavoda Trubarjevi kraji in pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče. Že 10. leto srečanje strokovno vodi Helena Grebene Gruden. 29. srečanje likovnih umetnikov je na Rašico v soboto, 14. maja, privabilo 21 slikarjev in kiparjev iz vse Slovenije. Velika večina sodelujočih ima akademski naslov. Okvirna letošnja tema je bila LEVSTIKOVI KRAJI IN JUNAKI, saj je bilo srečanje posvečeno 180-letnici rojstva Frana Levstika. Nekaj umetnikov, ki se srečanja niso mogli udeležiti, je obljubilo sodelovanje na razstavi ob občinskem prazniku 8. junija. Srečanje je poleg umetniškega ustvarjanja namenjeno tudi spoznavanju posameznih delov naše občine. Z našimi gosti smo tokrat obiskali Dolnje Retje in Veliko Slevico ter si pod vodstvom občinskih vodnic Nuše Dedo Lale in Slave Petrič ogledali arhitekturno, zgodovinsko in etnološko zapuščino teh krajev. Jutranji kulinaričnidelje bilvrokah gostilne Kukelj, popoldanski del pa smo zaključili Pri Matičkovih na Veliki Slevici. Otvoritev razstave del, nastalih na srečanju slikarjev v maju, je bila vključena v praznovanja novega državnega praznika, dneva Primoža Trubarja, ter občinskega praznika in je bila izvedena v sredo, 8. junija, v »galeriji Skedenj« na Trubarjevi domačiji na Rašici. Na tradicionalni, že 29. otvoritvi likovne razstave, je na Rašici v f dr. Stojan Pelko Med glasbenim programom Helena Grebene Gruden »galeriji Skedenj« s svojimi deli sodelovalo 24 slikarjev in kiparjev iz vse Slovenije. Za predstavitev umetnikov in nastalih del je poskrbela Helena Grebene Gruden, za glasbeni del pa Klavirski trio Glasbene šole Ribnica ter Velikolaška vokalna skupina. Slavnostni nagovor je imel dr. Stojan Pelko, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo. Razstava je prodajna in je na Trubarjevi domačiji na ogled do septembra. Prijazno vabljeni! Matjaž Gruden, foto Niko Samsa SODELUJOČI AVTORJI IN NJIHOVA DELA NA RAZSTAVI 29. SREČANJA LIKOVNIH UMETNIKOV NA RAŠICI 2011 Lojze Adamlje Cvetlična pot 10,1260 Ljubljana-Polje, 041 708 362 SANJSKA DEKLICA Skender Bajrovič Vodnikova 224,1000 Ljubljana, 041 398 271 OB VODI Nikolaj Beer Sp. Izlake 5,1411 Izlake, 03 567 18 89 VEČER V PARKU Neva Bilač Lepodvorska 26,1000 Ljubljana, 041/345 531 iz cikla Trenutek ujet v čas TIH DEŽEVEN DAN Mojca Borko Visoko 193,1292 Ig, 040/428 500 LINIJE LIPE V SLIVI Igor Dolenc Žlebič 28,1310 Ribnica, 041 721 438 MALA SLEVICA Viljem Jakopin Ilirska ul. 28,1000 Ljubljana, 031 445 625 HUDIČ Silvo Kretič Sp. RudnikV./6,1000 Ljubljana, 051/890 662 PLASTIKA Suzana Komel Dunajska 101,1000 Ljubljana, 031 425 278 NA POTI Samo Kovač Stope, 1315 Velike Lašče, 041 784 553 MOKRIŠČE NA RAŠICI Janez Mohorič Mokrn'k Prihodi 5 b, p. p. 14,4270 Jesenice, 041 63 63 11 CESARJEVA KOVAČIJA Drago Petrovič Gradež 133,1311 Turjak, 031 328 645 AKT Milan Razboršek Sp. Parkovec 6,1411 Izlake, 041 489 307 MARTIN in BRDAVS Janez Suhadolc Pribinova ul. 2,1000 Ljubljana, 041/495 542 OBČUTENJA Pavle Ščurk Škrilje 60,1292 Ig, 041/758 329 ZMAGA VeljkoToman Rakitna 117,1352 Preserje, 01 365 00 47 VELIKA SLEVICA Danijel Tudjina Dolenjska c. 45a, 1000 Ljubljana, 041/776 812 LASTNA PODOBA Dušan Zekovič Selopri Robu 12,1314 Rob, 041 770759 Iz cikla Martin Krpan, PRETEP Z OROŽNIKI Erika Železnik Škrilje 45,1292 Ig pri Ljubljani, 051 30 51 36 PO KRPANOVIH POTEH Janez Milkovič Groharjeva 17,1241 Kamnik, 051 312 645 KRAJINA, STATI INU OBSTATI Miha Juvanc Hribi 42,1291 Škofljica, 041 747 629 TRUBARJEV PALČEK Silva Ros Breg 8,1000 Ljubljana, 031 269 746 RAZPELO Zlato Rudolf Idrijska bela 12,5280 Idrija, 041 945 443 VSTAJENJE Maja Piko Marinčki 6,1314 Rob, 040 658 838 POVRATEK DOMOV Zavod Ars Ramovš in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita na zaključni koncert festivala stare glasbe SEVIQC BREŽICE 2011, ki bo v nedeljo, 4. septembra 2011, ob 20.30 uri na gradu Turjak. koncert LES AMBASSADEURS (FR) Glasba iz Dresdna Heinichenovi concerti in dresdenski instrumentarij s pari koncertantnih traversov, rogov, oboj, fagotov in godal Ko je Quantz pisal o svojih zgodnjih letih, je bil upravičeno ponosen na to, da je bil nekoč član dresdenskega orkestra. V tistih časih so ga imeli za najboljši orkester na svetu. Koncerni mojster Pisendel ga je ponesel med najbolj natančne, mogočne, slogovno dodelane in slavne orkestre. To je bila resnično zasedba virtuozov! Skladatelji kot Telemann in Vivaldi so od daleč pošiljali skladbe, namensko napisane »per l'orchestra di Dresda«, in niso nikdar pozabili posvetiti solističnih delov dresdenskim solistom ter si včasih ponesli violine, oboe, flavtam in rogove v junaške višine. Vendar ne gre samo za virtuoznost, temveč tudi za strast: temačni in genialni Zelenka je znal preko glasbe izraziti globino, ki jo lahko primerjamo le z Bachom ... Les Ambassadeurs & Alexis Kossenko so ustvarili evropski orkester, ki na starih glasbilih in s tematsko razporejenim repertoarjem obuja bogato obdobje stare glasbe. Kot iskreni glasniki, strastni izvajalci in navdahnjeni ustvarjalci v enem želijo predstaviti široko paleto del stare glasbe in njenih čustev. Lepo vabljeni! RAZSTAVA KRPANK NA GRADU TURJAK auerspergi se vračajo na grad Turjak Včetrtek, 16.junija,je bila na gradu Turjak odprtje razstave krpank »Zakladi preteklosti«. L Avtorica razstave H je mag. Nevenka Zlender, ki živi in ustvarja v Mariboru. Z oblikovanjem in šivanjem krpank (patchvvorka) je pričela leta 2001, intenzivno po se s to dejavnostjo ukvarja od leta 2002. Leta 2007 je na razstavi »Quilts & More« prejela 2. nagrado za razstavljeni eksponat. Z izdelovanjem krpank se ukvarja ljubiteljsko, vodi pa tudi tečaje te umetnosti v Sloveniji in Avstriji. Izdelovanje krpank oziroma patchvvorka spada med najstarejše ljudske umetnosti. Korenine patchwork-quilta segajo na daljni Vzhod, z bližnjega Vzhoda pa so to umetnost v Evropo prinesli vitezi križarji. Tehnika spajanja več slojev tkanine se je hitro razširila po vsej Evropi. Posebej priljubljena je postala v srednjem veku na kraljevih dvorih, pri zemljiški gospodi in v samostanih. Z industrializacijo je ročno izdelovanje krpank počasi tonilo v pozabo, poseben razcvet pa je doživelo v novem svetu, v Ameriki, od koder se v zadnjih desetletjih spet vrača v Evropo. Gospa Nevenka Zlender je na odprtju razstave svojih umetnin na turjaškem gradu skupinico obiskovalcev popeljala skozi razstavo in razložila, kako se posamezne tehnike razlikujejo ena od druge in kako iz različnih koščkov blaga sploh nastane umetniško delo ali uporaben predmet, ki je del našega vsakdana. S harmonijo barv umetnin gospe Nevenke Zlender so harmonijo zvokov združila dekleta klavirskega tria Rožice glasbene šole Ribnica, ki so nedavno na tekmovanju v Italiji dosegla 2. mesto. Razstava je na ogled v viteški dvorani in v stolpu na gradu Turjak do konca junija. Razstava bo na ogled še do konca julija. Za Javni zavod Trubarjevi kraji Nuša Dedo Lale V Javnem zavodu Trubarjevi kraji že od leta 2007 skrbimo za ponovno oživljanje celotnega grajskega kompleksa na gradu Turjak. Smernice zavoda, v katerih sledimo smernicam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, poleg kulturno Ob boku zgoraj omenjene prenove pa so se s pomočjo mag. Barbare Ravnik, direktorice Narodnega muzeja Slovenije, na grad vrnili, sicer na simboličen način, njegovi nekdanji lastniki. Grofica Juta Auersperg je namreč 12. maja 2011 gradu podarila grb rodbine Auersperg, ki ga je sama naslikala. Grb smo obesili v poročno dvorano, z grofico pa se dogovarjamo tudi o postavitvi razstave njenih del septembra v gradu Turjak. Za njen dar se grofici Juti Auersperg tudi javno zahvaljujemo. Grofica juta Auersperg zsinom Wolfom Engelbrechtom in mag. Barbaro Ravnik, Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji, fbto: Eugen Šerbec direktorico Narodnega muzeja Slovenije. turistične ponudbe in gostinske namembnosti vključujejo tudi vzpostavitev sodobne muzejske in razstavne dejavnosti. Za prvi korak k uresničitvi naše vizije na področju te dejavnosti načrtujemo muzejski prikaz zgodovinskega in gospodarskega pomena Auerspergov na Slovenskem. Za izpeljavo te zahtevne naloge smo se povezali z Narodnim Muzejem Slovenije ter Tehniškim muzejem Slovenije. Skupaj smo pripravili vsebinski Grb okvir stalne postavitve v dveh delih: Zgodovinski pomen Auerspergov na Slovenskem in Gospodarski pomen Auerspergov na Slovenskem. Prvi del bo izveden do konca letošnjega leta, izvedba drugega pa je predvidena v letu 2012. Omenjeni razstavi bosta predstavljali izhodišče za nadaljnjo revitalizacijo gradu ter okvir za vnašanje ostalih vsebin. delu naše občine ter tudi preko njenih meja v občini Cerknica in Ig. Pogovor je s svojimi gledališkimi vložki obogatil in prisotne navdušil Alojz Usenik, znani Slovenec iz Krvave Peči, ki je večino življenja preživel na Reki, kjer je do upokojitve deloval kot ugleden in cenjen inspicient v gledališču Ivan Zajec ter kot igralec in režiser v kulturno-umetniškem društvu Bazovica na Reki. Za pogostitev po predstavitvi je poskrbelo društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža in g. Jože Plot iz Kočevja z odličnim bogračem. Knjiga je bila natisnjena v digitalni tehniki, ker bi bila klasična izdelava občutno dražja zaradi obsežnosti (560 strani velikega formata!) in majhne naklade (150 kosov). Izdajo knjige sta podprli občina Velike Lašče in Ig, Gozd d.o.o. iz Ljubljane, Hubert Kosler iz Ljubljane ter Rina-ln-vest d.o.o. iz Vač. Vseh okoli 1 00 knjig, ki so bile namenjene bralcem, je bilo prodanih praktično v treh dneh. Zaradi tega se do začetka avgusta letos zbirajo prednaročila za ponatis. Interesenti za knjigo pokličite na tel 041/286 417 - Srečko Knafelc ali pošljite sporočilo na e-pošto: srečo. knafelc@gmail.com; naklada ponatisa je omejena na 150 komadov, zato dodatnega natisa ne bo! Tekst: Srečo Knafelc. foto Miran Mencin. Sandi Usenik Knjiga o svetu okoli Krvave Peči predstavljena na Trubarjevi Rašici Po sedmih letih zbiranja podatkov po vseh dosegljivih arhivih in neštetih pogovorih s pričami preteklosti (nekatere so medtem na žalost že pokojne), je 26. maja 2011 ugledala luč sveta knjiga »Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško - Krvava Peč z okolico« avtorjev Tomaža Kočarja in Srečka Knafelca. Dogodek je vzbudil nenavadno veliko zanimanja in ne pomni se, kdaj je bila galerija v trubarjevem skednju tako polna; preko 80 obiskovalcev je spremljalo zanimivo predstavitev, ki jo je suvereno vodila Duška Hočevar-Mihelič, tako, da se ni opazilo, da je manjkal najavljeni uvodničar dr. Matjaž Kmecl. Za kulturni uvod sta s kitaro in harmoniko poskrbela učenca glasbene šole Velike Lašče, nato pa je stekel pogovor z avtorjema knjige, ki sta poudarila, da pomeni knjiga bogat prispevek k ohranjanju narodove dediščine na Tudi predstavitev v Krvavi Peči zelo uspela 25. junija 2011 je bila knjiga »Svet med Mačkovcem, Mokrcem in Iško - Krvava Peč z okolico« predstavljena tudi v Krvavi Peči. Tudi ta predstavitev je vzbudila veliko zanimanja, zbralo se je več kot 50 domačinov in gostov, ki so v učilnici bivše šole prisostvovali sproščenemu pogovoru avtorjev in pa kulturnim prispevkom Alojza Usenika, domačina, izseljenca z Reke. Poleg predstavitve knjige pa se je na tem srečanju proslavilo tudi največjo pridobitev vasi in občine - vzpostavitev širokopasovne povezave s svetom (4. junija 2011). Srečanje se je zaključilo z družabnim srečanjem in turnirjem v balinanju. Tekst: Srečo Knafelc, foto Jure Knafelc dobrodelna razstava in dražba v frančiškanskem samostanu nova štifta na doleniskem Otvoritev razstave: nedelja, 7.8.2011, ob 19. uri. Dražba: nedelja, 21.8.2011, ob 19. uri. V frančiškanskem samostanu Nova Štifta na Dolenjskem smov začetku leta 2011 objavili poziv za upodobitev cerkve Marije Vnebovzete, ob njeni 370-letnici obstoja oziroma postavitvi. Pozivu za njeno upodobitev seje odzvalo izjemno veliko umetnikov in posameznikov iz ribniške doline oziroma kar iz širšega območja Slovenije, na kar smo zelo ponosni in nas veseli. Do konca meseca maja 2011, ko je bil rok za oddajo del, so svoje umetnine brezplačno prispevali: Rudi Košmrlj, Pavla Osvald, Jelka Pakiž, Ivan Geder, Breda Novak, Marjan Križ, Vladimira Klun Žerjav, Marija Ahac, Nevenka Križ, Franc Zbašnik, Tomo Homan, Marjeta Blagojevič, Kristina Rozman, Natalija Gorza, Marjan Peteh, Helena Cimprič, Marta Tekavec, Bernarda Arko, Zeljko Vertelj, Ana Petek, Milan Petek. Vsem umetnikom in posameznikom se ob tej priložnosti za njihovo dobro delo, njihova prečudovita dela iskreno zahvaljujemo in jim želimo še naprej veliko uspehov na vseh področjih svojega ustvarjanja. Vodja projekta: Peter Lesar Predstojnik frančiškanskega samostana Nova Štifta: br. Marijan Cvitak Frančiškanski samostan Nova Štifta, Nova Štifta 3,1317 Sodražica marijan.cvitak@siol.net, Tel. 01/836 9943 DOGODKI ob 370-letnici cerkve Marije Vnebovzete pri NOVI ŠTIFTI na doleniskem, AVGUST 2011 nedelja, 7. avgust 2011, ob 19. uri ODPRTJE DOBRODELNE RAZSTAVE darovanih del umetnikov in posameznikov slike cerkve Marije Vnebovzete frančiškanski samostan Nova Štifta (na ogled do 21.8.2011) nedelja, 14. avgust 2011, ob 8. uri ODPRTJE RAZSTAVE »Nova Štifta skozi čas 1641-2011« Zbral in pripravil Peter Lesar pod arkadami cerkve Marije Vnebovzete (na ogled do 21.8.2011). ponedeljek, 15. avgust 2011, ob 16. uri VELIKI ŠMAREN - VELIKA MAŠA slovesno bogoslužje bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Anton Stres Nova Štifta na Dolenjskem nedelja, 21. avgusta 2011, ob 19. uri DOBRODELNA DRAŽBA darovanih del umetnikov in posameznikov slike cerkve Marije Vnebovzete Zbrana sredstva bodo namenjena za obnovo kapele sv. Jožefa, frančiškanski samostan Nova Štifta. Lepo povabljeni! frančiškanski samostan Nova Štifta na Dolenjeskem Pogovor z Branetom Koširjem, ki je prenovil orgle v Robu „voljno, mehko, zelo prikupljivo intonirane ..." Začniva na začetku. Rodili ste se v kraju Globel pri Sodražici. Odraščali ste povezani z družinsko delavnico, kjer so izdelovali lesene izdelke. Ljubezen do lesa in rokodelstva vam je bila torej položena že v zibelko. Kakšni so bili vaši prvi stiki z orglami? Nikoli ne bom pozabil trenutkov, ko mi je oče, ko sem bil še otrok, kupil harmoniko in pozneje klavir. Za vpis v orglarski tečaj meje nagovoril dr. Edo Škulj, ki je povezan s temi kraji. Po pripravnici sem se začel učiti orgle. Klavir in orgle me je poučeval prof. JožeTrošt. Ves prosti čas sem posvečal glasbi in orglam. Ko so v Mariboru leta 1989 postavili orgelsko delavnico, sem se seznanil z gospodom Mirkom Krašovcem. Po izobraževanju v Nemčiji sem se priključil orglarski delavnici. Lahko na kratko predstavite Orglarsko delavnico Maribor, kjer ste ravnatelj? Delavnico je ustanovila mariborska škofija leta 1989, v njej je zaposlenih 17 ljudi. V dobrih dvajsetih letih delovanja je izdelala ali temeljito obnovila 110 orgel pretežno na ozemlju današnje Slovenije in sosednje Avstrije. Naš prvi ciljjevunikatnosti in kakovosti izdelkov. V opusu delavnice so veliki in obsežni inštrumenti. Orgle pri frančiškanih v Ljubljani imajo 58 registrov, v Zavodu sv. Stanislava in pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah 50, v župnijski cerkvi v Gleisdorfu(A), v veliki dvorani Slovenske filharmonije in v Sodražici 40, v Žužemberku 34 registrov. Enak pomen pripisujemo tudi številnim manjšim in obnovljenim orglam. Kaj vse mora vedeti in upoštevati izdelovalec orgel, ko se loti izdelave tega zapletenega inštrumenta? Pot do dobrih orgel ni enostavna in ne lahka. Orgle so unikatno glasbilo in vsake posebej je potrebno v vseh podrobnostih prilagoditi specifičnim arhitektonskim in akustičnim danostim prostora, kjer so postavljene. Pri zasnovi in izdelavi orgel je potrebno povezati v umetniško celoto štiri različna področja: tehniko, akustiko, arhitekturo in glasbo. Brez pametnega sodelovanja ni mogoče uresničiti velikih in kakovostnih načrtov. Več pozornosti bi morale župnije nameniti tudi rednemu letnemu vzdrževanju orgel. Pomembno je sistematično vzdrževanje. Orgle naj vzdržuje oseba, ki jih pozna. V sosednji Avstriji se tudi dogovor o vzdrževanju sklene z izvajalcem že takoj ob naročilu novih orgel. Kako se je župnija Rob odločila za prenovo orgel? Leta 2007, ob blagoslovu pozitiva v grajski kapeli na Turjaku, sem se v pogovoru z g.Milanom Tekavcem seznanil z dolgoletno željo in potrebo, da bi v župnijski cerkvi obnovili orgle. V ozadju je spodbujal in svetoval tudi dr. Edo Škulj. Jeseni 2010 meje poklical spoštovani gospod župnik, prelat Vinko Šega, in prosil za obnovo orgel: »Želim, da bi opravili še to delo, da bo s tem cerkev v celoti obnovljena. Imamo tudi zavzeto organistko Romano, moramo poskrbeti za orgle!« Ob koncu leta 2010 je bilo srečanje s ključarji, kjer je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k prenovi. Orgle so najdražji del cerkvene opreme, zato odločitev za temeljito in pravo obnovo ni nikoli lahka; potrebna je zdrava strokovna presoja in medsebojno zaupanje. Ključar g Milan Tekavec je verjel: »Tudi to bomo še zmogli, ker imamo župnika, ki je spoštovan in predstavlja avtoriteto«. Izraženo zaupanje in pogum je posebej občudoval tudi stiški opat p.Janez Novak, ki je letos birmoval v Robu in ribniški dekaniji. Tudi sam sem v tem vzdušju našel še dodatni motiv zadelo. Na ro barski h orglah je podpisan izdelovalec Franc Ksaver Dev. Nam lahko kaj več poveste o njem ? Drži. V župnijski cerkvi Marijinega rojstva v Robu stojijo enomanualne orgle z dvanajstimi registri, leta 1870 jih je postavil orglar Franc Ksaver Dev (1834-1872). Poleg orgel v Kropi in v Gerovem na Hrvaškem so to danes edine ohranjene orgle tega izdelovalca, čeprav je Dev za časa svojega življenja postavil številne nove orgle, med drugim v Spodnji Idriji, Brdu pri Lukovici, Beli Peči, Šentvidu pri Vipavi, Leskovcu, Šmarju in Rogaški Slatini. Dev se je rodil v Mokronogu, pred prihodom v Ljubljano pa naj bi imel delavnico v Sevnici ob Savi. Leta 1862 je bil v reviji "Učiteljski tovariš" objavljen kratek zapis, v katerem Dev Brane Košir je vodil prenovo orgel v Robu. sam navaja, daje bil v letih 1842 in 1843 mizarski pomočnik pri orglarju Andreju Ferdinandu Malahovskem, nato pa seje odpravil na Dunaj, kjer seje za orglarja izučil pri Franzu Ullmannu. V Ljubljano seje predvidoma vrnil okoli leta 1854, saj je ohranjen podatek, da je takrat na Javni glasbeni šoli popravljal klavir ter za šolo izdelal nove orgle. Tudi orgle verjetno dobijo pridih svojega izdelovalca... O Devovih orglah najdemo nekaj pozitivnih poročil v takratnem časopisju (Novice, Zgodnja Danica), o inštrumentih tega mojstra pa se je pohvalno izrazil tudi Stanko Premrl v članku z naslovom "Nekoliko statistike o orglah v ljubljanski škofiji" (Cerkveni glasbenik, 1918). Premrl je sicer poznal le Devove orgle v Šentvidu pri Vipavi ter na Brdu pri Lukovici, o katerih pa pravi, da so "izredno voljno, mehko, zelo prikupljivo intonirane", da so posamezni registri zelo lepi, veličasten zvok polnih orgel pa je "brez vsake rezkosti in kričavosti". Ali to torej velja tudi za orgle v Robu? Orgle v Robu so po vsej verjetnosti Devov zadnji izdelek, njihova kvalitetna izdelava in prepričljiva zvočna podoba pa še danes pričata o orglarjevem mojstrstvu. Ohranitev in obnovo teh orgel lahko ocenimo kot izredno pomembno, saj bi bila nepopravljiva škoda, če bi Devovo orglarsko dediščino povsem prepustili propadu. Z načrtovano obnovo smo ta dragoceni inštrument uspeli ohraniti kot pričo bogatega orglarskega ustvarjanja v osrednji Sloveniji v sredini 19. stoletja. Kako je potekala obnova? Izvedena je bila popolna obnova orgel, katere osnovni cilj je bila ponovna vzpostavitev izvirnega stanja. Z obnovitvenimi deli smo želeli doseči brezhibno delovanje inštrumenta, popolnejšo zvočno podobo ter podaljšati življenjsko dobo orgel. V orglah je skupno 720 piščali, od tega 172 lesenih. Vse piščali smo prepeljali v delavnico v Hoče, kjer smo smo jih skrbno restavrirali. 60 lesenih piščali je bilo tako močno uničenih od črvojedine, da smo morali izdelati nove. Največja lesena piščal v pedalu je dolga skoraj pet metrov. V delavnici smo izdelali nove pročelne piščali iz dragocenega kositra. Prvotne so pobrali v vojne namene, nadomestek pa je bil iz cinka. Obe sapnici smo obnovili v cerkvi. Veliko časa je bilo porabljenega tudi za obnovo igralnika in mehanike. Pedalno mehaniko, vključno s pedalno zvezo, smo na novo izdelali. Nova je tudi pedalna klaviatura, ker so bile stare stopalke popolnoma uničene. Tudi potegi za registre so sedaj poenoteni in registri ustrezno označeni. Po opravljenih popravilih in izboljšavah, ki bodo omogočile brezskrbno nadaljnjo uporabo orgel, smo vse dele v cerkvi ponovno sestavili, orgle pa primerno intonirali in uglasili. Za celotno obnovo orgel, ki je potekala v prvi polovici letošnjega leta, smo skupno porabili 1450 delovnih ur. Vzporedno je bila izvedena tudi obnova orgelske omare in ornamentov v pročelju. Dela na orgelski omari sta opravila Majda in Jože Tekavec iz Roba. Za sodelovanje se jima najlepše zahvaljujem. Kako vi osebno gledate na pomen prenovljenih orgel? Za lepo bogoslužje je velikega pomena glasbeno sodelovanje. Za uspešnost le-tega pa so pomembne tudi dobre orgle. Orgle so v naših cerkvah nepogrešljive za spremljanje ljudskega in zborovskega petja. Bolj kot so umetniško izdelane in večje kot so, bolje lahko izpolnjujejo svoje poslanstvo v bogoslužju kot tudi na samostojnih koncertih. Dobre orgle so lahko prava vzpodbuda za organiste in pevce in s tem za celo župnijo. A same po sebi ne zagotavljajo ničesar. Brez zavzetih organistov, ki so se pripravljeni stalno izpopolnjevati in razdajati, lahko ostanemo ob vseh prizadevanjih razočarani. Skrb za vsestransko vzgojo organistov mora zato potekati vzporedno s prizadevanji za dobre (nove) orgle. Z dobrimi orglami lahko cerkev (župnija) z večjim upanjem gleda tudi v prihodnost. Metka Starič, Zavod Parnas foto Jože Starič iz starih zapisov o orglah v robu V katoliškem tedniku Zgodnja danica je leta 1870 izšlo naslednje poročilo: »Ker se je pred nekoliko dnevi veliko bralo od zares mojstersko izdelanih orgelj frančiškanskih v Ljubljani [Goršič], oznani ljuba Danica svojim čast. bralcem še lepo slovesnost, ki je bila dne 23. preteč, mesca v Robu. V. č. g. dekan iz Ribnice [Martin Skubic] so blagoslovili nove orgije z 12 spremeni. Po blagoslovljenji so razložili g. dekan v primernem govoru pomen in namen orgelj in obenem tudi nekoliko pograjali orglanje, kakoršno se žalibog sem in tje le prevečkrat sliši. Pri sv. maši, ktero so potem služili, peli so [veliko] laški pevci in pevke tako lepo, da takega petja po deželi v resnici ni lahko najti. Domači g. fajm. Blaž Lenček so bili izročili izdelovanje orgelj znanemu rojaku in zvestemu narodnjaku g. Fr. Ks. Devu, kteri je svojo nalogo tako izverstno doveršil, da mu gre očitna pohvala. Rahli in mili glasovi posamnih spremenov, ki služijo pri spremljevanji petja, doneči glasnih polnih orgelj s preprijaznim močnim basom, lična zunanja stavba in zopet izverstna notranja vredba, zlasti pri pedalnih zaklopnicah, ktere se na obeh plateh popolno odpirajo, hvalijo mojstra in so mu v čast. Iskreno naj bo toraj priporočan čč. gg. duhovnom, učiteljem in vsem prijatlom lepe cerkvene godbe« (388). Krajši je dopis vllčiteljskem tovarišu: »Videl sem nove orgle v Robu. Kar sem mogel po svoji slabi moči spoznati, moram poterditi, da orgle v Robu so prav dobre, tako po posameznih spremenih, ki jih je 12, kot tudi vsi spremeni skupaj. Ker cerkev v Robu ni ravno velika, se nekako veličastno glasijo te nove orgle, ter značijo, da jih je pravi mojster delal. To delo zopet kaže, da je Dev mojster, ki umeje dobro svoje delo« (386). Jože Mehle, nekdanji pomočnik pri Malahovskem in mežnar na Železnici, podružnici škocjanske fare, je vedel marsikaj povedati o Devu, o čemer poroča tanko Premrl leta 1919: »Z Malahovskim nista bila prijatelja. Dev ni cenil delo Malahovskega. Rekel je, da so že stare krave pozabile, kar zdaj Malahovski dela. Malahovski ga je tožil. Dev je moral pred komisijo žalitev preklicati. Dev je delal dobre piščali, sapnike pa ne.« Jože Mehle ve tudi povedati: »Gregor Rihar je rad zahajal v delavnico Malahovskega. Enkrat je bil g. Rihar pri nas, ko smo vindladne limali, pa je rekel: Zakaj pa nič ne kolnete? Zato ker je greh, sem rekel. Rihar je dejal nato: Pri Devu so pa tako kleli, ko so limali vindladne; so rekli, da lim bolj drži, če kolnejo!« Edo Škulj foto Jože Starič Koliko organistov je igralo na orgle v Robu? Nedvomno ima najdaljšo dobo organist Ludvik Peter lin, kije orglal celih 58 let! Zato je bil koncert posvečen tudi njemu - v času Robarjade so mu v cerkvi uredili spominski kotiček. Na sliki je sedanja organistka Romana Petrič. Na koncertu sta obiskovalce navdušili sopranistka Marta Močnik Pire in Tatjana Kaučič (ki ima robarske korenine) na orglah. Dr. Edo Škulj, eden največjih poznavalcev orgel na Slovenskem, je v nagovoru predstavil zanimive zapise. robarjada se je začela na mostu v podhojnem hribu Na vider nepomembne stvari včasih zaznamujejo pomembne dogodke. Robarjada je za Rob a rs k i okrai gotovo pomemben poskus oživitve kraja in aktiviranja človeških potencialov. Po nčii. Zakrajška in ga prosila za pokritje stroškov materiala, potrebnega za popravilo, župan jo je napotil na krajevni odbor, ta pa je s sklepom uradno zaprosil občino za pokritje stroškov. Že prej je bilo dogovorjeno, da se delo opravi prostovoljno in brezplačno; pet ur prizadevnega dela mojstra Ljuba Simonovica iz DolSčakov ob pomoči podpisanega in ograja je imela spet s vojn »normalno« podobo. Sašo Zgonet je pokosil obcestno iravo in krošnje, domačinka Irena je še pobarvala ograjo in mosl se je zasvetil v vsem sijaju. lakn se je v pelek, 24. junija {klub slabemu vremenu!) večina vaši a nov udeležila otvoritve okrašenemu mostu ?. obnovljeno ograjo, na kateri so kraljevale prijazne kovinske plastike avtorja Aleksandra Arharja. Otvoritvi je sledila pogost i lev z domaČimi dobrotam i gosp