Delavska sveta ŽTP in ŽG Ljubljana o prometni varnosti
Večja odgovornost in disciplina
?veza kotnunistov Železniškega gospodarsiva LjubJja-na je takoj po težki nesreči v Preserju predlagala, da se izdela sistematična in vsestranska analiza vzrokov <n de-javnikov, ki pogojujejo varnost v železniškem prometu s predlogi ukrepov, s katerimi bi naposled dosegli večjo prometno varnost. Pri svoji pobudi so komunisti ŽG izha-jali predvsem iz spoznanj, da je tudi varnost v žele/ni-fikem prometu iiitegralni del samoupravljanja in široko zasnovane družbene samozaščite, saj gre za zavarovanje ljudi in družbene lastnine. V tch okvirih je pred železni-čarji posebna odgovornost, posebno še, ker jim je druž-ba ?aupala slcrb nad življenji potnikov in nad izredno pomombnimi sredstvi. Vse to na eni strani še bolj zao-struje njihovo odgovornost, hkrati pa so jim dane nove možnosti, da se neposreduo in dejavno vključijo v skup-ne družbene napore za uresničitev dokumentov dolgoroč-noga ra7,voja, planov in ostalih pTogramo-v.
Če ukrepi za večjo varnost v železniškem prometu narekuje-jo tudi večjo odgovornost in delovno disciplino, se je treba zavedati, da disciplina ne po-meni ukrepa, ki bi bil v takih odnosih naperjen proti delav-cem in njihovim koristim, pač pa gre za zaščito njihovih ko-risti in pravic. Potemtakem je razumljivo, da bodo železničar-ji dosegli tudi višjo raven pro-metne varnosti, če bodo vnaša-li v pogoje združenega dela ta-ka medsebojna razmerja in do-hodkovne odnose, kakor so do-ločena z zakonom o združenem delu. Skrb za hododke in pra-vice so torej pogoj za večjo de-lovno disciplino, boljše delo in predvsem za večjo varnost pro-meta.
Kaj je pokazala analiza
Pri odločanju o ukrepih za večjo varnost na tirih, sta de-lavska sveta postavila v ospred-je ugotovitev analize, da so vzroki za večje železniške ne-sreče (trčenja, naJeti) pogosto v ravnanju železničarjev, ki svojih delovnih dolžnosti niso opravili tako, kot to določajo predpisi. Ta ugotovitev seveda odpira vrsto vprašanj, ki jim bo treba v bodoče posvetiti vso skrb. Slabo opravljanje delov-nih dolžnosti, ki se navzven ka-že kot premajhna disoiplina in malomarnost do dela, je brez dvoma posledica razmer in okoliščin v samih temeljnih organizacijah ŽG Ljubljana, po svoje pa tudi v širšem družbe-nem okolju. Nova bransportna tehnologija, večja zahtevnost dela, večja obremenitev in go-stejši promet na tirih terjajo posege, ki jim bo človelc kos le s sodobnimi tehnionimi sred-stvi, ki pa razumljivo zahteva-jo dopolnilno strokovno znanje in usposobljenost.
Pri tem so olani obeh delav-skih svetov ugotovili, da terja večja varnost na tirih pred-vsem bistveno odgovornejši odnos do dela, večjo delovno disciplino in večji nadzor. So-dobni ielezniški prevoz pred-stavlja namreč kontinuiran  in
strnjen delovni postopek, ki lahko poteka hitro, kvalitetno, zlasti pa varno le takrat, če so vse delovne naloge slehernega udeleženca v tem procesu toč-no določene in se dosledno iz-polnjujejo. Prav tako prihaja na železnici večkrat do napač-nega pojmovanja samouprav-nih pravic kot pravic brez ob-veznosti in odgovornosti, do tega, da samoupravo zamenju-jejo s samovoljo, do lažnega in škodljivega pojmovanja so-lidarnosti in prizanesljivosti do napak posameznikov na škodo skupnosti itd.
Predvsem so člani obeh de-lavskih svetov na zadnjem sku-pnem zasedanju opozorili na probleme odnosov do dela in na kršenje delovne discipline. Analiza je namreč pokazala, da so lani in v letošnjem prvem polletju delavci sektorja za no-trainjo kontrolo 2G Ljubljana dali predlog za odstranitev 120 delavcev z njihovih delovnih mest, poleg tega pa so sekcije samostojno izrekle podoben ukrep v 194 primerih, za 1275 primerov pa so se odločile predlagati disciplinske ukrepe za kršenje delovne disoipline. Po samoupravnih sporazumlh o ugotavljanju kvalitete oprav-ljenega dela so bili sprejeti ukrepi še za ostalih. 6324 pri-merov. Tako veliko število iz-rečenih ukrepov po svoje kaže na to, da je izvajanje disciplin-ske politike in obravnavanje slabo opravljenega dela še zmerom premajhno za uvelja-vitev boljše delovne discipline in da so potrebni učinkovitejši ukrepi za spremembo doseda-njega odnosa do dela.
Red in omejevanje pravic
Vso podporo zaslužijo stali-šča samoupf avnih organov ŽTP in 2G Ljubljana, da se je treba slednjič z vso odločnost-jo postaviti po robu derpagoški miselnosti, češ da sta delovna disciplina in odgovornost do dela nekaj, kar cmejuje samo-upravne pravice delavcev na železnioi. Zlasti je odgovornost do dela potrebna na železnici,
kjeir lahko najmanjša, na prvi pogled nepomembna napaka, povzroči ne samo človeške žrt-ve, ampak tudi ogromno mate-rialno škodo. Ravno samoup-ravne pravice vsebujejo in za-htevajo vrsto obveznosti in od-govornosti do sodelavcev, po-vezanih med seboj v delovnem procesu in upravljanja - po-goji in rezultati dela. Tudi eko-nomski in sooialni vzroki ne morejo biti opravičilo in potu-ha, s katero bi skušali opravi-čevati malomarnost, nediscip-lino, brezbrižnost in nasploh neodgovoren odnos do dela, predvsem na tistih področjih, ki so kakorkoli povezana z varnostj o železniškega prome-ta.
Ukrepe za večjo prometno varnost, ki sta jdh na svojem skupnem zasedanju sprejela delavska sveta ŽTP in ZG Ljub-Ijana, je ugodno ocenilo na no-vembrski seji tudi predsedstvo samoupravne interesne skup-nosti za železniški in luški promet Slovenije. Med pobuda-mi je vredna posebne pozor-nosti zahteva, da bi v temeljnih organizacijah ŽTP in ŽG Ljub Ijana temeljito analizirali delo slehernega posameznika, poseb-no tistih železnicarjev, ki lahko največ prispevajo k večji pro-metni varnosti (strojevodje, vodje postaj. kretničarji, itd.). Nujni bodo tudi ustreznejši te-sti ob sprejemanju ljudi v slu-žbo na železnici, sproti bo tre-ba preverjati strokovno zna-nje zaposlenih na tirih in po-skrbeti za redne zdravniške preglede. Skratka, v železniš-kem prometu bo potrebna stal-na in učinkovita kontrola var-nosti, delovni nadzor, kot glav-no sestavino tehnoloških po-stopkov na vseh ravneh in v vseh delovnih fazah, bo treba povezati z večjo odgovornostjo vseh zaposlenih, od tistih na vodilnih delovnih mestih do ti-stih, ki jih velikokrat puščamo vnemar.
Največje pozornosti naj bo deležno nagrajevanje po delu, ki mora postati dejansko spod-budno, tako da bodo vestni in prizadevni železničarji bolje nagrajeni za svoje delo od ti-stih, ki »samo hodijo v služ-bo«. Uravnilovka je namreč na želeanici opravila svoje, dose-gla je že take razsežnosti, da so skoraj enako nagrajevani najbolj marljivi in vestni delav-ci ter poprečni in celo slabi, ki doslej niso pokazali niti naj-bolj potrebne discipline in de-lovne odgovornosti. Ob tern sta oba delavska sveta opozorila, da je treba prometno varnost vključiti v vse razvojne naorte železnice kot najbolj pomem-ben dejavnik, saj je tudi laiku jasno, da je latoko ustrezen, primeren promet na tirih zgolj tisti, ki je varen.               I. V.