CENA 90 din - Leto XXXIX - Št. 95 KKANJ, petek, 12. 12. 1986 (§©gM«aiGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Kdo daje za Visoko °gorčena Ločanka se je pritoževala, je nadomestilo za uporabo j^vbnih zemljišč letos petkrat višje •jot lani. Ali je tak prispevek zaradi ob-?°Jw ^soškega dvorca ali gre denar za ^*šne druge občinske potrebe? stran 2 Denar in lopatarski prispevek sta dala cesto Nove ceste, ki so si jo ogledali preteklo soboto, ni nihče »prinesel«, temveč so si jo sami »prikopali« in prihranili, saj so zanjo veliko delali in globoko segli v žep. Opolnoči sem prižgala lučko sv. Barbari Avstrijski in naši delavci v predoru Karavanke so za svojo zavetnico sv. Barbaro izbrali Marušo Drolčevo, podpredsednico jeseniškega izvršnega sveta. S tem ohranjajo star rudarski običaj, spoštujejo pa ga tako naši kot avstrijski delavci v predoru. Božič ni več strah in sramota Danes se ne bojimo več govoriti s cerkveno govorico, ni nas sram in strah reči in napisati božič, velika noč. Verniki so bili vedno prizadeti, če se praznik ni smel imenovati s pravim imenom, pravi dr. Vekoslav Grmič. = stran 8 Festival Kurirček segel JijGorenjsko__ Pisci gostje šolarjev ^fanj, 12. novembra — Festi-val Kurirček, ki je letos že 24. po {Vrrsti in traja od sredo do sobote, &e enkratno srečanje književnih ustvarjalcev, strokovnjakov, ki Fjelajo na različnih področjih za £°bro otrok, vojaških starešin in ^di otrok. Med letošnjimi pomembnejšimi festivalskimi dogajanji velja izpostaviti predvsem hterarna srečanja pesnikov in pi-Sateljev iz vseh naših republik, strokovno posvetovanje z naslovim Tematika NOB in revolucije v sodobni glasbi ter nastop izbranih otroških in mladinskih pevskih zborov iz Slovenije. En festivalski dan pa je vselej namenjen tudi srečanju književnikov z mladimi po šolah in vojašnicah. Predlani je festival s *ni delom prvič segel do Ljublja-letos pa bo prvič na Gorenjsko. Štirje književniki bodo da-^es gostje šolarjev v štirih šolah: tvo Zorman v šoli Staneta Žagarja. Mimi Malenšek v šoli Lucijama Seljaka v Kranju, Kristina S^nk v šoli Cvetka Golarja na *£ati in Berta Golob v šoli Kokr-škega odreda v Križah. j Kranjskogorska Jasna, ki ne ponaša s turističnim nageljnom, je najbolj vabljiva poleti, a tudi pozimi, ko alpsko jezerce zamrzne, ni dolgočasna. Med drugim so ji v poživitev prijazne račke, ki so zaslutile turistično dobro voljo in se namnožile. Od nekdanjih nekaj parov jih je zdaj v Jasni že 115. Foto: F. Perdan Trg ni več tržnica Znanstveno-tehnološki razvoj, ki se je v svetu začel v sedemdesetih letih, je izredno pospešil razvoj proizvajalnih sil, nastala je prava eksplozija novih tehnologij. Razviti svet so pognale v povezovanje, povezujeta se Zahod in Vzhod. Nastali so programi, ki ne poznajo državnih meja. Evropa je na izziv odgovorila z Eureko. Nerazviti pa so ostali še bolj zadaj. Njihova aduta, obilica surovin in poceni delovna sila, so zasenčili roboti, nove snovi in manjša poraba energije razvitih. Prepad med razvitimi in nerazvitimi se povečuje, in strokovnjaki v svetu napovedujejo, da bo na prelomu tisočletja »svet brez dela«, da bo leta 2000 brez dela milijarda ljudi. Kje smo mi? Zaspanost v sedemdesetih letih je probleme nakopičila. Ker smo predolgo zakrivali oči pred znanstveno-tehnološkim razvojem v svetu, nam je zdaj toliko težje. Poleg tega pa nam manjka denarja, odplačevati moramo tuja posojila, ki niso dala pravega učinka, saj niso bila vpeta v znanstveno-tehnološki razvoj. Marsikatera naložba, kot je denimo Feni, je zgrešena, ker smo skušali vnovčiti adut obilice naravnih surovin, v svetu pa so medtem iznašli nove kemične snovi, ki uspešno nadomeščajo naravne. Da bi skočili v zadnji vagon brzovlaka znanstveno-tehnološkega razvoja v svetu, je zdaj zvezna vlada sestavila strategijo tehnološkega razvoja v Jugoslaviji, ki pa je doživela že dosti kritik. Oporekajo ji, da je le spisek vsega, kar naj bi pri nas razvijali. Ne določa pa gumbov, na katere bi morali pritisniti, da bi jo učinkovito uresničili. Ljubljanski posvet, ki se je začel včeraj, končal pa se bo danes, ima prav takšen namen. Doreči, kaj vse bi morali storiti, da bi ta dokument uresničili. Pripravila sta ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Marksistični center CK ZKS, pokroviteljstvo je prevzel svet akademij SFRJ. Gre torej za jugoslovansko posvetovanje, ki so%ga pripravile akademije, o teh vprašanjih pa naj bi se srečevale vsaki dve leti. Ne zadošča namreč, da le v republikah pritiskajo na razvojne gumbe, čeprav so republike odgovorne za svoj razvoj. Pritisniti bo treba tudi na jugoslovanske. ^ Volčjak Lgtošnji osebni dohodki na Gorenjskem_ Healno smo več zaslužili Kranj, 10. decembra — Kranjska rožnica Službe družbenega jcnji-|rvodstva v Sloveniji ugotavlja, da i se sredstva za čiste osebne dohod-ste na Gorenjskem v letošnjih enaj- niesecih v primerjavi z lanskim z ^rečjem v gospodarstvu povečala .dobre 103 odstotke, v družbenih i Javnostih pa za skoraj 117 odstot-ve^.'. ^ gospodarstvu dosegajo naj-. cJi porast v škofjeloški občini, naj-^ anjšega pa v tržiški, v družbenih Javnostih pa so na vrhu Kranjča-• ha dnu pa spet Tržičani. Ker so . življenjski stroški letos v primer-JJJ * letom 1985 povečali za 90,3 od-j/^ka, so čisti osebni dohodki real-JJ Porasli za 6,7 odstotka. Če pa pri-j erJamo samo letošnji november z Irskim povprečjem, je povečanje j eastev za osebne dohodke v gospodstvu 196-odstotno, v družbenih javnostih pa kar 230-odstotno, te-u Primerno pa so realno tudi večji Sebni dohodki. Letošnja enajstrne sečna primerjava z lanskim povprečjem kaže tudi, da so najbolj napredovali v kmetijstvu in v poslovnoteh-ničnih storitvah, najmanj pa v stanovanjski in komunalni dejavnosti ter v obrti. Teh odstotkov pa se na Gorenjskem ne kaže ustrašiti, saj sta rast dohodka na zaposlenega in čistega osebnega dohodka na zaposlenega usklajena, kar za Slovenijo, čeprav republiških podatkov za 11 mesecev še ni, ni značilno. Osebni dohodki naj bi bili po podatkih Službe družbenega knjigovodstva tudi realno višji, saj so naraščali hitreje kot življenjski stroški. Usklajenost delitve in uresničevanje usmeritve, da morajo osebni dohodki v družbenih dejavnostih naraščati hitreje kot v gospodarstvu, potrjuje tudi podatek, da so letos čisti osebni dohodki v družbenih dejavnostih naraščali za 6,7 odstotka hitreje kot v gospodarstvu. J. Košnjek MERKUR kranj ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Krvodajalci, vabljeni! Škof ja Loka, 12. decembra — Občinska organizacija Rdečega križa iz Škoije Loke in krajevna organizacija iz Reteč vabita ob 120-letnici prvih društev Rdečega križa na proslavo, ki bo v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri v kulturnem domu v Rete-čah. Sodelovali bodo: Tone Kunt-ner, pesnik in igralec, Alenka Bole-Vrabec, igralka, ii Nadja Strajnar, igralka, tamburaši Bisernice in pevci zbora KUD Janko Kermelj. Voznik umrl na poledeneli cesti Zvirče, 11. decembra — V četrtek zjutraj je na poledeneli magistralni cesti pri Zvirčah umrl voznik fiata 750, 45-letni Anton Maškon iz Tržiča. Vozil je proti Kranju. Ko je pripeljal do zvirške gmajne, je začelo avtomobil zanašati po ledenem vozišču. Maškon je zaviral in fička je zaneslo na levo stran ceste. Takrat je nasproti, z upočasnjeno hitrostjo, pripeljal v avtomobilu jugo ljubljanske registracije 40-letni Bogo Hočevar iz Zapog pri Vodicah, a se trčenju ni mogel izogniti. Voznika Maškona in njegovega sopotnika, Marjana Srdanoviča iz Tržiča, je vrglo iz avta. Nekaj deset metrov stran je poledica »potegnila« s ceste že dva avtomobila. Eden od voznikov v njih, Ivo Maric, je povedal, da je bil nemočen na ledeni cesti že ob 5.40. To je potrdil tudi voznik fička, ki je okrog 6. ure, da bi se izognil trčenju, raje zapeljal v jarek. Nadzornik Cestnega podjetja Kranj je izjavil, da je poledico na tem delu magistralne ceste občutil ob 5.40 in to sporočil v Kranj. Vendar zaenkrat v CP, kot kaže,dežura le vratar. Cestarji so magistralno cesto, ki je bila zaradi nesreče dve uri zaprta, posuli šele okrog 7. ure. - Besedilo in fotografija: Mirko Kunšič ******** * BH9 * ******** bohinjska Bistrica, 12. decembra — Današnji, zadnji del tridnevnega poštovanja o Bohinju bo posvečen 200-letnici šolskega pouka v Bohinju, ^"letnici bohinjske železnice in organiziranega turizma v Bohinju ter j?*azniku bohinjskih krajevnih skupnosti. Dopoldne (začetek ob pol deve-Hy) bo v osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici pogovor ^kakovosti življenja ter o varovanju naravne in kulturne dediščine v Bodlju. Ob 14. uri se bo začela slovesnost, na kateri bodo pri osnovni šoli skrili doprsni kip Janeza Mencingerja, delo domačina Albina Polajnarja, •*r zaslužnim pedagoškim delavcem radovljiške občine podelili Žagarjeve Makete Ob 15. uri pa se bo posvetovanje, za katerega je v Bohinju veliko fanimanja, nadaljevalo in sklenilo s še zadnjimi prispevki o Bohinju. — %% novoletni sejem z mednarodno udeležbo vsak dan od 16. do 17. DEDEK MRAZ ure POPUSTI • KREDITI — velika izbira novoletnih daril — vse za dom in gospodinjstvo — kmetijska mehanizacija (smmmmmGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK. 12. DECEMBRA 1986 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Utrujajoče sporazumevanje V odborih zvezne skupščine se je začel drugi krog usklajevanja dokumentov o razvoju Jugoslavije v letu 1987, vendar vse kaže, da bodo različni pogledi na problematiko terjali tudi tretji krog usklajevanja. Dolgotrajno sporazumevanje in usklajevanje stališč republik in pokrajin do predloga zveznega izvršnega sveta o razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu je mogoče ocenjevati z dveh plati. Če se bo usklajevanje in dogovarjanje o nekaterih pomembnih stvareh našega življenja in dela v prihodnjem letu zavleklo v tretji krog zaradi tega, da bi dobili čim popolnejše in dobremu gospodarjenju koristne rešitve, potem delegatom, ki sedaj ne poznajo prostega dne, ne sme biti škoda časa in truda. Prav tako pa tudi nam, ki le poslušamo in beremo o dogajanjih v najvišjem organu samoupravljanja v državi. Če pa se dogovori o Jugoslaviji v letu 1987 vlečejo tako dolgo zaradi trmastega vztrajanja pri svojih stališčih (in tudi koristih), brez volje iskreno prisluhniti argumentom drugih zaradi zadržanja sedanjih prednosti, pa je časa resnično škoda.ker bodo z vso ostrino pokazali že prvi meseci prihodnjega leta. Prepričani smo, da bo obveljalo prvo, da je usklajevanje v delegatskih klopeh izraz spoznanja, da se z resničnostjo ne smemo več igrati, sicer bomo pred težavami resnično nemočni. Problemi, ob katerih se najbolj krešejo kopja, Jugoslavije ne bi smeli deliti, ampak jo združevati, saj ni nikogaršnja korist, če ob.manj razvitih stagnirajo tudi razviti, ampak je splošen napredek le razvoj vseh, tako razvitih kot manj razvitih. Gospodarske karte morajo biti v Jugoslaviji v prihodnje bolj odprte, računi čistejši in razumljivejši, brez prekladanja s kupa na kup. Vsako prekladanje in skrivanje nas je v preteklosti še vedno drago stalo, skrhalo medsebojno zaupanje in povračilo očitanja, kdo v državi dobiva in kdo zgublja. Ob pametni in realni gospodarski politiki lahko dobivamo vsi. Vedno več Jugoslovanov se tega zaveda in to je bolj kot v preteklih letih čutiti tudi v sedanjih razpiavah v zvezni skupščini. Ko je zvezni izvršni svet znižal nekatere predvidene stopnje rasti, predvsem družbenega proizvoda, v prihodnjem letu, je imel v mislih predvsem večjo realnost vseh kategorij, tudi dohodka, ki ga znamo tako čudovito napihovati in prikrojevati zaželjeni porabi, prav tako pa je tudi dal vedeti, da bo še naprej vztrajal pri ločevanju zrna od plevela, kar pa je za zdravo gospodarsko politiko nujno. j Košnjek Škofjeloški gospodarski cilji v prihodnjem letu Komunisti v socialistični zvezi Preveč oblastniškega obnašanja Kranj, 10. decembra - Ta teden bodo končane razprave o stališčih centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o delovanju članov in organizacij zveze komunistov v socialistični zvezi. Da SZDL ne dela tako, kot bi bilo treba, je precej kriva tudi zveza komunistov zaradi oblastniškega obnašanja, ugotavljajo v razpravah. Tako so sklepali tudi na razpravi o tej temi, ki sta jo v sredo pripravila komisija za organiziranost in razvoj zveze komunistov ter statutarna vprašanja in komisija za politični sistem medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Dejali so, da sedanja razprava ne posega po povsem novi tematiki, saj so oravila delovanja komunistov in organizacij zveze komunistov že napisana v partijskih dokumentih in tudi dokumentih socialistične zveze, samo ne držimo se jih. Razen tega pa smo v Sloveniji že leta 1970 sprejeli dokument Socialistična zveza danes, ki ta vprašanja dokaj dobro razčlenjuje in jih je treba le oživiti. Razpravo o delovanju komunistov v socialistični zvezi kaže jemati tudi kot posledico spoznanja, da naša najmnožičnejša organizacija ni več fronta v pravem pomenu besede, ntii ne stičišče interesov, prav tako pa tudi ne vlada v senci, kot pogosto poudarjamo, kjer bi predlagali alternativne, boljše rešitve in predloge. O enih in istih problemih razpravlja vsaka družbenopolitična organizacija po svoje, v SZDL pa ne pride do usklajevanja pogledov, čeprav bi tako v našem sistemu moralo biti. Precejšen del krivde, da SZDL ni to, kar bi morala biti, mora prevzeti nase tudi zveza komunistov s svojimi člani. Preveč je oblastniškega obnašanja, anonimnega delovanja, zapiranja v partijske kroge in skrivanja stališč partije do problemov, bili pa so tudi primeri, da smo različna stališča na hitro, nepremišljeno, brez obravnave preslišali in glasove utišali. Povrh vsega pa imamo še kopico dokumentov in napotil, tako da je marsikateri aktivist in tudi komunist zbegan, kako sploh ravnati in kako se do določenih problemov opredeljevati. Prisluhniti pa je treba tudi opozorilom, da sedanja razprava ne sme biti novi strel v prazno, govorjenje zaradi govorjenja, česar imamo pri nas mnogo preveč. j. Košnjek Nizke železarske pokojnine Jesenice, 10. decembra — Na Jesenicah so se zbrali delegati društev upokojencev jeseniške občine na ustanovnem sestanku občinske zveze društev upokojencev jeseniške občine. V šestih društvih upokojencev je včlanjenih 3546 upokojencev ali 67 odstotkov vseh upokojencev v občini. Društvena dejavnost je raznolika, problematika obširna. Največ pove podatek, da kar 80 odstotkov jeseniških upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 100.000 dinarjev. Poseben problem so železarske pokojnine, saj nemalo upokojenih železarjev prejema nizke pokojnine, preživljati pa morajo še ženo, ki ni bila zaposlena. Na sestanku so zahtevali, da se mora upoštevati zahtevek železarjev za izjemno uskladitev pokojnin. Najaktivnejšim upokojencem so podelili priznanja. Prejelo jih je 27 posameznikov, nagradili pa so tudi folklorno skupino društva upokojencev z Javornika, osnovno konferenco Zveze sindikatov Železarne, krajevno skupnost Javornik — Koroška Bela, zvezo kulturnih organizacij Jesenice, Zvezo sindikatov občine Jesenice in ženska krožka ročnih del z Jesenic in iz Žirovnice. * D. S. GLAS 3b 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska ■jravira Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek [iorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor) .eopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena elovčan (Škofja Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc 'erdan (fotografija. !asopts je ooltednik, izhaja ob torkih in petkih. Saslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK >15O0-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna i red niča 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, nali oglasi in naročnina 27-960. "aaopt« Je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. Izvoz bo odvisen tudi od ekonomske politike Škofja Loka, 5. decembra - Če izvzamemo načelne družbene usmeritve, ki jih vsebuje vsaka resolucija, potem loški osnutek za prihodnje leto lahko ocenimo kot zgoščen, konkreten, bolj kot v preteklosti podprt s podatki. Indeksne rasti, ki so kajpak zelo relativna stvar, so pisane na osnovi letošnjih ocen, ki so dokaj ugodne. Medtem ko so finančni rezultati ponovno pod gorenjskim povprečjem in dokazujejo pretirano usmeritev loške industrije v delovno intenzivno proizvodnjo. »Letos bomo produktivnost povečali za pet odstotkov; cilj prihodnjega leta je 3-odstotna rast. Industrijska proizvodnja bo letos večja za 6, prihodnje leto naj bi bila za 4 odstotke, kmetijska proizvodnja pa za 3 odstotke letos in za 2 do 3 odstotke v naslednjem letu,« je uvodoma dejala predsednica loškega izvršnega sveta Ida Filipič— Pečelin. »Mislim, da ima taka rast dokaj trdne osnove, saj je loška industrija letos izpeljala nekatere pomembne naložbe, ki morajo vplivati na kvalitetnejšo rast proizvodnje v prihodnjem letu. Ob tem moram omeniti predvsem vlaganja v LTH, v Iskri Elektrostroji, Kladivarju, Alpini, Tehtnici, Marmorju in Gorenjski predilnici. Predvidevamo, da bi letošnji 15-odstotni delež investicij v družbenem Droizvodu obdržali tudi prihodnje leto.« »Ob tem se zavedamo, da bo treba na neki način rešiti težave lesne industrije. Določen večji učinek pričakujemo od nove organizacijske rešitve loškega dela Iskre, ki prav tako ustvarja okrog 15 odstotkov občinskega družbenega proizvoda.« Predsednica izvršnega sveta je glede nedavno sproženih dilem o usodi Rudnika urana Žirovski vrh, ki naj bi prihodnje leto začel redno obratovati, dejala: »Obstoj rudnika, naložbe in energetska politika niso v občinskem dometu. Če pa bi resnično ukinili proizvodnjo v rudniku, se bomo vključili ter se skupaj s kolektivom in republiškimi organi pravočasno dogovorili,kaj in kako z zaposlenimi, prostori, opremo.« Letošnji škofjeloški izvoz bo dosegel približno lansko raven, le da je zahodni nekoliko padel. Za naslednje leto predvideva osnutek občinske resoluci- je 6-odstotni bogatejši izvoz v celoti, medtem ko naj bi zahodni porasel za o odstotkov. Ali bodo tovarne te cilje dosegle, ni odvisno samo od njih, ampak predvsem od zvezne ekonomske politi' ke, ki prodaje na trge s trdno valuto se vedno ne spodbuja. Če premiki bodo, potem bo tudi letošnja lesna industrija, ki pomembno izvaža zlasti na dolarski trg, lažje splezala na zeleno vejo. »Sicer pa moram reči, da ima nasa občina nekaj kvalitetnih izvoznikov, kot sta, na primer, Iskra Železniki in Žirovska Alpina od večjih tovarn, od manjših pa predvsem Marmor, Šešir in Kroj, ki so se uveljavili v mednarodni delitvi dela in imajo lepe možnosti, da njihov izvoz postane dohodkovno se zanimivejši.« H. Jelovčan Občinski komite ZKS Kranj se bo sestal na Bledu Usposabljanje in delovni sestanek Kranj, decembra - V petek, 12. decembra, bo usposabljanje članov občinskega komiteja ZKS Kranj. Dobili bodo aktualne informacije o spremembah ustave in volilne zakonodaje, zakona o združenem delu in ekonomski politiki v prihodnjem letu. V soboto, 13. decembra pa se bodo sešli na delovnem sestanku, med drugim bodo obravnavali tudi letošnje prekinitve dela, v letošnjem letu. V petek ob 10. uri bo najprej o spremembah ustave SFRJ in volilne zakonodaje spregovoril Ciril Ribičič, dopoldanske ure pa bodo namenjene še informaciji o spremembah zakona o združenem delu, ki jo bo podal Dušan Semolič. Popoldne bo o poglavitnih vprašanjih ekonomske politike Jugoslavije in Slovenije v prihodnjem letu spregovoril Živko Pregl, o aktualnih razmerah v mednarodnem delavskem gibanju pa Vojko Veniš-nik. V soboto se bodo člani komiteja sešli na redni seji, katere dnevni red je dolg. Uvodoma bodo obravnavali delovanje komunistov in njihovih osnovnih organizacij v socialistični zvezi, dorekli bodo naloge komunistov v razvoju vzgoje in izobraževanja, obravnavali kranjsko resolucijo za prihodnje leto, prekinitve dela v letošnjem letu in se seznanili s politično varnostno oceno v kranjski občini, mv Skupna seja zveze komunistov in socialistične zveze 0 delovanju komunistov v SZDL Radovljica, 12. decembra — Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega komiteja ZKS Radovljica sta včeraj na skupni seji obravnavali delovanje članov in organizacij zveze komunistov v socialistični zvezi. Razpravljali sta o tem, kako zožiti delovanje forumov in neformalnih skupin, kako zagotoviti delovanje vseh frontnih delov SZDL, lako še okrepiti delegatsko skupščinski sistem in kako organizirati socialistično zvezo, da bo postala še učinkovitejša. Spregovorili so tudi o kadrovski politiki v občini, o izobraževanju delegatov in o malodušju, ki ponekod spremlja uresničevanje gospodarske stabilizacije. Predsedstvo občinske konference je po končani skupni seji obravnavalo še gradivo za programsko sejo občinske konference SZDL, ki bo 18-decembra. C. Z. Zakaj tak skok nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Kdo daje za Visoko Škofja Loka, 10. decembra — Ogorčena Ločanka se je po telefonu pritoževala, češ zakaj je pred kratkim odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za letos kar za petkrat višje kot je bilo lani. Ali je tak skok zaradi obnove visoškega dvorca in kako je z obveznostjo, če stanuješ v novi hiši, je še vprašala. Če začnemo pri repu: pet let od vselitve v novo hišo občanu ni treba plačati nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Res pa je, da je letos kar za petkrat višje kot je bilo lani. Za to obstaja opravičilo, težko Loški sindikat o razlikah v osebnih dohodkih Povej, kakšno plačo imaš, in povem ti, kje delaš Škofja Loka, 10. decembra — Vprašanje delavcev iz Toplotnih izmenjevalcev v Tovarni hladilnih naprav, kako naj živijo s šestimi starimi milijoni mesečne plače, je spodbudilo občinski svet zveze sindikatov, da je dal napraviti analizo najnižjih, najvišjih in povprečnih osebnih dohodkov v loški občini. Svet jo je obravnaval prejšnji teden. Analiza sicer ne daje kvalitetnih podatkov oziroma primerjav, ker je delana samo za september. V zvezi s tem je občinski sindikalni svet, ki je pohvalil tak način obravnav osebnih dohodkov, dejal, naj Zavod za družbeni razvoj pripravi podobno analizo za celo to leto. Kljub tej pomanjkljivosti septembrska raziskava vendarle kaže na nekatere neizpodbitne razlike v višinah osebnih dohodkov, ki bolj rezultat tega, kje kdo dela, kot tega, kaj in koliko dela. Septembra je bil izplačan najvišji osebni dohodek v loškem gospodarstvu 416.937 dinarjev, najnižji pa 44.947 dinarjev, kar pomeni razmerje 1 proti 9,2. Ne, da je razpon prevelik zaradi najvišje plače, ki bi jo morali gledati kot zgled, ne pa kot pregrešnega kozla; nemogoče nizka je najnižja plača. Težko bi rekli, da v tem primeru drži jugoslovansko pravilo: nikogar ne moreš tako slabo nagraditi kot lahko slabo dela. Sti ri in pol stare milijone tudi za »gledanje v zrak« ni nič. Vendar pa septembra niso bile očitne razlike samo med najvišjim in najnižjim loškim osebnim dohodkom. Tudi za enako stopnjo izobrazbe so bili delavci dokaj različno nagrajeni. Nekvalificirani, na primer, je dobil najmanj 57.639 dinarjev in največ 157.461 dinarjev, delavec z višješolsko izobrazbo najmanj 130.242 in največ 290.401 dinarjev. Medtem ko je razlika pri nekvalificiranih skoraj trikratna, je pri vseh drugih stopnjah izobrazbe približno dvakratna, razen pri podiplomskih študijih manj kot polkratna. Povprečja so varljiva, ugotavljamo, pa vendar: septembrski povprečni osebni dohodek v gospodarstvu so v negospodarstvu sicer presegli za 17 odstotkov, če pa primerjamo povprečja glede na stopnjo izobrazbe, v negospodarstvu na vsej črti zaostajajo. Loški sindikalni svet bo prek republiškega zahteval, da se v resolucijo za naslednje leto vgradi enota enostavnega dela. Ne zato, da bi poenotili višino najnižjega osebnega dohodka, ampak da bi vsaj približno vedeli, koliko je vredno najbolj enostavno delo. Kjer bi od njega odstopali navzdol, bi bil to zgovoren dokaz, da so bodisi zaradi notranjih ali zunanjih vzrokov moteni pogoji gospodarjenja. H. Jelovčan pa bi ga našli za to, da so položnice ljudje dobili šele konec leta, in to v enkratnem znesku. Marsikomu bo najbrž težko odšteti, na primer, osem tisočakov; sploh, če ne ve, za* kaj toliko. Zakaj, smo spraševali na treh mestih: predsednico izvršnega sveta Ido Filipič —Pečelin, Miha Bizjaka kot zastopnika sklada stavbnih zemljišč in Marijo Nadižar iz Zavoda za družbeni razvoj. Ko smo strnili vse tri odgovore, smo dobili približno takole sliko: višina nadomestila se določi po številu kvadratnih metrov zazidanega oziroma nezazidanega zemljišča, p° skupnem številu točk, ki se oblikujejo po razvrstitvi zemljišča v ustrezno cono oziroma stopnjo, ter po ugotovljeni komunalni opremljenosti in vrednosti točke. Vrednost točke* je za vse enaka, tudi letošnja stopnja 0,8 je entona, tako za občane kot za gospodarske in družbene organizacije-Iz nadomestila se praviloma financira komunalna oprema v novih soseskah, medtem ko je v loški občini poraba precej širša, saj gre denar še za komunalne potrebe, na primer javno razsvetljavo ali asfaltiranje, w krajevnih skupnostih, za sofinanciranje vpadnic in pločnikov v krajevnih skupnostih ter za obnovo dvorca na Visokem. Porabniki so torej kar štirje. V skupnem znesku nadomestil pomeni prispevek občanov približno petnajst odstotkov. Ves njihov denar se vrne v krajevne skupnosti, prav tako večji del denarja iz združenega dela, katerega razlika od 0,5 do 0,8 pa je namenjena visoškemu dvorcu. Petkratno povečanje nadomestila za občane — s tem so se v Loki približali višini nadomestila v drugih slovenskih občinah — so narekovale velike potrebe po komunalnem urejanju v krajevnih skupnostih. Predlog za prihodnje leto pravi, da bo stopnja 0,8 za občane ostala, tako da bo višina odmere zanje realno padla, za združeno delo pa je mišljen skok z 0,8 na 1,2, ki pomeni približno za polovico večji skupni znesek nadomestila od letošnjega oziroma po oceni dobrih 306 milijonov dinarjev. Več kot polovico denarja naj bi šlo za urejanje v novih soseskah, okroglo šestino pa za visoški dvorec. H. Jelovčan ?TEK, 12. DECEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^SMSvMEEGLAS ^energetskem pogledu smo revni del Jugoslavije Elektrika je že draga in bo še !^ani> 10. decembra — V slovenskem elektrogospodarstvu se že iz leta v leto vleče izguba, letos se bo povzpela na J**jai 40 milijard dinarjev. Denarna stiska je zelo huda, rečemo lahko, da je po denarni plati slovensko elektrogo-• srstvo zrelo za stečaj. Propasti ne more, saj si življenja brez elektrike ne moremo več predstavljati. Skrajni čas J torej, da stvari dobijo svoje pravo mesto in veljavo. To pomeni tudi to, da elektrika v Sloveniji ne more biti poceni, smo energetsko revna dežela. Le 25 odstotkov elektrike pride iz vodnih elektrarn, preostala pa iz drugih toplo-P*n elektrarn. »Nihče ne verjame, da je Slovenija elektronsko zelo revna dežela, zato j.e primarna proizvodnja izredno ^raga„nesporno ena najdražjih na svetu. Po zaslugi primarnih virov, Kamor štejemo tudi pridobivanje električne energije, je Slovenija v Primerjavi z Jugoslavijo strahotno ^razvita in dogovoriti bi se morali, Kako bi denar, ki ga združujemo za Nerazvite, prenesli v energetska vla-§anJa in tako na tem področju lahko govorili o približno enakovredni razvitosti v Jugoslaviji,« pravi Drago itefe, direktor Elektro Gorenjske, dob er poznavalec energetskih raz-mer Pri nas. Takšna misel natakne ocenjevali1* razvitosti drugačna očala. Upošteva namreč naravna bogastva, ki j* vsekakor najpomembnejši podsi-stem gospodarske razvitosti oziroma Nerazvitosti. V Jugoslaviji imata Bo-Sna in Kosovo največje zaloge naivnih bogastev. Kosovo ima, deni-j*}0- ogromne zaloge lignita in odprli P* lahko še nešteto poceni dnevnih Kopov. V Sloveniji pa rudarji, pose-DeJ v Zasavju, rijejo že globoko pod brnijo in je zato izkop znatno dražji. Elektrika iz jedrske elektrarne ni najdražja Kopanje premoga v Zasavju je ?rago, drago je tudi obratovanje trboveljske toplotne elektrarne in ?iektrika iz Trbovelj je dražja kot iz Jedrske elektrarne v Krškem. Najožja pa je iz Bosne, ker jo pač drago zaračunavajo, vrh tega dobave ni-s° Povsem zanesljive. Ko elektrike j^anjka, je primanjkuje tako v Bosni Kot pri nas. Najprej seveda poskrbe 2ase, čeprav so dobave v Slovenijo 2aradi sovlaganj pogodbeno dogo-v°rjene. y Sloveniji le četrtino elektrike Pridobimo v vodnih elektrarnah, kar lri četrtine, kar je izjemno velik del, ^ v dražjih toplotnih elektrarnah, radnje sodi tudi jedrska elektrarna, 3i zdaj mnogi skušajo naprtiti de-narHo stisko slovenskega elektrogospodarstva, s prstom pa seveda ka-2£j° tudi na rudnik urana v Žirov-skem vrhu, ki je zdaj vključen v eHtrogospodarstvo. i ,*Ce ne bi imeli jedrske elektrarne, Dl bila Slovenija v temi,« pravi Dra-g0 štefe, »Slovenija je energetsko revria in brez alternativnih virov preprosto ne gre. Poleg tega so doba-Ve iz jedrske elektrarne, v kateri ima Slovenija 300-megavatni delež, zanesljive. Rudnik urana pa je strateškega pomena in tako bi ga morali tudi obravnavati.« •Izgube se ne da več računovodsko obvladati »V slovenskem elektrogospodarstvu in premogovništvu se izguba vleče iz leta v leto, nekaj let jo je bilo moč računovodsko obvladati, letos pa se bo, tako ocenjujejo, konec leta povzpela na 39,8 milijarde dinarjev. Z uporabo veljavne zakonodaje jo bo moč računovodsko zmanjšati na 19,48 milijarde dinarjev, več pa ne. Slovenski izvršni svet je zato predlagal sprejem posebnega zakona o pokrivanju izgub v elektrogospodarstvu. Javnosti je bil že predstavljen,« pravi Drago Štefe Ponovimo torej, naj bi s 16,8-od-stotnim poračunom porabljane elektrike v letošnjem letu (brez decembra) porabniki plačali še 14,8 milijarde dinarjev, z uvedbo 0,6-odstotnega prispevka od kosmatih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v prvi polovici prihodnjega leta pa okoli 4,5 milijarde dinarjev. Tudi gorenjski podatki odsevajo izgubo v slovenskem elektrogospodarstvu. Pri Elektru Gorenjske so v devetih mesecih letošnjega leta s prodano elektriko iztržili 1.268 milijonov dinarjev, njihovi materialni stroški z minimalno obračunano amortizacijo pa so znašali 1.757 milijonov dinarjev. Poznamo njihove slabe osebne dohodke, zaradi česar jih delavci zapuščajo; letos je odšlo 22 monterjev, novih strokovnjakov pa ne morejo dobiti. Bojim se, da ne bo tema zaradi dragih energetskih naprav, ki jih zaradi pomanjkanja denarja težko gradimo, temveč zato, ker nas zapuščajo dobri delavci,« pravi Drago Štefe. Obsojeni na varčevanje z elektriko Elektrika ni več poceni, kakor smo bili navajeni dolgo vrsto let. V letošnjih desetih mesecih se je podražila za 104 odstotke. Če preračunamo na celo leto, pa bo dražja za 170 odstotkov. Poraba pa je bila na Gorenjskem večja, kot so računali. V devetih mesecih je porasla za 2,78 odstotka glede na enako lansko obdobje, v desetih za 3,49 odstotka. Torej pri varčevanju z njo tudi v gospodinjstvih še ni bilo vse postor-jeno, da seveda o naši industriji in njenih izdelkih ne govorimo. Drago Štefe je znan kot vnet zagovornik varčevanja z energijo. Njegove besede dobivajo vse večjo težo. Naša dežela je energetsko revna, kakor pravi, in elektrika ne more biti poceni. Ker hiti k svoji stvarni ceni, so časi poceni elektrike nepreklicno minili. Letni način obračunavanja se je sesul Kdor je te dni dobil položnice za plačilo elektrike, je osupnil nad visokimi zneski. Nekateri jih bodo težko plačali. Elektrika se je letos petkrat podražila, tako visoke podražitve pa pred letom dni niso bile zamišljene, saj je bila tudi inflacija hitrejša od pričakovane. Letni način obračunavanja porabljene električne energije v gospodinjstvih se je tako praktično sesul, saj ni več najbolj pošten, ob vsaki podražitvi pa morajo prav tako odči-tavati števce, kot so jih včasih inka-santi vsak mesec ali dva. V elektrogospodarstvu zato že razmišljajo, da bi nazaj uvedli stari način, inkasan-te pa opremili z računalniškimi terminali, s pomočjo katerih bi nam po odčitku števca vsak mesec ali dva sproti izstavili tudi račun. M. Volčjak C^oina se preusmerja Manj za kmetijstvo in več za druge J^nj, 8. decembra — Alpetourova delovna organizacija Creina iz Kranja, v Sloveniji in Jugoslaviji znana predvsem ot izdelovalka kmetijskih strojev, še zlasti sodov za gnojevko in trosilnikov umetnega gnoja, se delno preusmerja v Proizvodnjo posebnih strojev, ki jih v Jugoslaviji ni mogoče kupiti in jih je bilo doslej treba uvažati iz tujine. Ob koncu srednjeročnega obdobja, eta 1990, naj bi kmetijski program Predstavljal le še 40 odstotkov proiz-V°dnje, tri petine prihodka pa naj bi u stvarili z dejavnostjo, ki je bila v Crei-ni še do nadavnega postranskega pomena. V delovni organizaciji so se za takšno preusmeritev odločili zaradi Dosežek Creine -stroj za paneino krivljenje cevi. -Foto: F. Perdan krize v kmetijstvu in težav, ki so nastale pri prodaji kmetijskih strojev. Prvi pomembnejši dosežek Creine na novem proizvodnem področju je dvajset ton težak stroj za paneino krivljenje cevi za kotle termocentral in za ogrevalne sisteme, ki so ga v tovarni izdelali za beograjsko delovno organizacijo Minel. Če bi podoben stroj kupili v Zvezni republiki Nemčiji, bi morali zanj odšteti 570 tisoč mark. Prvi tovrstni stroj na jugoslovanskem trgu je plod domačega znanja in materialov. Creina ga je v sodelovanju z Novumom — centrom za tehnološke inovacije LJubljana — in obrtnikom in inovatorjem Lovrom Žemvo iz Lesc, ki je tudi izdelal načrte in nadzoroval delo, naredila v manj kot enem letu. Prednost stroja je v tem, da omogoča hitro in natančno krivljenje vseh cevi hkrati, medtem ko so doslej krivili cevi ročno in še to vsako posebej. Pri izdelavi srednje velike kotlovnice bodo prihranili dva tisoč delovnih ur. Stroj bo nadomestil uvoz in hkrati odprl tudi možnost za prodor na tuje trge, saj sta v svetu le dve firmi, ki delata takšne in podobne naprave. V Creini se že dogovarjajo za izdelavo še treh strojev za krivljenje cevi, lotili pa so se že tudi izdelave stroja za razrez bitumenskih skodel. Vodja komerciale Srečo Vernik je tudi povedal, da bodo delali stroje za posamične naročnike, za znanega kupca torej, in predvsem v majhnih serijah. Okrepili bodo razvojni inženiring, tako kot pri izdelavi stroja za krivljenje cevi pa si bodo tudi v prihodnje pomagali z . _ .zunanjimi strokovnjaki. . C.-Zaplotnik- V EGP skrajšujejo delovni tednik na 40 ur Ob sobotah zaprto Škofja Loka, 10. decembra — Z novim letom bodo v Embalažno grafičnem podjetju s privoljenjem republiškega komiteja za delo uvedli poskus: ukinili bodo delovne sobote oziroma skrajšali delovni teden za dve uri. Na ta način bodo na eni strani zmanjšali stroške proizvodnje, na drugi pa bolje izkoristili delovni čas. Ugotavljajo namreč, da delo ob sobotah ne prinaša želenega učinka. Njihova dnevna proizvodnja potiskane komercialne in transportne embalaže stane 11 milijonov dinarjev. V dopoldanski izmeni napravijo tri četrtine, v okrnjeni popoldanski četrtino, medtem ko v sobotnem dopoldnevu niti četrtine dnevne proizvodnje ne. Prav zato se v njihov sobotni zaslužek proizvodni stroški še bolj globoko zažirajo; vsak dan odštejejo za prehrano 85.000 dinarjev, za prevoz delavcev 27.000 dinarjev, ogrevanje jih stane 25.000 dinarjev in električna energija 46.000 dinarjev. Vsak delovni dan manj (običajen, ne sobotni) torej pomeni na eni strani 11 milijonov dinarjev izpada zaslužka, na drugi strani pa tudi 183.000 dinarjev manj proizvodnih stroškov. Če je torej v soboto komaj četrtinska dnevna proizvodnja, to pomeni le 2,5 milijona dinarjev zaslužka, medtem ko stroški prehrane, prevoza, ogrevanja in elektrike ostajajo. Cilj delavcev EGP je, da zmanjšajo stroške proizvodnje in izboljšajo izkoristek delovnega časa; skrajšanje delovnega tednika je ena od poti za uresničitev tega cilja. Računajo, da bodo z višjo produktivnostjo zapolnili vrzel za pet odstotkov zmanjšanega letnega fonda delovnih ur. Z vzpostavitvijo intenzivnejšega proizvodnega ritma bodo namesto realnih dobrih šest ur dela na dan delali sedem ur. Rezerve so predvsem v boljši organizaciji dela, v enakomernejši zaposlitvi proizvodnih zmogljivosti in tudi ljudi. V EGP je zaposlenih 170 delavcev. Toliko jih je že nekaj let, kar pomeni, da se kolektiv stara. Razen tega je v njem tudi izjemno veliko zdravstveno šibkih ljudi, saj imajo dvakrat toliko bolniških izostankov kot povprečno v loški občini. V proizvodnji stalno manjka deset odstotkov ljudi, kar povzroča velike težave v organizaciji dela, zanesljivosti in tudi konkurenčnosti. Kot pravi direktor EGP Jure Žakelj, je manj naporno ukiniti nedono-sno sobotno delo kot ob sobotah doseči približno enak učinek kot ob drugih delovnih dneh. Sicer pa se v EGP sobotnemu delu ne bodo povsem odpovedali. Odpovedali se bodo le zakonski obveznosti. Kot naročniška proizvodnja, ki veliko dela na kratke roke, zlasti za izvozno industrijo, bodo proste sobote hranili za rezervo. V EGP so izračunali, da se delo ob sobotah ne splača. Do podobnih izračunov bi najbrž prišli tudi povsod drugje oziroma v večini drugih delovnih organizacij. Zato bo škofjeloški vzorec ob drugih petnajstih tovarnah v Sloveniji, ki gredo enako pot, dragocena izkušnja in vodilo k splošni družbeni opredelitvi sobotnega dela. H. Jelovčan IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kam z domačo volno Kaj je z našim kmetijstvom narobe, se te dni sprašujejo v Makedoniji. Letos namreč doživlja udarec za udarcem. Najprej je bil to uvoz vina ob dokajš-njih domačih zalogah, nato uvoz španskega in italijanskega riža, potem se je povsem ustavil odkup tobaka, zdaj pa je postala problem še domača volna. Makedonski rejci ovac so že lani težko našli kupce, vendar so zaloge še nekoliko prenesli. Zdaj so se povzpele na več kot 3 tisoč ton, spomladi pa naj bi bile že večje. Vse pa kaže, da kupcev ni, Stokokop iz Skopja in Crna Reka iz Bitole, ki volno odkupujeta, imata namreč probleme z zalogami; prvi je od 400 odkupljenih ton domače volne prodal le 100 ton, za ostale ne ve, kam naj bi jih prodal. Makedonski tekstilni tovarni Teteks in Bitolateks, ki sta prej najavljali večje nakupe, se zdaj izgovarjata, da samoupravni sporazum še ni bil sprejet. Pri tem imata seveda svoje račune, saj tudi v tekstilni industriji ne cveto rožice. V Srbiji računajo na večji turistični promet Ožja Srbija naj bi po ocenah študije turističnega razvoja lahko konec stoletja imela milijardo dolarjev deviznega pritoka od turizma. Napoved je seveda optimistična, avtorji študije pa pravijo, da je dosegljivo, če bi turističnemu gospodarstvu priznali vse olajšave, ki so jih pri nas deležni izvozniki. Le tako bi se namreč turistične organizacije prenehale ukvarjati z vsem mogočim in se posvetile le turizmu. V tej študiji ima pomembno mesto Kopaonik, ki naj bi postal pomembno smučarsko središče. Pravijo, da lahko že zdaj sprejme 5 tisoč gostov, ob koncu stoletja pa naj bi bilo tam prostora za trikrat toliko gostov. Računajo tudi na Beograd, ki že zdaj ustvari dve tretjini vsega deviznega pritoka od turizma, razvijal pa naj bi predvsem kongresni turizem. Srbija ima bogato kulturno dediščino, predvsem samostane, ki v turistično ponudbo niso vključeni in so dragoceni kulturni spomeniki, še odmaknjeni očem današnjih in tujih gostov. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Tudi v Tekstilindusu so bili delavci proti V kranjskem Tekstilindusu so nameravali izboljšati nagrajevanje po delu, vendar je na novembrskem referendumu večina delavcev glasovala proti sprejemu novih samoupravnih aktov. Zdaj razkrivajo vzroke za neuspeh, ki ni nikakršna posebnost, saj doživljajo referendumi podobno usodo tudi v drugih tovarnah, najbolj znan je iz kranjske Save. V vseh okoljih prevladuje ocena, da je bilo v pripravah na referendum premalo usklajevanja na ravni delovne organizacije. Od prvotno izdelanega vzorčnega modela so pri kasnejših popravkih ocenitve del in nalog preveč odstopali in tako so se neskladnosti vse bolj stopnjevale. S sklepom, da se povprečni dvig obračunanih vrednosti del in nalog omeji na 26 odstotkov, pa se je analitično ocenjevanje zahtevnosti del in nalog praktično izničilo. Med razlogi neuspeha pa navajajo tudi splošno težnjo k uravnilovki, pri osebnih dohodkih so v Tekstilindusu v zadnjem času zaostali za drugimi delovnimi organizacijami v Kranju, življenjski stroški so vse višji in zato je težnja po uravnilovki močno prisotna. Napočil je čas, da o neuspehih pri uveljavljanju boljšega nagrajevanja pri delu, predvsem boljšega nagrajevanja strokovnega dela, širše spregovorimo, saj takšni neuspehi vodijo v slepo ulico. Uravnilovka nas pač ne bo potegnila iz gospodarskih težav. 4 N 0 V 0 S TI Metalizacija tiskanega vezja V Iskri Telematiki so kmalu po začetku obratovanja nemške linije za me-talizacijo lukenj pri ploščah tiskanega vezja nastale pomanjkljivosti, ki jih na začetku niso mogli odpraviti. V razmišljaju, kako najti rešitev brez pomoči nemških strokovnjakov, sta kemijska tehnika Tone Kokalj in Miran Kejžar predlagala, da se spremeni in izboljša pot vozičkov, in sicer s spremembo originalnega programa za krmiljenje linije. To je omogočilo povečanje zmogljivosti linije in vse želene spremembe programov na avtomatih glede na zahtevo in kakovost plošč tiskanega vezja. Inovacijo so izpeljali s sodelovanjem tehnološke službe in lani naredili osem sprememb programov. Tako so lani s sanlostojntm' progia~mlrarTJe"rrT prihraniti 4 mfliXone~dln"arjevr " 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 12. DECEMBRA 1 Pokrito postajališče in obračališče — V začetku novembra so na Jezerskem pri Stularju zgradili obračališče za avtobuse in pokrito postajališče. V akciji, ki jo je organizirala krajevna skupnost, so s prostovoljnim delom in prispevkom v materialu sodelovali predvsem prebivalci, ki so bili že do zdaj vezani na to postajališče. Predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocjan je povedal, da sta še posebno pomagali Šolajrnarjeva in Šternova družina. Objekt je vreden okrog 2,5 milijona dinarjev, za gradnjo in ureditev obračališča pa je bilo treba okrog 400 prostovoljnih in traktorskih ur. Zasnovo in načrt za pokrito postajališče je izdelal domačin, inženir Marko Šenk. Pri akciji pa sta pomagala tudi tok in tozd v Preddvoru. — A. Ž. Drevi otvoritev klubske sobe Šenčur — Ves teden se že v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini vrstijo različne prireditve in športna tekmovanja v počastitev krajevnega praznika. Drevi ob 18. uri pa bodo v turističnem domu odprli tudi klubsko sobo Turističnega društva Šenčur. Osrednja slovesnost za praznik bo jutri. 13. decembra, ko bo ob 18. uri v Domu Kokrške čete proslava, na kateri bodo podelili priznanja in plakete krajevne skupnosti. V programu bodo nastopili učenci osnovne šole Šenčur in pevski zbor KUD Primskovo. Po proslavi bo družabni večer. Praznovanje v Šenčurju bodo sklenili v nedeljo, ko bo dopoldne najprej gasilska vaja, popoldne pa oddaja Koncert iz naših krajev. A. Ž. Programska konferenca SZDL Podnart — V ponedeljek je bila v Podnartu programska konferenca krajevne konference socialistične zveze. V razpravi so prebivalci dali več pobud za nadaljnje delo v krajevni skupnosti. Sklenili so, da bo svet krajevne skupnosti vse predloge preučil, jih potem vključil v program ali pa posredoval tistim, ki so pristojni za reševanje. Ugotovili so tudi, da so v krajevni skupnosti spomladi ravnali prav, ker so krajanom predlagali, da bi s samoprispevkom na podlagi uspešnega referenduma uresničili srednjeročni program. C. R. Naloge članov ZRVS Jesenice — V občinski konferenci ZRVS Jesenice tudi v jesenskem obdobju uresnič ijejo sprejeti program za letos. Člani predsedstva redno spremljajo delo po^ eznih komisij in osnovnih organizacij. Med krajevnimi organizacijami so najaktivnejši člani ZRVS na Hrušici, največ težav pa je v osnovni organizacij na Plavžu na Jesenicah. V občinski konferenci zdaj pripravljajo tudi osr« i njo proslavo ob dnevu JLA, ki bo v ponedeljek, 22. decembra, ob 19. uri v osnovni šoli Toneta Čufarja na Jesenicah. Dogovor za akcijo J. R. Križe — Na zadnjem skupnem posvetu predsednikov svetov krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Senično in Sebenje, predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze in članov gradbenih odborov za gradnjo telefonije na tem območju, so ra ravljali predvsem o enotni akciji za napeljavo primarne-^lefonskega omrežja. Govorili pa so tudi o možnostih za »fTovorili so se, da mora biti do 20. decembra znano števili; kandidati v krajevni skupnosti Sebenje so že znani, ni skupnosti marca na referendumu o samoprispevku odločili za zbiranje denarja za telefonijo. Glede kabelske televizije pa se bodo povezali z graditelji na Mlaki pri Kranju. ga in sekundarnog kabelsko ielevizijo. J lo kandidatov za tel saj so se v tej kra Praznik v KS Dovje-Mojstrana Dovje-Mojstrana — V krajevni skupnosti 16. decembra slavijo krajevni praznik. Spominjajo se dogodka iz leta 1941, ko so se ljudje v tem delu Gornje-savske doline množično uprli in odšli v partizane. Osrednja proslava v počastitev praznika bo drevi ob 18. uri v kulturnem domu v Dovjem. Hkrati bodo proslavili tudi 22. december dan JLA. V kulturnem programu bodo nastopili člani okteta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica-Breznica, učenci osnovne šole 16. december Mojstrana in člani domačega kulturnega društva. J. R. Razstave, družabne prireditve — V domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču se vedno kaj dogaja. V goste prihajajo pevski zbori, razni ansambli, tu se dobivajo žene pri telovadbi ali pri ročnih delih, pogosto pa tu razstavljajo tržiški slikarji. Te dni razstavlja slike in slame Ivan Lauseger iz Bistrice pri Tržiču. — D. D. PRITOŽNO KNJIGO,PROSIM Dimni smrad Nižinski del krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik tare te dni hud dimni smrad. Še posebno je zoprn ob domu starostnikov, otroškem vrtcu, osnovni šoli in športni dvorani. Na zadnji seji so člani sveta modrovali, kako bi napeljali kabelsko televizijo. Le članici na robu mize sta si skoraj na uho povedali, da bi veljalo razmisliti o sanaciji 350 kurišč v Podlubniku. Bosta na naslednji seji morda modrovali glasneje in tako postavili moške na realna — netelevizijska tla...? J. S. Šampanjec z mehurčki Če prodajalec računa kupcu 90 de-kagramov sira, da pa mu le 75 deka- gramov tega izdelka, se kupec lahko pritoži tržnemu inšpektorju. Če pa kino Center v Kranju računa 90 minut Šampanjca za zajtrk z značilnimi mehurčki (seks) in nalije v dvorano le 75 minut vina en starček (izrezan seks), se lahko dobrih 300 gledalcev in gledalk le kislo nasmehne. Pred letom dni smo v istem kinu lahko videli šampanjec tudi z mehurčki za nižjo ceno. S. J. Odpadki po želji Na križišču Cesta 1. maja in Smlčdniške ceste pri Mlekarni v Kranju je v gozdu kup odpadkov. Lahko si ga ogledajo tudi odgovorni. Če pa kdo kaj potrebuje, potem bo tu našel plastične izdelke, polivinil in celo zavržen otroški voziček... I. P. Sonce (še močneje) sije v Javorjah Denar in lopatarski prispevek sta dala cesto Javorje, 6. decembra — Da so se prav tega dne popoldne v Javor jah zbrali nekateri člani gradbenega odbora in sveta krajevne skupnosti, predstavniki občinskih služb, delovnih organizacij in občinske skupščine s predsednikom Jožetom Albrehtom, je zgolj naključje. Nove ceste, ki so si jo ogledali, jim namreč ni nihče »prinesel«, marveč so si jo sami »prikopali« oziroma naredili s prispevkom, izredno voljo in pomočjo širše skupnosti. Pred 23 leti je bila cesta Murave-Četena ravan-Grebljica še kolovoz. Za prebivalce Javo rij, Četene ravni, Podvrha, Zaprevalja, Dolenjčic, Gorenje Žetine, Dolenje Žetine, Mlake, Jarčjega brda in Krivega brda je bila urejena in široka cesta od Mura-ve do Grebljice v krajevni skupnosti Javorje v Poljanski dolini že dolgoletna želja. Matej Demšar, ki je po dveh uspešnih mandatih v nedeljo predal nalogo predsednika sveta krajevne skupnosti, jo je imel že lep čas v mislih. Cesta, ki je pomembna za okrog 20 domačij in za zaposlene s tega območja, še bolj pa pozimi za dostop na smučišča, za načrtovani kmečki turizem in navsezadnje tudi za lastnike počitniških hišic, je bila v tem srednjeročnem programu občinske skupnosti za ceste. Približno dva kilometra dolg odsek je zdaj razširjen, urejen in asfaltiran. V soboto, v lepem sončnem popoldnevu, ko je bilo v dolini polno megle, je bil slovesen ogled. »Prijavili smo se občinski skupnosti za ceste na razpis za izvajalca del,« je razlagal Matej Demšar, ki ga zdaj namesto predsednika sveta čaka že druga naloga. »Prebivalci in lastniki počitniških hišic so bili za to, da se sami lotimo del in prispevamo denar. Izbrani smo bili kot najugodnejši in tako smo se po izvolitvi gradbenega odbora 18. julija letos pod nadzorstvom Branka Ži-berne iz Cestnega podjetja Kranj lotili trase. Dogovorili smo se tudi, da bodo krajani prispevali od 10 do 60, lastniki počitniških hišic pa po 5 starih milijonov in da bomo opravili po 25 do 40 udarniških ur. Potem so se začeli 'lopatarski' popoldnevi, sobote in nedelje. Delali smo kot za stavo. In čeprav nam je zemeljski usad povzročil nemalo težav, smo ga ukrotili, cesto pa razširili, uredili odvodnjavanje in pripravili za asfaltiranje v mesecu dni. Pred dnevi jo je Cestno podjetje iz Kranja tudi asfaltiralo. Zahvaljujem se vsem, ki so delali, prispevali denar in nam kakorkoli pomagali. Uspelo nam je, da smo uresničili veliko in dolgoletno željo.« Na srečanju v soboto pa so ugotavljali, da je končana velika akcija in zmaga prebivalcev tudi spodbuda za naprej. Letos je krajevna skupnost Javorja pri cestnem odseku Podobe-no-Polenškovo brdo sodelovala le pri planih. Z denarjem zaradi svoje akcije niso mogli sodelovati. Zdaj pa se Za razširitev ceste je bilo treba prekopati več tisoč kubičnih metrov materiala. Porabili so 4200 kubičnih metrov tamponskega materiala, 400 kubičnih metrov gramoza za fino nasutje, 15 kubičnih metrov lesa in 600 tekočih metrov različnih cevi. Opravljenih je bilo 1428 strojnih in 1568 težaških ur. Za vsa dela in material so porabili prek 14 milijonov dinarjev, delo pa je vredno 49 milijonov dinarjev. že slišijo razmišljanja, da bi ponovili akcijo za ureditev odseka med Polen-škovim brdom in Javorjami. Šele potem bodo domačije, turizem in smučišče zares odprti in veliko bližje kot zdaj. • »Utrujenost in morebitni dvom sta zdaj pozabljena. Veliko sobot in nedelj smo se ubadali s cesto in usadom,« veselo razpoložen ugotavlja Stane Krajnik, član gradbenega odbora iz Zaprevalja. »Bilo je smešno, še bolj pa nevarno, ko smo zabijali pilote oziroma zaustavljali usad s koli. Pa je šlo. Zdaj smo smučišča in turizem res približali dolini.« • »Gradbenemu odboru, predvsem pa prebivalcem, se v imenu vseh lastnikov počitniških hišic na tem območju zahvaljujem, ker so nas sprejeli in smo uspešno sodelovali. Priznati moram, da poči-tničarji na začetku nismo najbolj verjeli, da bo akcija uspela. Nazadnje pa nam je bilo še vreme naklonjeno. Zagotavljam vam, da bomo morebitne 'črne lise' med nami tudi pokrili,« je poudaril predstavnik lastnikov počitniških hišic Jože Pavlic. Jože Albreht, predsednik občinske skupščine: »Iskreno vam čestitamo k delovni zmagi. Ugotavljam« da so naši krajani bolj delavni kot smo včasih pripravljeni priznati. Letos poteka v občini vrsta akcij-Na komunalnem področju imamo lepe uspehe. Zelo pomembno je, da se je v t o akcijo vključila krajevna skupnost Javorje; tudi zaradi kmečkega turizma. Upam, da boste uspeli tudi naprej, in da bo Stari vrh urejen. Stari vrh in Sorica sta namreč, kar zadeva turizem, za občino zelo pomembna. Če nam bodo tovrstne akcije uspevale, potem bomo uspeli uresničiti plane do leta 1990.« • »Petnajst let je pri nas, tm Ceteni ravni (Pri Tavčarji! — op. p.), žf kmečki turn zem,< je razlaj gal Pavel Dof lene. »Za na«< daljnji razvoj1 in smučišča m\ cesta, in to a$r faltirana, zelo pomembna. PosebnUa zadnje čase se kaže, da je zanimanji za kmečki turizem pozimi večje kot1 poleti. Marsikdaj v tem delu še manj i ka, vendar smo tudi že veliko naredi j li. Spominjam se, da je bil še pred 2sl leti pri nas kolovoz. Takrat smo s>d prvič ukvarjati z usadi. Tokrat pa ji šlo delo hitro in dobro od rok.« io • »Spomladi]j sem prvič ra^ , mišljal o ttj cesti,« je povi dal Brane Žja berna iz Ces;a nega pod^etjh Kranj. »Nisei j: bil najbolj prfe\ pričan, da b.d ljudem uspelja Veliko dela stri opravili. Po naših izračunih so v \ ( cesto z delom in prispevki vložili šti Denar občinske skupnosti za ci ste so namenili za asfalt. Krajevi skupnosti so priskočili na poir — tudi v organizacijah Šport in a kreacija, Gozdno gospodars Kranj, Turistično društvo Stari vr. Mesoizdelki Škofja Loka, Kmeti ska zadruga Škofja Loka in še rv kateri. stare milijarde dinarjev. Skratka, cRf lež, ki ga je dala krajevna skupno je zelo velik.« |pi • Vinko « žišnik, pri_ sednik komi je za plan t r finance pri c J€ činski skupi Si sti za ceste, icc pravi: »Stanil mu vrhu ozian ma temu di s doline je ^ijt lep čas ma,ia< kala cesta in telefonija. Današnja , j voritev ceste pomeni zato velik ljn predek. Zdaj pa čaka še en zalog^ cesta od Brda do Javorij. Tokrat se je tudi izkazalo, da je denar, če \ , de pravi čas, vreden še enkrat vmt Želim, da bi bila čez leto dni še ( otvoritev.« zal V teh dneh, ko je v dolini marsikje megla, sonce v Javoti p jah še močneje sije. Urejena cesta in telefonska akcija v Javt jah (in delu krajevne skupnosti Poljane) sta zelo približ r— kmečki turizem, smučanje... Življenje in delo v teh krajih 1 J sta zdaj, če ne drugega, privlačnejša tudi za mlade. A. Žala s— Imate konjička? Beti Jenšterle: Kanarčku dajte tudi strd Štiri kletke stoje ob kuhinjskem oknu. V dveh sta kanarinki, v eni zeleni papagaj. Četrti ptiček, tudi kanarček, je poginil pred nekaj dnevi, in gospodinja Beti ga kar ne more preboleti. Štirinajst let ga je imela. Kako ji je pel in krajšal dni! Navadiš se na žival, živo bitje je in član družine postaja, pravi. Beti Jenšterle poznajo ljudje na Šorlijevi v Kranju kot človeka, ki se mu smilijo živali. Pri njej dobe zatočišče vsi mucki ali kužki, ki so brez doma. Zanje si prizadeva toliko časa, da jim preskrbi novi dom. Živali ne da vsakomur, le tistim, o katerih ve, da bodo zanje res skrbeli. Tudi ptički, ki jih ima v kletkah v kuhinji, so najdenčki. Ali so se sami zatekli na balkon ali pa so ji jih prinesli otroci. Zanimivo je, s čim vse postreže ptičkom. Ne le ptičjo pičo, ki jo kupimo v trgovini, njeni ptički imajo tudi zunaj kletk po posodicah koruzni in pšenični zdrob, semena trav, ki jih sama nabere, suhi rmanov cvet, gozdni sladkor, cvet kamilice, od časa do časa tudi kamilični čaj, posebno takrat,-ko se skubijo, suh kruh, vitamine, najbolje v obliki peska, jajčne lupine, ribjo kost, pa seveda zelenjavo, regrat, radič, peteršilj, zeleno. Le majniške solate ne dajajte kanarčkom, pravi Beti, ker je premehka. V mala korita jim da zemljo, saj najdejo v njej vedno kaj zase. In če boste hoteli, da vam bo kanarček res lepo pel, mu dajte med- D. Dolenc KULTURA 5. STRAN (^I^SSoJJ©ISnGLAS Komercializacija v kulturi KlC V KULTURI OKOLI NAS Ljubljana - Skoraj vsak je že kdaj iskal darilo, ki bi bilo izrazito slovensko: lutko, oblečeno v narodno nošo, slovenski spominek, kaseto ali ploščo z narodno pesmijo. Ali je to, kar lahko dobimo, res podobno narodnemu "lasru. »i: n« *~----i—*„i,o b-«+ natatora nn^rnnia Iriilturp «nlnh — zajela komercializacija, skratka lagu, ali pa je tudi te predmete tako kot nekatera področja kulture sploh tako imenovana kič kultura? zvT gate zakladnice kulturne dediščine *ga estetskega ču ta in nedomiselno note... :a^v°d za tale zapis je bil stenski ko-3 !fo ' ^ ^a krasi naPis Slovenska na-jbitoa noša. S tistim, kar prinaša v sli-aiyi razjezil verjetno prav vsakega, i Ij.T. M., ki nam ga je poslal na vpo-iarf in v kritiko. Ne glede na svobodo, re<* jo lahko pri risanju privošči aka-;d*ski slikar, je narodna noša vendar- 0 ^dročje, kjer naj bi osnovne značilna P velevala etnografija, ne pa'svojto mešanje stilov, kot jih, recimo, laflljuje gledališka kostumografija. r» vsem tem se je vredno vprašati, K se to sploh dogaja; saj nam ven-30V ne more biti vseeno, da danes s Haduje tako imenovana kič kultu-C& ^aj storiti, da ne bi v poplavi kiča v Ijet^h zbledela želja po pravi kulturi, isi izraža tudi v narodni pesmi, upo-j plavtentičnega kroja za narodno no-a Idi v sliki, glasbi, literaturi itd? Dr. ;pe ja Makarovič, strokovna sodelav-la tnografskega muzeja v Ljubljani, v , da se temu pojavu ni čuditi. 1 št trgamo drobce in jih neredko brez po-predstavljamo sebi in drugim kot neke »Dokler bo družba namenjala veliko denarja oziroma družbene podpore amaterski kulturi, bo nastajala poplava amaterstva. Če začne v tej kulturi prevladovati le poslovnost, potem iz narodnih skupin postanejo narodnoza-bavne skupine, ki pojejo in igrajo osladno glasbo, in se oblačijo v narodne noše, ki to niso več, pač pa nekekšni gledališki kostumi.« Ko ravno omenjamo narodne noše: ali jih sploh znamo sešiti tako, kot zahteva izročilo o pravi avtentični narodni noši? »Bojim se, da ne. Vsaka šivilja si po svoje predstavlja, nekatere dodajajo neumestne dodatke. Verjamem, da je povpraševanje po tem veliko, folklorne skupine jih rabijo, zdomci jih naročajo iz domotožja ali za svoje kulturne nastope... Tisti, ki hočejo sešiti narodno nošo, lahko pogledajo v knjigo, ki sem jo izdala pred leti. Tudi kroje ima. Knjiga je, žal, izšla z nekajletno zamu- do zaradi nasprotovoanj, češ zakaj naj bo v strokovni knjigi tudi krojna pola za vsako nošo.Izkazalo pa se je, kako potrebno je to. Zdaj pripravljam mapo noš, prav tako s kroji, v kateri bodo narodne noše za posamezna območja. Žal pa vem, da bodo posamezni elementi narodnega blaga, kulturne dediščine za najrazličnejše namene, še vedno iztrgani iz celote in skomercializirani.« Ali ljudje sprejemamo takšno lažno podobo sveta, ki nam jo ponujajo izložbe kiča? »Veliko sem na terenu, na podeželju, in vem, da prav v preprostih ljudeh živi velika želja po uživanju prave kulture. Odklanjajo vsako ponarejanje, oslad-nost, vse ponaredke, ki jih ponuja trg. Za tako stanje, ko je za lažno podobo sveta tudi ugodna klima, je kriva prav družbena podpora prevladujočemu nekvalitetnemu amaterizmu. Narobe pa je to, da se ljudje ne morejo odločiti in ne znajo presoditi, kaj je prav: niso zvedeli v šoli, kaj je dobra slika, dobra •glasba, kaj ceniti v kulturni dediščin. Zato se včasih sprašujem, ali je potem umetnost rezervirana samo za elito; ta namreč zaradi izobrazbe lahko izbira med slabim in dobrim, lahko kupuje dobro sliko, posluša dobro glasbo...« V Evropi, pa tudi že pri nas, vse več mladih posluša tudi kvalitetno resno glasbo. Ali ni to znak, da se ljudje vendarle obračajo k osnovnim vrednotam, ki jih prinaša kultura? »Menim, da se v vsaki kulturi pojavlja tudi kič kultura: iz preveč slabega se navadno loteva odpor, in prav to čutijo zdaj mladi - ne glede na to, ali poslušajo navadno, moderno ali klasično glasbo. Mladi rastejo v dilemah, bolj razmišljajo, zato imajo drug odnos do sveta in do kulture. Prenekatera generacija pa ni imela kaj izbirati, marsikdo niti ni poznal kaj boljšega kot kič kulturo, pa naj gre za glasbo, literaturo ali slikarstvo. Neštetokrat sem se na svojih potovanjih po Sloveniji prepričala, da si ljudje želijo videti, slišati, doživeti kaj kvalitetnega. Toda vse prežeč je na voljo le pogrošno, in v poplavi takšne^umetnosti in kulture pač ni dovolj prostora za kaj drugega.« L. M. KULTURNI KOLEDAR »iT a jevf Linhartovi dnevi v Radovljici rs i vi* neti e n' d ■ODEUENE LINHARTOVE PLAKETE IN PRIZNANJA a, (JRadovljica — Na sinočnji slovesnosti v osnovni šoli A. T. Linharta so podelili letošnje Linhartove plakete in pna priznanja za prizadevno delo na področju kulture. Na slovesnosti je govoril Ciril Zlobec, književnik in Jipredsednik RK SZDL Slovenije. V kulturnem programu je nastopil Komorni moški zbor A. T. Linhart, recital p poezije Cirila Zlobca pa so predstavili člani Linhartovega odra. pr^ om' an >ri :upl »te, ik ilo t najaktivnejše društvo v Rado-je Linhartovo plaketo prejelo Svoboda Tomaž Godec iz Boh. ice. V društvu je več kot 150 Stalnih članov, ki delujejo v folklor-ozi'amski, pevski, tamburaški in li-i dt predstavnika RTV Ljubljana. \i filmi so bili predstavljeni že v irjevem domu, žal pa si je pred-ev ogledalo manj gledalcev kot \ja leta. Vendar pa slabega obi-i kriva kvaliteta filmov, temveč izacija. Ob tem kaže morda opo-tudi na drug problem, ki žuli sne-■ Filmi namreč ne pridejo na lju-jjko televizijo, in sicer z izgovora zaradi tehničnih pomanjkljivo-lustrezajo. Naše filme presnemava video tehniko, kažejo pa jih na liji - žal le na italijanski. Tak ovski odnos bi si morda lahko ali s strahom pred konkurenco, profesionalni snemalci boje vse 'kvalitete amaterskih filmov. Ne- kaj se je premaknilo tudi na festivalu športnih in turističnih filmov v Kranju, ko je bil letos ves večer posvečen alpinističnim filmom, žal le 16-milimetrskim. Večina amaterjev snema s kamero super 8. Tako preostanejo alpinistični festivali edino mesto, kjer se lahko vrte amaterski alpinistični filmi. Na sporedu v kinu Center bodo jutri zvečer štirje filmi. Peter Podgornik, eden naših najboljših alpinistov, je posnel film o petdnevnem vzponu prek previsne stene El Capitan v Kaliforniji. S prijateljem sta opravila prvo jugoslovansko ponovitev ene najtežjih smeri v tej steni, ki je skupaj z drugimi v tej dolini pravi raj za proste plezalce. Kakšen je trening alpinistov v plezalnem vrtcu, prikazuje film Otona Naglosta z naslovom Pred vzponom. Tako plezanje je pravi situacijski trening, kot ga poznajo vsi drugi vrhunski športniki. Peter Markič bo predstavil Himalajo, kot je ne moremo spoznati na od- pravah, ki se jim vedno mudi. Avtor je bil dve leti instruktor v šoli za nepal-ske gorske vodnike v Manangu. V tej šoli se višinski nosači nauče tudi tehničnih prvin, ki jih številnim izkušnjam navkljub še vedno manjkajo. Snemanje v dveh zaporednih letih pokaže tudi napredek v gradnji poti in mostov, napredek, ki ga pri enkratnem obisku ne opazimo. Vtise še poglobita originalna glasba in avtorjev komentar. Festival se bo končal s filmom Petra Podgornika o Patagoniji. Jugoslovani tudi na tem, skrajno južnem delu Amerike postajajo alpinistična velesila. Dve prvenstveni smeri in osvojitev obeh glavnih vrhov, Cero Torreja in Fitz Roja, nas uvrščata med tiste redke izbrance, ki jim je to že uspelo. Posebno doživetje v filmu je srečanje dveh naših odprav, ki sta bili tam istočasno in sta se sestali pod samim vrhom Cero Torreja. Peter Markič KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava ob 150— letnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V galeriji Mestne hiše se predstavljajo umetniki iz Zemuna. V Kava baru je na ogled prodajna razstava grafik akad. slikarja Jožeta Ciuhe. PREDOSLJE — Jutri, v soboto, ob 19. uri bo v Predosljah gostovala dramska skupina KUD M. Valjavec iz Preddvora s komedijo Fadila Hadžiča Človek na položaju, v režiji Mihe Krišlja. V nedeljo 14. decembra, ob 16. uri bo predstava v Podnartu. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Relik Trbolje. V galeriji Kosove graščine je odprta razstava Po koroških partizanski poteh. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del in predmetov uporabne in dekorativne umetnosti. Razstava je odprta vsak dan razen ponedljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA — Muzejske zbirke na loškem gradu so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V prostorih Loškega odra je odprta razstava fotografij škofjeloških fotoklubov. GORENJA VAS — Jutri, v soboto, ob 19. ur bo v osnovni šoli Ivana Tavčarja koncert, na katerem nastopajo ženski pevski zbor Kolektor iz Idrije, sekstet Viharniki iz Gorenje vasi in moški pevski zbor Uranarji iz Gorenje vasi. SOVODENJ — Dramska skupina KUD Jezeršek bo jutri, v soboto, ob 19. uri v Sovodnju uprizorila veseloigro Cvetka Golarja Gosposka na kmetiji. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri. SLOVENC SLOVENCA VABI Škofja Loka —Pevski zbor Lubnik Škofja Loka prireja danes, v petek, kulturno prireditev, na kateri poleg pevskega zbora Lubnik nastopajo tudi moški pevski zbori iz Kočevja, Ptuja in Logatca. Prireditev bo v prostorih osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku ob 19.30. Vstopnice so na voljo eno uro pred začetkom v osnovni šoli Podlubnik. ŽENSKI NONET TOMO ZUPAN Kranj — Ženski nonet ŠKPD Tomo Zupan iz Kranja se je konec novembra v Knjaževcu na zvezni reviji slepih glasbenih skupin izredno odrezal. Strokovna komisija, ki je nonet povabila na pevsko srečanje na podlagi poslušanja posnetkov, je o nastopu menila, da dosega že profesionalno raven in skupini, ki jo sestavljajo pevke z vse Gorenjske, prisodila plaketo za prvo mesto. Nonet Tomo Zupan je pevska skupina, ki se je v zadnjih letih zelo uveljavila. »Nastopamo kar veliko,« je povedala organizacijska vodja skupine Majda Muri:« Redno nastopamo na srečanjih oktetov, tako v Mojstrani kot v Šentjerneju, letos smo pele v Cankarjevem domu, večkrat nastopamo v Škofji Loki, za ljubljanski radio pa smo letos snemale že dvakrat.« Čeprav je v tej pevski skupini poleg slepih tudi nekaj videčih pevk, je delo s takšno skupino vendarle nekaj posebnega. Dolgoletno sodelovanje s skladateljem Slavkom Mihelčičem, ki pripravlja priredbe za kranjski nonet, se je obrestovalo. Tudi pevske vaje, ki jih vodi zborovodkinja Marinka Mihelčič, so posebej pripravljene po specifični metodi, prilagojeni slepim. Mentor Slavko Mihelčič ima s tem izkušnje, saj vodi tudi oktet Louis Braille pri zvezi slepih Slovenije. Nonet Tomo Zupan, ki ga po strokovnih ocenah v Kranju uvrščajo takoj za APZ France Prešeren in cerkljanskim zborom Davorin Jenko, načrtuje za to sezono osem koncertov po vsej Gorenjski. Vendar pa to še ne bo vse, saj jih čakajo tudi nastopi v Mariboru, v Smederevski Palanki, nastopi za delavce na začasnem delu v tujini, vabijo pa jih tudi v delovne kolektive na nastope ob delovnih jubilejih. Svoj program je ženski nonet letos še dopolnil in popestril z vezano besedo, pri čemer sodelujeta igralca Nadja Strajnar in Jure Svoljšak. L. M. _MONOGRAFIJA O BOHINJU Monografija Bohinj nikakor ni navaden zbir posnetkov, pač pa v posebno harmonijo letnih časov, ur dneva ujeta skrivnost in obenem dinamična podoba jezera in doline pod Triglavom. Še so lepe knjige.bi lahko človek vzkliknil, ko dobi v roke monografijo o Bohinju, kakršna je nastala s kamero mojstra fotografije Joca Žnidaršiča. Ne glede na to, da se morda Slovenci ali pa tudi kdorkoli, ki zelo dobro pozna Bohinj z njegovim znanimi in manj znanimi, tudi skritimi lepotami, na takšno knjigo odziva tudi zelo čustveno, pa monografija ne po estetiki, ne po likovni ali oblikovni plati nima prav ničesar zgrešenega. Znanemu fotografu Žnidarši-ču, nekateri mu celo priznavajo laskavi naslov najboljšega fotografa v Jugoslaviji, se je posrečilo v knjigi, ki je nastajala celih pet let, združiti informativno sporočilo v imenitni obliki. Slike, ki vstajajo pred nami ob listanju tudi oblikovno lepo opremljene knjige (opremil jo je Miodrag Vartabedijan), so podoba skrivnostnega sveta, osupljivo lepega, domala že nestvarnega, že blizu romantičnih pokrajin, znanih s slik starih mojstrov. Toda Bohinj, kot ga je doživljal dolga leta s fotoaparatom v rokah Joco Žnidaršič, je realen svet, tudi dinamičen, ves naš sredi alpskega sveta, le umetnik fotografije ga lahko približa našim očem v obliki, ki da realnemu svetu posebno »glorijo.« Žal pa te glorije, kot pravijo Bohinjci nenavadnemu naravnemu pojavu v bohinjskih gorah, v Žnidaršičevi knjigi ni. Vendar pa zaradi tega njegovemu videnju Bohinja prav nič ne manjka, piše premni besedi k monografiji prof. dr. Janez Milčinski, tudi sam prebivale c velik častilec Bohinja. Monografijo dopolnjuje tudi posebej izbrano besedilo pod fotografijami (približno 170 jih je) izpod peresa Zeljka Kozinca. Skratka, knjiga, pri kateri je bralcu in ljubitelju tega lepega dela Slovenije kar žal, da ni mogla zajeti 1200 fotografij, kolikor jih je avtor pripravil. Ob tej monografiji je sklenila Državna založba Slovenije, ki je knjigo izdala, da bo Bohinj prva iz zbirke Slovenija, ki naj v nekaj naslednjih letih na podoben način kot Znidaršičeva prikaže Slovenijo danes, v zgodovini in z namigi za prihodnost. ^ ^ SREČANJE Z DANETOM ZAJCEM Kranj — Osrednja knjižnica občine Kranj vabi v torek, 16. decembra, ob 19. uri na srečanje s pesnikom in dramatikom Danetom Zajcem ob njegovi knjigi Zarotitve. Prireditev bo v časopisni čitalnici Osrednje,kpjižnice v Tavčarjevi 41. Ob tej priložnosti bo v avli tudi razstava knjig Daneta Zajca. @@ISJ1ISS©ISIGLAS 6. STRAN ZA DOM iN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 12. DECEMBRA 1986 domaČi zdravnik Korenje za zdravo črevesje, proti zgagi in glistam... V korenju je veliko karotina, iz katerega nastaja vitamin A, precej vitamina E, imenovanega plodnostni vitamin, in še vitamina H, ki uravnava delovanje lojnih žlez ter preprečuje zamaščenost kože in prezgodnje izpadanje las; dokazali so tudi vitamine BI, B2 in B6, pantotensko kislino, eterično olje, fi-tosterin, stigmasterin, glutamin, jabolčno kislino, pektin, ga-laktan, araban, ksantofil, asparagin, maščobo, celuluzo, beljakovine, sluz in škrob. Sok, iztisnjen iz nastrganega korenja, je zaradi plavajočih delcev rdečkast. Korenje je ena izmed najstarejših povrtnin. Gojili so ga že mostiščarji v mlajši kameni dobi pred približno 4000 leti. Korenje ni samo okusna zelenjava, marveč ima tudi zdravilne učinke, katerih se ljudje, žal, še zmeraj premalo zavedajo. Korenje je eno izmed najboljših sredstev, s katerim se obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju oziroma jih najhitreje ozdra/imo. Je eno izmed najboljših zdravil pri želodčno-črevesnem katarju in spravi tudi najobčutljivejši želodec in črevesje prav hitro spet v red. Posebno pri želodčnih in črevesnih boleznih dojenčkov in malčkov dosegajo v otroških klinikah najboljše uspehe. NastrQamo 500 g olupljenega korenja in ga skuhamo z 2000 g vode v gosto kašo, jo pretlačimo skozi sito in primešamo 1 liter goste mesne juhe (juha iz govejega repa). To je zelo hitro prebavljiva jed in priporočljiva za ljudi z bolnim črevesjem in želodcem. Korenjev sok vs-kava odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga brž poneha. Vsekakor odpravi 1/4 litra korenjevega soka zgago brez posledic in učinkoviteje kot kemična soda bi-karbrna. Korenjeva dieta je zelo pomembna pri shujševalnih kurah, odpravljanju vodeničnih oteklin in pri ledvičnih boleznih. Malokdo ve, da surovo korenje najhitreje prežene iz črevesja gliste. V ta namen je treba na dan pojesti dva do tri surove korenčke. Kadar pri dojenčkih z mlečno prehrano ne dosegamo več nobenega napredka, jim dajemo namesto mleka korenjevo kašo. Telesni razvoj postane očiten, otroci dobijo svež videz, telesna teža se poveča, predvsem pa se poveča odpornost proti nalezljivim boleznim. Čeprav ni v korenju posebno veliko vitaminov B in C, pa je karotin, zasnova vitamina A, zastopan zelo obilno, iz njega namreč v jetrih nastaja vitamin A. Vseh zdravilnih snovi v korenju še ne poznamo, lahko pa z gotovostjo trdimo, da jih ta dragocena zelenjava vsebuje še več. PRAV JE, DA VEMO Kaj je fizikalna alergija • To je nenormalna reakcija na fizikalne vzroke, na primer na vročino, mraz, svetlobo ali mehanični dražljaj. Pri fizikalni alergiji poznamo dve vrsti reakcij: kontaktne in refleksne. Kontaktne (na dotik) se pojavljajo na mestih, kjer je učinek neposreden. Pojavi se, na primer, koprivnica na mestu, kjer je vplival mraz. Refleksne reakcije pa se pojavijo po uem organizmu ali na oddaljenih organih, na primer koprivnica ali napad naduhe zaradi učinka mraza ali vročine. Refleksne reakcije zaradi učinka fizikalnega dražljaja so lahko hude, povzročijo omedlevico ali nezavest in pojasnijo tudi posamezne primere utopitve. • Kakšno je zdravljenje fizikalnih alergij? En način je tak, da se bolnik daljšo dobo vsak dan krajši čas izpostavlja zmerni vročini, hladu ali drugemu fizikalnemu dražljaju. Tako lahko včasih postane odporen proti določenemu fizikalnemu dražljaju. Včasih pride do desenzibilizacije proti vročini ali mrazu z dnevnimi ko-pelmi, ki so ustrezno vsak dan hladnejše ali toplejše. Tudi antihistaminiki so v nekaterih primerih uspešni. MORDA VAS ZANIMA Pitna morska voda Zelo se motimo, če mislimo, da je vse naše morje enako slano. Na dnu našega morja so blizu obale številni sladkovodni izviri, tako imenovane vrulje. Še posebej veliko jih je v podvelebitskem kanalu, pod Mosorjem in Biokovim. Teh izvirov je toliko, da na posameznih krajih povsem spremenijo slanost morja. Ponekod je morska voda tako malo slana, da jo lahko pije celo živina ( v zalivu Žrnovnica pri Senju, v zalivu Vrulja pod Dupcem, na sedlu med Mosorjem in Biokovim). Naši geologi in hi-drologi so narisali zemljevid Jadranskega morja, na katerem so označeni vsi podmorski izviri. Ta zemljevid je zelo pomemben za vodno gospodarstvo na Jadranu, še prav posebej na otokih in v krajih, kjer primanjkuje pitne vode. SALE Zelo stara bogata dama pride h kirurgu za lepotne operacije in reče: »Ali ne bi mogli tudi meni odstraniti kake lepotne napake?« Kirurg jo pogleda in reče: »Pri nas ne obglavljamo!« »Bi lahko ostal nekaj dni v postelji?« sprašuje mladenič, ko obišče zdravnika zaradi znakov splošne pomladanske utrujenosti. »Ne, ne, raje nekaj noči.« REZERVIRANO ZA ZVEZDE ★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Z odgovori na vprašanja o uspešnici skupine Obvezna smer ste nas dobesedno zasuli. Vsi ste prav povedali, da je naslov pesmice Srce je popotnik. Iz kupa dopisnic je žreb izbral odgovor Barbare Mencinger, 64264 Bohinjska Bistrica, Grajska 4. Po pošti bo prejela lepo nagrado: kaseto skupine Obvezna smer. Čestitamo. Vsem drugim pa za tolažbo in spodbudo pošiljamo besedilo skladbe s Stopove lestvice desetih najuspešnejših tujih popevk. Pesem nosi naslov Take my breath away, izvaja pa jo prikupna skupina Berlin (na sliki). Kaže, da z našimi lestvicami ne bo nič, saj smo v vsem dolgem novembru prejeli le tri predloge. Iz njih je pač težko sestaviti kaj pametnega, priznajte. Smo za to, da poskusimo še ta mesec! Napišite po pet domačih in po pet tujih popevk, ki so vam najljubše, in dopisnico s svojim naslovom pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa. Če bo predlogov dovolj, bomo sestavili našo skupno decembrsko lestvico in enega od predlagateljev tudi nagradili; če pa boste se naprej leni, bomo morali priznati poraz in se še naprej držati samo nagradnih ugank, ki so vam očitno bolj pri srcu. TAKE MY BREATH AWAY VVatching every motion in my footish Lover's game On this endless ocean. fin'lly lovers Know no sname Turning and returning to some secret Place inside Watching in slovv motion as you turn Around and say Take my breath away. take my breath Away Watching, I keep vvaiting. stili Anticipating love Never hesitating to becorre the fated Ones Turning and returning to some secret Place to hide VVatching in slov« motion as you turn My way and say Take my breath away. take my breath Away Through the hourglass I saw you In tirne you slipped away When the mirror crashed I called you And turned to hear you say If only for today I am unatraid Take my breath away Take my breath away Watching every motion in this toolish Lover's game Haunted by the notion somevvhere Theres a lover in flames Turning-and returning to some secret Place inside VVatching in slow motion as you turn To me and say Take my breath away My love. take my breath away My love take my breath away PRI TEHNIČNEM KROŽKU »V torek prinesite v šolo čimveč škatel,« nam je naročil tovariš. Pa smo jih res! Od zdravil, riža, čokolešnika, jajc, lepila... Le kaj bo iz tega? In tovariš nam je pokazal, kaj vse se da iz tega napraviti. Iz škatel za jajca je nastal imeniten krokodil, izdelMi smo mucka pri počitku in muco na preži, leva in žirafo, noja in poleg še palmo. Robot je kot pravi pa vesoljska ladja in raketa. Ne verjamete? Pridite v Sorico in si oglejte! Decembra bomo razstavljali v izložbi naše trgovine. Učenci iz Sorice BARVICE NISO NAJBOLJŠE Vsem, ki rišete risbice z barvnimi svinčniki, svetujemo, da primete v roke raje črn flumaster, saj se barvice ob vsej sodobni tiskarski tehniki v časopisu slabo vidijo oziroma se nekatere sploh popolnoma izgube. Se spominjate letala, ki ga je narisal Sašo Tomič iz Škofje Loke? Namesto letala se je v časopisu videl samo pilot pa zvezde in napisi MIG. Te besede naj veljajo tudi kot pojasnilo pridnim risarjem, ki pošiljate v uredništvo ljubke barvne risbice in zaman čakate, da bi bile objavljene. STE ZA NOVO, KRATKO STRIŽENJE? Kot smo že zapisali, so kratke frizure zelo moderne. Pa tudi pripravne, mar ne. Tale je dokaj športna. V zatilju so lasje zelo na kratko postriženi, na vrhu glave so nekoliko daljši, najdaljši pa nad ušesi. Resasto striženje daje občutek ponijevske mladostne razigranosti. Zakaj pa ne? Moda priporoča tudi rdečkasto barvo las. KUHAMO, POKUŠAMO Jabolčna pita iz maslenega testa Za testo potrebujemo: 30 dag surovega masla, 30 dag moke, sok pol limone, sol, približno 1 del vode. Nadev: 3/4 jabolk, 12 dag sladkorja, sok 1/2 limone, 6 dag rozin, 5 dag mandljev, rumenjak. Maslo zrežemo med 8 dag moke, napravimo z valjarjem m lesenim nožem za prst debelo masleno ploščo in jo damo na hladno mesto. Iz ostale moke in drugih primesi zgnetemo zelo gladko vlečno testo. Na pomokani deski ga razvaljamo in zavijemo vanj masleno ploščo. Spodnje testo zavijemo na obeh podolžnih straneh, da se v sredini nekoliko prekrije, nato zapognemo se drugi dve strani. Pri tem pazimo, da se testo trdno prime maslenega testa in se ne delajo mehurji. Delamo na pomokani deski. Zloženo testo rahlo potolčemo z valjarjem, nato ga razvaljamo v četverokotnik, dolg in širok 30 do 40 cm. Razvalja-no testo spet zložimo tako, da zapognemo najprej široki stranici proti sredini, da se dotikata, nato podolžni, kakor zapiramo knjigo. Z omelom sproti ometamo moko s testa. Vzporedno z ozko stranjo potolčemo testo najprej z valjarjem, nato testo zložimo po dolžini in zatem šele po širini. Testo pokrijemo s prtičem in ga damo počivat za pol ure na hladno. Testo še dvakrat potolčemo, razvaljamo in zložimo. Vmes pa naj vsekakor počiva po pol ure, nazadnje malo dlje. Pred uporabo ga razvaljamo v približno 3 mm debel in 30 cm širok pravoko-tnik. Srednjo tretjino testenega pravokotnika obložimo z nadevom in jo pokrijemo z levo in desno tretjino tako, da je nadev dobro pokrit. Testo namažemo po vrhu z raztepenim rumenjakom tako* da nikjer ne teče čez rob. Testo okrasimo s programi ali s ploščicami iz testa. Spečemo ga v vroči pečici-Pekač poplaknemo z mrzlo vodo, preden damo nanj testo. Nadev: naribana jabolka pomešamo s sladkorjem, limoninim sokom, očiščenimi rozinami in na debelo zmletimi mand-Iji. Skrb za usodo otrok ni isto kot ljubezen. Kdor veliko skrbi zanje, nima časa za ljubezen. Dušan Radović MODA Bi rade blestele v najdaljši noči v letu? Le dajte, izberite brokat. Letošnjo zimo je zelo moden, pa naj bo iz njega sešita le bluza, bluzon ali pa cela obleka. Na naši sliki vam predstavljamo model, ki bi bil lahko pravšnji tudi za nosečnice: črno ozko krilo in brokatni bluzon. PESEM O KRAVI Krava muka, mukaš ti, žalostna si videti, Rad bi te razveselil, kravo pa potolažil. Žejna videti si prav, vodo nosim ti v rokav. Ko se vode nažlempaš, se nasmeješ, okrepčaš. Krava pa še vedno muka, grdi smrad jo ven na sveži zrak podi, ko pa je na svežem zraku, še besedice ne izgovori. Barbara Novak, 5. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka NALISPAL SEM SE Dobro se še spominjam tiste nedelje. Oče in mami sta se odpeljala v Ljubljano. Tako sem celo popoldne kraljeval sam doma. Spomnil sem se na mamin nakit v predalih. Brž sem odprl prvega. Razgledoval sem se po prstanih, ogrlici, verižicah in uhanih. Roka mi je kar sama segla po obeskih. Najprej sem si nadel ogrlico in nataknil dva prstana. No, tudi uhani ne smejo manjkati! Torej brž z njimi na ušesa! Začel sem se občudovati v ogledalu. Kot kakšna princeska, sem si govoril. Kar zaljubil bi se lahko vase, tako sem bil čeden. V drugem predalu sem odkril še mamičine poročne rokavice in prelep šal. Tega sem si ovil okoli vratu in sedaj sem se zdel še lepši kot prej. Ravno sem se jezil nad prevelikimi rokavicami, ko so se odprla vrata. Vstopila je mami. Od začudenja ni vedela, ali naj se smeje ali jezi. Slišal sem le še besede: »Brž snemi to s sebe, saj si kot klovn!« Še danes ne vem, kaj ju je tako zgodaj prineslo domov. Matjaž Perko, 5. b r. OŠ Matije Valjavca Pred dvor LEPA SI, MOJA DOMOVINA Jesenski dan je bil topel in poln svetlobe. Rumeno, rjavo, tu pa tam živo rdeče listje je pokrivalo stezo in šelestelo pod mojimi koraki. Dišalo je po jeseni, od visokih smrek v bregu pa je veter prinašal vonj po smoli. Stari grad na sivi, strmi skali se je belil v soncu in vabil, da ga obiščem. Naslonil sem se na kamnito ograjo. Bilo je, kot bi iz orlove-ga gnezda nekje visoko v gorah opazoval pokrajino pod seboj-Jezero se je bleščalo, otok s cerkvico pa se je kot polh stiskal v klobčič. Pletnje in čolni so se mi zdeli podobni orehovim lupinam, nežno so se zibali na valovih. Na cesti, ki kot obroč oklepa jezero, je bilo polno sprehajalcev, kot mravlje so bili- Hribi so žareli v toplih barvah, gorski vrhovi nad njimi pa so bili sivi, prepredeni z belo mrežo meglice. Polje v daljavi je spokojno počivalo, s praznih njiv pa je prav do mene zaduhte-lo po zorani zemlji. S pogledom sem poiskal domačo hišo; manjša od škatlice vžigalic je bila, stisnjena k potoku, kot drobna ženica je mežikala v sonce. Toplo mi je postalo v srcu, najraje bi objel svoj dom, pa jezero, polja in gore — mojo lepo domovino. Boštjan Šolar, 6. c r. OŠ Josipa Plemlja Bled POSTALA SEM PIONIRKA - Narisala Fikreta Tabaković, 1-a r. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center SREČANJE Z DARETOM ULACO V četrtek, 20. novembra smo imeli v naši šoli obisk. Obiskal nas je znani igralec Dare Ulaga. Zelo smo se ga razveselili in odhiteli v večnamenski prostor, kjer nas je gost že čakal. Kot vsak povabljen gost se nam je najprej predstavil, potem pa nam je povedal nekaj primerov iz svojega življenja na odru. Predstavil nam je vaškega posebneža Krjavlja. Zato se je moral primerno obleči in namaski-rati. Oblekel je star, zakrpan vojaški plašč, stare hlače in velik črn klobuk, potem pa kar začel s Krjavljevimi dogodivščinami. Krjavlja je ze- tu iiuuuično in spretno zaigral. Govoril je, da je Krja-velj ljudem eno in isto stvar kar po večkrat povedal, Pa vselej drugače. Ker je bilo njegovo izražanje zelo zanimivo, nam je čas še prehitro minil. Od zabavnega gosta smo se poslovili in se mu lepo zahvalili za njegov nastop-Hrupno smo se vrnili v razrede in nadaljevali pouk. Takrat smo imeli ravno slovenščino in tovarišica nam je opis tega, kar smo doživeli, dala za domačo nalogo. Ko sem bila že doma in pisala domačo nalogo, sem si zaželela, da bi se vsaj še enkrat srečala z igralcem Dare-tom Ulago. Polona Zupan, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič Ji PETEK, 12. DECEMBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN ©Q)3SSKHJ©3EnGLAS TV SPORED SOBOTA 13. decembra 8.00 Poročila 8.05 F. Rudolf: Klovni so bolni od smeha:Žička 8.20 Slovenske 'judske pravljice III.: Hudi muc pri Piršmanu 8.40 M. Dedakovič—J in A. Vajevec: Zlata ribica, 4. del TV nadaljevanke 905 Smogovci II., I. epizoda n-nizanke TV Zagreb 935 Toni Batatok, dokumentarni film "0.25 MPZ Zagorje 86, 5. oddaja 10.55 Otrok in igra. Igra v različnih pogojih 11.15 Varstvo pri delu: Lesni ii ™ Str°J' 11.30 Novi Pacifik, ponovitev 5. dela ameriške dokumentarne serije 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Mir in razorožitev — Ob svetovnem letu miru: Glas razuma, ponovitev 6. dela dokumentarne serije OZN 13.30 Poročila (do 13.35) 14.30 Bulečka, poljski mladinski film 15.55 D. Jančar — A. Stojan: Primož Trubar — Heretik, ponovitev 4. —zadnjega dela TV nadaljevanke 16- 55 Poročila 17- 00 Split: DP v košarki (m) - Jugoplastika:Cibona, prenos 18.30 Knjiga 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 1900 Danes: V šesti prestavi 1930 TV dnevnik 19.45 Vreme 1950 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Ukradena banka, ameriški film 21.35 Propagandna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Pop satirikon — Žarko Petan in Duško Uršič __ Odajniki II TV mreže: 12.35 Test 12.50 Kako biti skupaj 13.20 JO-HO-HO, bolgarski mladinski film 14.50 Miti in legende 15.05 Srečno pot v 21. stoletje, otroška predstava 16.05 Šampanjec za Cezarja, ameriški film 17.40 Nokturno, ponovitev drame 19.00 »Vickazivanja«, oddaja o ljudskem humorju 19.30 TV dnevnik 20.00 V družbi z .... zabavna oddaja 20.30 Človek in čas, dokumentarna oddaja 21.00 Poročila 21.10 Športna sobota 21.20 Svetovni pokal v sankanju, reportaža s Trebevića 21.50 Glasbeni večer (Brams, Pergolessi, Ramovš) TV Zagreb I. program: 16.50 17.00 18.25 19.30 20.00 21.35 21.50 23.20 TV koledar Zadar: DP v košarki (m) - Jugoplastika:Cibona, prenos Živeti z naravo TV dnevnik Rop in prevara, angleški film TV dnevnik Za konec tedna — TV sport'86 Poročila NEDELJA 14. decembra 8.20 Poročila 8.25 Živ žav: Risanke, Biskvitki 9.15 Lutkovni živ žav 9.20 Zgodbe modrega telefona: Ne vem in se ne spomnim, ponovitev 8.—zadnjega dela češkoslovaške nadaljevanke 9.45 Propagandna oddaja 9.55 Alta Badia: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m), prenos I. teka 11.05 Slavni zdravniki bolnišnice Charite — Človek iz Jene, 2. del nemške nanizanke 12.45 Propagandna oddaja 12.55 Alta Badia: Svetovni pokal v smučanju—veleslalom (m), prenos II. teka 13.45 Propagandna oddaja 13.50 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana (do14.30) 15.25 Destrv spet jezdi, ameriški film 16.55 Poročila 17.00 Kviz glasbene mladine Slovenije: Glasba med NOB na Slovenskem 18.30 Propagandna oddaja 18.35 Risanka 19.00 Danes: Potrošniška porota 19.30 TV dnevnik 19.53 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.00 A. Marodič: Pisma — Sin, TV nanizanka 20.45 Propagandna oddaja 21.00 Reportaža z nogometne tekme — Vardar:Dinamo (Zg) 22.15 Portret: Zvonimir Rogoz 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 13.25 Test 13.40 Mednarodno srečanje glasbene mladine 14.25 Poezija 14.55 Na 4 kolesih 15.15 Ljubljana: DP v košarki (ž) Iskra Delta Ježica:Jednistvo, prenos 16.35 Svetovni pokal v sankanju, reportaža s Trebevića 16.55 Rotterdam: SP v rokometu (ž) — finale, prenos 18.30 Mali koncert 18.45 Udeleženec in priča, oddaja iz kulture 19.30 TV dnevnik 20.00 Španska državljanska vojna, 4. del angleške dokumentarne serije 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Edvard Munch, 2. del TV nadaljevanke TV Zagreb I. program: 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Potovanje v Vučjak, 12. del nadaljevanke 21.00 Reportaža z nogometne tekme —Vardar:Dinamo 21.30 športni pregled 22.15 Morje, ljudje, obale, reportaža 22.45 TV dnevnik 23.05 Razorožitev in mir. dokumentarna seriia OZN PONEDELJEK 15. decembra 9.00 9.00 15.50 17.25 17.30 17.45 18.15 18.45 28.55 19.00 19.30 19.55 20.05 21.05 Zrcalo tedna Integrali TV mozaik — ponovitev Poročila F. Rudolf: Klovni so bolni od smeha: Deska Smogovci II., 2. del nanizanke TV Zagreb Videogodba — ponovitev Risanka Propagandna oddaja Danes: Podravski obzornik TV dnevnik Vreme D. Bovvie: Ljubezen in sleparstvo, 3. zadnji del kanadske nadaljevanke Kratki film Pa je le prišel film z Madonnol Te dni si bomo v Kranju lahko ogledali ameriško komedijo Obupano iičem Suzano * Madonno v glavni vlogi. Gospodinja Roberta je že do grla sita malomeščanskega zakona in moža Garvja. V oglasih zasledi, da nekdo išče Suzano in jo prosi za sestanek. Zvedava Roberta pride na zmenek in od daleč opazuje Suzano (igra jo Ma-donna). Kupi si prav takšno obleko, kakršno nosi Suzana, in s tem se začno njene težave: Suzano hoče namreč nekdo ubiti, ker nosi uhane posebne vrednosti. Tudi film Električne sanje je ameriška komedija. Miles Harding mladi arhitekt iz San Francisca, kupuje edgarja, hišni računalnik, z željo, da bi si olajšal življenje in našel pomoč pri delu. V isto zgradbo se vseli lepa čelistka Madeleine. Začudena je, ko med vajo dobiva iz Milesovega stanovanja instrumentalno spremljavo. Ne vedoč, da je to računalnik, podari Medeleine Milesu vstopnice za koncert, in mladenič, ki mu je dekle všeč, ima zdaj težave: kako prikriti elektronskega »častilca«... Carica Katarina in njeni ljubimci je zahodnonemški erotični film. Katarina na vrhuncu vladanja pripravlja orgije s svoji mi ljubimci in dvorjankami. Carstvo se zbuja pod udarci Puga-čova in njegovih kozakov. Ali bo carica sredi divjih zabav sploh našla čas za državne probleme? 21.15 Big band RTV Ljubljana, prenos s koncerta s tujimi gosti 22.05 TV dnevnik 22.15 Aktualno: »Ali so na Ravnah našli rešitev?« Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zemlja in mlin, 3.—zadnji del TV nadaljevanke 22.10 Stereovizija TV Zagreb I. program: 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Ž. Kozinec: Z bolečino v srcu, drama TV Ljubljana 21.15 Mini portret 21.30 Odprta knjiga 22.00 Paralele, zunanje—politična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 En avtor, en film — Adi Ahmet Imanovič: Glasba na kamnu TOREK 16. decembra 8.45 9.45 9.55 11.05 12.45 12.55 16.10 16.20 16.35 17.20 17.25 18.00 18.15 18.45 19.00 Vesolje:Popotnik pripoveduje Propagandna oddaja Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v smučanju —slalom (m), prenos I. teka Puy St. Vincent: Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (ž), prenos (do 12.00) Propagandna oddaja Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m) (do 14.00), prenos II. teka Propagandna oddaja Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (ž), reportaža ? Puv St. Vincenta Svetovni pokal v smučanju (m), posnetek iz Madonne di Campiglio Poročila Orgle — srečanje bližnje vrste Miti in legende: Jezus v Jeruzalemu, oddaja TV Beograd Čarobna vrtavka Risanka Danes: Posavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 J. Allen: Decembrski cvet, angleška drama 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Svet na zaslonu 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.15 Test 16.30 Beograd: košarka (m) — PartizamCZ. prenos 17.55 Glasbena oddaja 18.15 Podelitev nagrad AVNOJ 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Liki revolucije 21.50 Od programa do skupništva: Impulzi lastne pameti (do 22.20) TV Zagreb I. program: 20.50 Včeraj, danes , jutri 21.05 Nepoznane sile, dokumentarna oddaja 21.50 Dobro jutro jazzarji TV Zagreb I. program: 17.25 17.45 18.15 19.30 20.00 20.05 21.05 22.40 Kronika Osjeka Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, otroška dokumentarna oddaja Podelitev nagrad AVNOJ TV dnevnik Žrebanje lota Notranjepolitična oddaja Filmi C. Chabrola: Upanje, francoski film TV dnevnik SREDA 17. decembra 9.00 T. Čufar: Ščurki, drama 16.00 TV mozaik, — ponovitev 17.25 Slovenske ljudske pravljice: Kuhar Repincelj 17.45 M. Dedakovič—J. in A. Vajevec: Zlata ribica: Pismo 18.15 Razvoj satelitske TV: Veliki spektakel, I. del izobraževalnega niza TV Zagreb 18.45 Risanka 19.00 Danes: Celjski obzornik 19.30 TV dnevnik in vreme 19.48 Poročilo s skupščine SRS 20.05 Film tedna: Pomladna simfonija, nemški film 21.45 Propagandna oddaja 21.50 Stena ne sme biti prazna, dokumentarni film 22.05 TV dnevnik 22.20 Pogled na Jemen, dokumentarni film Oddajniki II. TV mreže: 14.55 TVvšoli: Krajevna skupnost, Za učitelje, Kaj je film 16.00 Dober dan, inforomativno mozaična oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Dolga, bela sled, 9. del otroške serije 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba in igrani film 22.30 TV dnevnik ČETRTEK 18. decembra 18.00 Beograd: hokej Partizan:Kompas Olimpija, prenos 18.15 Muzeji in galerije, izobraževalna serija 18.45 Oddaja o ljudskih običajih 19.30 TV dnevnik 20.00 O glasbi, oddaja resne glasbe 8.50 Neznani Chaplin; Veliki režiser, 2. del 9.50 Propagandna oddaja 9.55 Courmaveur: Svetovni pokal v smučanju—slalom (ž) prenos II. teka 15.40 TV mozaik — ponovitev 16.35 Propagandna oddaja 16.40 Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), posnetek iz Courmaveurva 17.20 Poročila 17.25 Mladenič in vila 17.40 Otroški festival v Ankari - I. del 18.15 Mozaik kratkega filma: Mijo Kovačič in Za Šutejem, jugoslovanska filma 18.45 Risanka 19.00 Danes: Severnoprimorski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 20.00 Korak pred ostalimi, športna oddaja 20.30 Tednik 21.20 Besediloslovni utrinki: O besedilni vlogi členka »seveda« 21.25 Propagandna oddaja in kuharski nasveti 21.35 H. Solas: Cecilija, 5. del kubanske nadaljevanke 22.30 TV dnevnik 22.45 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Breza, igrani film Oddajniki II. TV mreže: 18.45 »Kamčevci«, humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Očetje in sinovi, 4. zadnji del sovjetske nadaljevanke 21.10 Poročila 21.15 Umetniški večer: Nevvvorško gledališče TV Zagreb I. program: 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.00 Miniature 21.10 Video klub, zabavna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.15 Propagandna oddaja 22.20 Aretacija, ameriški film PETEK 19. decembra 8.50 Tednik 9.40 Propagandna oddaja 9.50 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju —veleslalom (m), prenos I. teka 12.45 Propagandna oddaja 12.55 Kranjska gora: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m), prenos II. teka 15.12 TV mozaik — ponovitev 16.15 Propagandna oddaja 16.25 Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (m), posnetek iz Kranjska gore 17.25 Poročila 17.30 B. A. Novak: Velika in mala luna, 2. del 17.50 Z vrha, I. del angleške nadaljevanke 18.15 Energija naših rek, 2. del izobraževalnega niza o energiji 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 20.05 Novi Pacifik, 6. del ameriške dokumentarne serije 21.00 J. Collins: Hollvvvoodčanke, Z. — zadnji del ameriške nadaljevanke 22.00 TV dnevnik 22.20 Aretacija, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Mak in Zak — najbolj dolgočasen shovv na svetu, 3. del otroške serije 18.15 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 18.45 Podium 19.30 TV dnevnik 20.00 Portret skladatelja Borisa Papandopula 20.45 Včeraj, danes , jutri 21.00 Porota 22.05 Nočni kino: Dnevi vina in rož. ameriški film 00.00 BIS - vključitev v nočni program TV Beograd radio žiri 17.10 Test 17.25 Tv dnevnik 17.45 Brat moj, edini, 2. del otroške serije 18.15 Nobelove nagrade Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96,4 MHz Oddajamo v nedeljo od 10.00 do 14.00 ure v torek in četrtek od 17.00 do 19 00' 14. decembra 10.00 Napoved programa — Minute za cestno prometno— varnost — Predstavljamo Pihalni orkester Alplesa 11.00 Novice in dogodki — Iz zgodovine naših krajev — Zdravstveni nasveti ____16. decembra i 7.00 Napoved programa — Listamo po zborniku pomnikov NOB — Naš gost je predsednik OK ZS Škofja Loka 18.00 Novice in dogodki —Novosti v naši knjižnici — Zgodba iz radijske skrinjice _ 18. decembra 17.00 Napoved programa — Praznik krajevne skupnosti Poljane — Smučarski klub Alpetour pred novo sezono 18.00 Novice in dogodki — Obletnica pevskega zbora Iskra iz Železnikov RADIO PETEK, 12. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno — 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 —ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Valčki na koncertnem odru — 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 — ih -18.00 Glasba starih mojstrov -18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba SOBOTA, 13. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi — 11.05 S poti po Jugoslaviji — 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 —14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Glasbena panorama -16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtr-ca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 14. decembra Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna — 16.30 Pogovor s poslušalci — 17.05 Priljubljene operne melodije — 17.45 Zabavna radijska igra - 20.00 -22.00 V nedeljo zvečer -22.20-23.00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 15. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za — 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 — ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -13.50 Ponedeljkov križemkraž -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -20.00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - Ivo Frbežar: Razsežnosti - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 16. decembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 13.00 Danes do 13.00 —ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Odrasli tako, kako pa mi? - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.00 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 17. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za — 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni or- kestri — 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 - Posnetki drugega koncertnega večera simfonikov RTV Ljubljana -22.30 Zimzelene melodije — 22.50 Literarni nokturno — Vladimir Kirilovič Naumov: Spomin — 00.05 — 4.30 Nočni program — glasba ČETRTEK, 18. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z giasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano i.i priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10 —15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz popularne komorne literature - Mozart, Chopin - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.45 Lepe melodije — 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica — 23.00-4.30 Nočni program -glasba mm KRANJ CENTER 12. decembra: amer. fant. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 16., 18. in 20. uri uri, 13. decembra: angl. fant. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 18. uri, premiera amer. komedije OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 22. uri, 14. decembra: amer. risanka TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 10. uri, amer. pust. film TERMINATOR ob 15. uri, angl. erot. film DOŽIVLJAJI ČISTILCA OKEN ob 17. in 19. uri, premier amer. komedije ELEKTRIČNE SANJE ob 21. uri, 15., 16. in 17. decembra: amer. komedija OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 16., 18. in 20. uri, 18. decembra: amer. komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 16. in 18. uri, angl drama POT V INDIJO ob 20. uri KRANJ STORŽIČ 12. decembra: amer. srhljivka DOLINA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 13, decembra: amer. komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 16. uri, amer. akcij, film ROPARJI SVETE GORE ob 18. in 20. uri, 14. decembra: amer. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 14. in 18. uri, nem. erot. komedija PREKO SEDEM POSTELJ ob 16. uri, premiera nem. erot. filma CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI ob 20. uri, 15. in 16. decembra: nem. erot. film CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI ob 16., 18. in 20. uri, 17. decembra: amer. akcij, film NEONSKA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri, 18. decembra: nem. erot. film PREKO SEDEM POSTELJ ob 16.. 18. in 20. uri KAMNIK DOM 13. decembra: amer. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 16. uri, amer. srhjlivka PETEK, 13. ob 18. in 20. uri, premiera amer. komedije KJE SO FANTJE ob 22. uri, 14. decembra: amer. risanka TOMY V SKOK - JERRY V JOK ob 15. uri, amer. srhljivka PETEK, 13. ob 17. in 19. uri, premiera angl. drame POT V INDIJO ob 21. uri, 15. decembra:amer. komedija KJE SO FANTJE ob 17. in 19. uri, 16. decembra: angl. drama POT V INDIJO ob 17. in 20. uri, 17. decembra: amer. romani film POLETNI LJUBIMCI ob 18. in 20 uri, 18. decembra: amer. srhljivka DOLINA SMRTI ob 18. in 20. uri TRŽIČ DUPLICA 13. decembra: nem. erot. film PREKO SEDEM POSTELJ ob 20. uri, 14. decembra: amer. akcij, film ROPARJI SVETE GORE ob 15. uri, amer. komedija KJE SO FANTJE ob 17. in 19. uri, 17. decembra: amer. vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 10."uri, 18. decembra: amer. fant. film TERMINATOR ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 13. decembra: amer. komedija ZAKAJ RAVNO MENI ob 16. uri, premiera amer. vojnega filma SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 18. in 20. uri, premiera nem. erot. filma CARICA KATARINA IN NJENI LJUBIMCI ob 22. uri, 14. decembra: hongk. film ENORO-Kl BOKSAR ob 15. uri, amer. vojni film SKOZI PLAMEN NIKARAGVE ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije OBUPANO IŠČEM SUZANO bo 21. uri, 15. decembra: amer. film POLETNI UUBIMEC ob 17. in 19. uri, 16. decembra: amer. pust. film NEONSKA DŽUNGLA ob 17. in 19. uri, 17. decembra: amer. film TERMINATOR ob 17. in 19. uri, 18. decembra: nem. erot. film CARICA KATARiNA IN NJENI UUBIMCI ob 17. in 19. uri 12. decembra: amer. fant. film TERMINATOR ob 17. in 19. uri, premiera amer. komedije OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 21. uri, 13. decembra: amer. krim. film PRIČA ob 17. in 19. uri, premiera amer. glasb, komedije ELEKTRIČNE SANJE ob 21. uri, 14. decembra: hongk. film PING IN PONG ob 10. uri, amer. krim. film PRIČA ob 15., 17. in 19. uri, 15. decembra: jugosl. komedija LEPOTA GREHA ob 17. in 19. uri, 16. in 17. decembra: amer. glasb, komedija ELEKTRIČNE SANJE ob 17. in 19. uri, 18. decembra: premiera amer. filma SUPERMAN III ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 12. decembra: amer. krim. drama PRIČA ob 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. romant. film POLETNI UUBIMCI ob 18. in 20. uri, 14. decembra: hongk. film PING IN PONG ob 16. uri, ju-gosl.film LEPOTA GREHA ob 18. in 20. uri, 15. decembra: amer. film TERMINATOR ob 18. in 20. uri, 16. decembra: amer. zgod. erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 18. in 20. uri, 18. decembra: amer. akcij, film ROPARJI SVETE GORE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 12. decembra: amer. komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 18. uri DOVJE 14. decembra: amer. komedija DIJAŠKE RAZPOSAJENOSTI ob 19. uri RADOVLJICA 12. decembra: jugosl. film ŽIKI-NA DINASTIJA ob 20. uri, 13. decembra: jugosl. film ŽIKINA DINASTIJA ob 18. uri, angl. film NEKA DALJNA PROSTRANSTVA ob 20. uri, 14. decembra: amer. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 18. uri, jugosl. film ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 1b. in 17. decembra: angl. film NEKA DALJNA PROSTRANSTVA ob 20. uri, 16. decembra: amer. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri, 18. decembra: amer. film 1001 NOČ ŠEHEREZADE ob 20. uri BLED 12. decembra: amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 20. uri, 13. decembra: amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 18. uri, angl. akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 20. uri, 14. decembra: angl. akcij, film NEVIDNI MORILEC ob 18. uri, izraelski barv. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 15. in 16. decembra: jugosk film ŽIKINA DINASTIJA ob 20. uri, 17. decembra: amer. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri, 18. decembra: angl. film NEKA DALJNA PROSTRANSTVA ob 20. uri BOHINJ 13. decembra: izrael. film ZA REŠETKAMI ob 20. uri, 14. de- cembra: amer. film NE STRELJAJ V DEDINJO ob 18. in 20. uri, 18. decembra: amer. film BLEDOLIČNI JEZDEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA 12. decembra: angl. film BMX BANDIT ob 18. in 20. uri, 13. in 14. decembra: angl. akcij, film HOLCROFTOVA POGODBA ob 18 in 20. uri, 16. in 17. decembra: amer. melodrama VRAGOLIJE ob 18. in 20. uri, 18. decembra: amer. film OSTERMANOV VIKEND ob 20. uri ŽELEZNIKI _ 12. decembra: angl. akcij, film HOLCROFTOVA POGODBA ob 20. uri, 13. decembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIA MACO-NA ob 20. uri, 17. decembra: ital. film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 20. uri POLJANE 12. decembra: amer. akcij, film PAST ZA EDDIA MACONA ob 19. uri, 14. decembra: ital. film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 17. uri, 14. decembra: ital. film OSVAJALCI DŽUNGLE ob 17. uri, 16. decembra: amer. film OSTERMANOV VIKEND ob 19. ŽIRI SVOBODA 13. decembra: ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 20. uri, 14. decembra: ameriška risanka LARIFARI ZAJČEK ob 10. uri, ital. komedija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 17.10, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 20. uri, 16. decembra: amer. drama SLABI FANTJE ob 20. uri GLAS 8. STRAN REPORTAŽA 1 PETEK, 12. DECEMBRA 19^ Dvajset bogatih let sodelovanja Vatikana in Jugoslavije BOZIC NI VEC STRAH IN SRAMOTA Ljubljana, 4. decembra — »Še vedno postavljamo v ospredje obrobne probleme in še vedno ne znamo vsi govoriti in pisati tako, da ne bi drug drugega žalili. Tega je vedno manj. Danes se ne bojimo več govoriti s cerkveno govorico, ni nas sram in strah reči in napisati božič ali velika noč. Verniki so bili vedno prizadeti, če se praznik ni smel imenovati s pravim imenom. Ker ustvarjamo ozračje zaupanja, je tega strahu vedno manj,« je o sedanji stopnji odnosov med družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji dejal naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Večje medsebojno zaupanje, strpnost, razumevanje in spoštovanje drug drugega, spoznanje, da morajo tako verni kot neverni skupaj reševati sedanje težave v Jugoslaviji in se ločevati predvsem po tem, kdo je pripravljen iskreno k temu kaj prispevati in kdo ne (tako je dejal škof Grmič), ne pa se ločevati po očitanju, kdo je veren in kdo ne, je pomemben napredek v odnosih med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo v Jugoslaviji. Znak strpnosti in dialoga je tudi možnost, da bo letos ljubljanski metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar, na božični dan spregovoril po radiu, pa da praznikov, bodisi vernih ali nevernih, ne omalovažujemo in jih ne izkoriščamo v žalitve čustev in nazora, ter tudi božična in novoletna čestitka, ki jo je na zadnji seji Kulturno, znanstveno in arhivsko sodelovanje Poznovalci Vatikana in njegovih značilnosti pravijo, da bi sodelovanje z njim lahko razširila tudi na področja, ki niso popolnoma verska, Vatikan pa na našem primeru lahko vidi, kako socialistična družba rešuje odnose z verskimi skupnostmi. Vatikan ima znano akademijo znanosti, v kateri sedijo nobelovci. Ima analize znanstvenega in tehnološkega razvoja, bogata je kultura, saj muzeje letno obišče nad 20 milijonov ljudi in bi tam lahko bolje predstavljali našo kulturo. Bogate izkušnje imajo pri konzervaciji kulturnih spomenikov, za nas pomembno pa bi bilo arhivsko sodelovunje. Sedaj so dostopni arhivi do leta 1922, precej za nas pomembnih dokumentov pa se še skriva v italijanskih državnih in cerkvenih arhivih. sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri republiški konferenci SZDL izrekel predsednik sveta Mitja Ribičič. Pri tem pa ne gre le za odnose z rimskokatoliško cerkvijo, ki je najmočnejša v Sloveniji, ampak za vse verske skupnosti v Sloveniji, za njihov enakopraven položaj. Jugoslavija ne priznava prevlade supersil in v tem smislu tudi ne prevlade Vatikana in katoliške cerkve kot več vredne vere, vendar pa daje njima večjo pozornost, ker je tudi njun vpliv velik, je ob tem dejal Mitja Ribiči* Za odnose med Vatikanom in Jugoslavijo oziroma našo državo in rimskokatoliško cerkvijo, posredno pa tudi za odnose z drugimi verami v Sloveniji in Jugoslaviji, je bilo pomembno leto 1966, ko je bil 25. junija po skoraj treh letih tajnih pogajanj v Beogradu podpisan Protokol o sodelovanju med Vatikanom in Jugoslavijo. S podpisom niso bili le obnovljeni diplomatski stiki med našo in vatikansko državo, ki je v bistvu naša soseda, ampak so se odnosi med socialistično družbo in cerkvijo Začeli urejevati tako, kot je zapisano v naši ustavi. Leta 1952 je naša država prekinila diplomatske stike z Vatikanom, ker je papež Pij XII imenoval izdajalskega zagrebškega nadškofa Alojzija Stepin-ca za kardinala. Vendar je želja po obnovitvi odnosov tlela na obeh straneh. Pomembno za vzpostavitev sodelovanja je bilo leto 1960, ko so jugoslovanski škofje na škofovski konferenci v Memorandumu prvič javno priznali jugoslovansko ustavo in zakonodajo in naši vladi izrekli željo po dialogu ter se zavzeli za resnično zdravo in trajno sožitje med cerkvijo in državo. Posebej so poudarili, da bodo vplivali na lojalnost duhovnikov in se trudili za razvoj naše narodne skupnosti. Podpis Protokola pred 20 leti je bil za vse veliko presenečenje. Vatikan z nobeno od socialističnih držav medsebojnih odnosov nima urejenih tako, kot z nami, kljub mnogim poskusom, na primer z Madžarsko. Protokol doslej ni bil nikdar v nevar- Vatikan spoštljivo o Titu in Jugoslaviji Ime Tita in Jugoslavije izgovarjajo v Vatikanu izredno spoštljivo. Na srečanjih naših in vatikanskih predstvanikov vedno omenjajo leto 1971, ko je predsednik Tito kot prvi voditelj socialistične države obiskal takratnega papeža Pavla VI. Temu obisku so sledili še drugi. Zastopniki Vatikana, predvsem kardinal Casarolli, so večkrat obiskali Jugoslavijo, v Vatikanu pa so bili naši zunanji ministri Miloš Minić, Josip Vrhovec, Lazar Mojsov in 17. novembra letos Raif Dizdarević. Leta 1981 je takratni predsednik jugoslovanskega predsedstva Cvijetin Mijatovićpovabil papeža Janeza Pavla II na obisk v Jugoslavijo. Zelo pomemben razgovor s papežem Wojtilo pa je imel tudi decembra naš veleposlanik pri svetem sedežu Štefan Cigoj. O spoštovanju dogovorjenih odnosov med nami in Vatikanom priča tudi podatek, da je papež med zadnjim potovanjem po Avstraliji in nekaterih drugih deželah odločno zavrnil razgovore in sprejem raznih peticij z Jugoslaviji sovražno vsebino. Zelja po papeževem obisku obojestranska Med zadnjim obiskom našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdarevića v Vatikanu vprašanje papeževega obiska v Jugoslaviji ni bilo obravnavano, ker jugoslovansko vabilo Wojtili, naj nas obišče, še velja. Želja po koristnem obisku je obojestranska, tako vatikanska kot naša. zato pa morajo biti ustvarjeni pogoji, ki smo jih že začeli oblikovati. Obisk mora biti uspešen, poudarjajo na obeh straneh, saj bi kakršnekoli težave škodovale dosedanjemu sodelovanju in razumevanju. Vsi pa želimo, da bo obisk čim prej, so poudarili tudi na seji sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri republiški konferenci SZDL. Ne precenjujmo problemov, ki jih ni »V Sloveniji zadeve dobro tečejo, « je dejal škof Vekoslav Grmič. »To je zasluga ljudi na obeh straneh, ki so razumeli bistvo sodelovanja in sporazumevanja. To je tudi znak odprtosti slovenske družbe. Ko je nastajal Protokol, so bili pomisleki nekaterih, zakaj se Vatikan z državo sploh pogovarja, zak«j za mnenje ne vpraša najprej njih. Varovati se moramo predimenzioniranja problemov in sklicevanja na podatke, ki jih sploh ni. Opirajmo se na dejstva, na resničnost, na podatke.« nosti, čeprav je prihajalo do motenj, ko eden ali drugi ni bil dosleden; vendar uradnih intervencij v dveh desetletjih ni bilo. Vatikanska diplomacija, zelo skopa s pohvalami in premišljena v izjavah, poudarja, da je Protokol nekaj posebnega. Je eden najkrajših sporazumov, pa največji po vsebini, saj ga uresničujejo ljudje, tako verni kot neverni. V nekaterih cerkvenih krogih pri nas so bile težnje, da je sporazum pre-skop in bi bilo treba vanj napisati še nekatere konkretne stvari, vendar je Jugoslovanska škofovska konferenca to zavrnila in menila, da je Protokol zadosten, dovolj širok in prožen, da v duhu zaupanja in spoštcvanja lahko rešuje in urejuje vse stvari. Da je res tako, potrjujo sedanji dobri in ustvarjalni odnosi med katoliško cerkvijo in državo, med vernimi in nevernimi, čeprav.so usedline preteklosti še vedno ovira na obeh straneh. Naša ustavna ureditev je za Vatikan jamstvo, da verniki v okviru verskih zadev niso omejevani. Vatikan priznava pravni položaj verskih skupnosti v Jugoslaviji, mi priznavamo odločujočo besedo Vatikana pri vodenju katoliške cerkve pri nas v verskih in cerkvenih zadevah, škofje pa lahko nemoteno sodelujejo s svetim sedežem. Le —ta od podpisa Protokola dalje zagovarja stališče, da se vera ne sme zlorabiti v politične namene, škodljive Jugoslaviji. Vatikan obsoja dejanja političnega terorizma zoper Jugoslavijo. To velja za vse duhovnike, ne glede, kje živijo in čigavi državljani so. Podpis protokola je bilo modro politično, diplomatsko in tudi človeško dejanje. Tudi danes so stališča Vatikana in Jugoslavije do mnogih žgočih vprašanj sveta, od mirovnih prizadevanj, razorožitve do gospodarske pravičnosti sorodna ali zelo podobna. Vatikan je zainteresiran za trdno Jugoslavijo in vodilno v neuvrščenem gibanju, mi pa tudi na račun dobrih odnosov z Vatikanom lažje rešujemo probleme, ki nastajajo v delovanju verskih skupnosti. Vatikan tudi prek nas išče veze z drugimi verami. Na obeh straneh je interes, da se zadeve rešujejo sprotno, da se o stvareh in problemih pogovarjamo, pred njimi ne zapiramo oči in zatiskamo ušes, če so v prid zaupanja in trdnosti družbe J. Košnjek Novost doma in na tujem RAČUNALNIKI PO Kranj — Pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije*^ grami, ki jih je razvojna skupina strokovnjakov pripravila lizo. Idejni in vsebinski avtor je Vladimir Bitenc: »Nova m*' lu s prizadetimi otroki, temveč je uporabna tudi za druga Razvojni skupini so pomagali uresničiti zamisel tudi Iskrini pro^^oi merji in dijaki srednjega izobraževanja računalniške smeri. &vtv njimi Andrej Mrak. Računalniške in video tehnika se nazadržno širita, domala ni več področja, kjer ju ne bi mogli uporabiti. Tudi v zdravstvu ju. Vendar pa je pot do programov včasih dolga in zapletena. Razvojni skupini pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije pa se je v dobrem letu posrečilo pripraviti več računalniških programov za otroke, prizadete s cerebralno paralizo, pa tudi kot pomoč odraslim. Idejni in vsebinski avtor petih računalniških programov je Vladimir Bitenc, specialni pedagog iz dispanzerja za mentalno zdravje in nevrologijo kranjskega zdravstvenega doma. »Prizadevanja, da bi otrokom s cerebralno paralizo pomagali pri učenju, gibanju, govoru in podobnem, so v kranjskem dispanzerju dolgoletna praksa. Strokovnjaki z več področij ves čas uspešno sodelujejo z Gorenjskim društvom za cerebralno paralizo. Znane so že nekatere uspešne metode, ki jih je prav to društvo prvo pri nas uvedlo kot mi spodbudo otrokom s posebn1IPuvV Ti otroci zato lahko tudi sm^JpS jo, česar si še pred leti ne sta*jtni] ne strokovnjaki niso niti predstavljati. Računalniški Pjj% grami za njihove specifične # : nje so zato le nova vez z nom* | nim življenjem, to je učenje111 '^4 delom.« Uporaba računalniških P\ gramov pri zdravljenju ni * vost le pri nas, temveč tud1, svetu. Kaj lahko otroci poči™ s takšnim programom? ii| »Programi so izde'ani tako,. J jih lahko uporablja vsak, prvič sede k računalniku. Up0.,!! bij ali pa jih bodo lahko otr°cl|p' specifičnimi učnimi težavarp1' motnjami v gibanju, motnp orientacije v prostoru, vizua^ ga zaznavanja, z motnjami» vora, branja, pisanja itd. Ne"! tere podobne težave imajo tu' odiasli, potem ko okrevajoJj možganski kapi ali pri razli#\ možganskih poškodbah, zato^j. do vaje iz teh programov V r moč tudi njim.« ^ „ Gre torej za novo metodo* Vi Sv. Barbara, zavetnica karavanških jjj »OPOLNOČI SEM PRIŽGll Jesenice, 11. decembra — Avstrijski in naši delavci v pred1 Karavanke so za svojo zavetnico sv. Barbaro izbrali Mar*' Drolčevo, podpredsednico jeseniškega izvršnega sveta Rudarji imajo svoje šege, ki jih, globoko pod zemljo, zvesto spoštujejo. Že od nekdaj je njihova zavetnica sv. Barbara, ki je baje živela v 3. stoletju kot hči poganskega kralja Dioskura. Zelo lepo dekle je oče zaprl v stolp, ker se ni hotela omožiti s kraljevičem Fabricijem in se ni hotela žrtvovati bogovom. Na skrivaj je sprejela krščansko vero, s čudeži mnogo spreobrnila, oče pa ji je v besu odsekal glavo; za kazen ga je takoj nato ubila strela. Legenda je našla odmev in zgodaj so jo začeli prištevati k pomočnikom v sili. Rudar, ki je želel umreti doma, je v rovu prižgal lučko sv. Barbari. V karavanškem predoru delajo rudarji in minerji globoko pod zemljo v stalni nevarno* Sv. Barbaro, svojo zavetnico,' strijski delavci kot tudi naši Si štujejo in še pred uradno o$ ritvijo so poskrbeli za star, P* star rudarski običaj. Najprej so potrkali na vf* Maruše Drolčeve, podpredsed> ce jeseniškega izvršnega sv«' in jo prosili, če bi hotela posf njihova sv. Barbara. Bila je & presenečena, a je takoj spozn< resnost prošnje in — privol* Ob predoru, pred vhod, so po^ vili kip sv. Barbare in se mu f svetili. »Po starih šegah redno m skujem rudarje. Sprejemajo f \ z izredno pozornostjo in spoš*' k$ vanjem. Pričakujejo, da se Wj j z njimi pogovarjala o delu in <* Posvetovanje o naravnem okolju in ZNANSTVENA SPOZNAJ Bohinjska Bistrica, 11. decembra — Bohinj je v preteklosti s ^ pesnike in pisatelje, prva znana likovna upodobitev Triglava % vega slovenskega filma so dogajanje postavili v imenitno n& stopniki Triglava so krenili na pot z bohinjske smeri... Bohinj je tudi danes deležen precejšnje pozornosti. O njem je napisanih veliko poljudnih razmišljanj in znanstvenih raziskav, študij, strokovnih prispevkov. Bohinjski posvet, ki so ga v tem tednu pripravili občinska skupščina in kulturna skupnost Radovljica ter bohinjske krajevne skupnosti Srednja vas, Stara Fužina, Koprivnik-Gorjuše in Bohinjska Burtric*" bo doslej znanemu dodal nova spoznanja o Bohinju in večino prispevkov strnil v Bohinjski zbornik, ki bo izšel do praznika radovljiške občine, do 5. avgusta prihodnje leto* Stanje jezera se slabša Dr. Dani Vrhovšek iz biotehniške fakultete v Ljubljani ugotavlja, da segajo prve raziskave Bohinjskega jezera v konec prejšnjega stoletja. Vzorce je-zersW> vode so občasno pregle- dovali tudi v tem stoletju, ^ . dar celovitih raziskav ni bilo, to je primerjava današnjega nja jezera s preteklim težaV^Q in nepopolna. Rezultati letošrtr^ preiskav kažejo, da se stanje rfa i Ki da je letošnje leto posebno — sonCjj^ zera slabša, vendar je tudi r«v, tem treba upoštevati, da je in toplo. Najbolj zbuja skrb,i$L se povečuje količina hranil^ I snovi v vodi, da je v spodnK^ jezera vse manj kistfk. 5* plasteh jezera vse manj in da se manjša tudi prodorni svetlobe na dno jezera. Spoflfl || danska rast alg, ki obarva jez* zeleno, kaže na to, da je biolosj ravnotežje v jezeru že delno h v< ruseno. Na to najbolj vpliv** st dotok hranilnih snovi, zlasti M ^ forja, iz kanalizacije in izpiraM r5 umetnih gnojil s travnikov. R.^ v ne enkratmesečne meritve 1 £jj pokazale dotok večjih kolij^ fosforja tudi iz jezerskih prfljfj kov, ki niso povezani z oneSjB* ževalci. Morda je kriv kisli d' H^K. 12. DECEMBRA 1986 REPORTAŽA 9. STRAN @Q)EH MAJO ZDRAVITI '^•kasete z računalniškimi prolih otrokom s cerebralno para-►tjobrodošla pomoč ne le pri de-"* medicine.« ■ Wo pri delu uporabljali te-pPevti v dispanzerjih za otroke r1 odrasle. . »Uporaba je preprosta. Dober *vsak hišni računalnik (na pri-7?r ZX spectrum ali commodo-JJ m barvni monitor ali TV prejemnik. Terapevt lahko dela skupino ali pa individualno, ^"lalniški programi za priza-r?6 so učinkoviti zato, ker teh-omogoča vidne in slušnje ^zljaje na človekova čutila in »m aktiviranje možganov; to **je obenem trening za vzpo-**vljanje nerazvitih ali poruše-S11 zvez pri prizadetih osebah, metoda do želenih rezultatov {^Pelje hitreje kot druge, doslej Rabljene metode. Nekateri otroci imajo govorne ,r*tnJe, težko se orientirajo v Pastoru. Ali z novimi metoda-'ahko pomagamo otrokom, Preden s takimi težavami sto-1 J!?? v šolo? Ali bo nova metoda ijjnkovita tudi pri rehabilitaciji Izšlih, na primer po prome-^ nesrečah? ^adimir Bitenc, specialni peda- »Niso redki otroci, ki, na primer, s prirojeno poškodbo možganov pridejo v prvi razred in imajo velike ali manjše probleme z učenjem, branjem, pisanjem. Te težave odpravljamo z ustaljenimi oblikami terapevtskih tehnik največkrat že v predšolski dobi pa tudi kasneje. Računalniški program pa bo te metode dopolnil. Podobno je z odraslimi, ki morajo po nezgodi ponovno oživiti in usposobiti določene funkcije, naj bo to govor, branje, pisanje, gibanje; vse pa gre hitreje z moderno tehniko.« Zdaj, ko je razvojna skupina pri Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije izdala kasete s prvimi programi — zanje je bila na celjskem sejmu Vse za otroka podeljena zlata plaketa, odlično so bili ocenjeni na strokovni komisiji Zavoda za šolstvo SR Slovenije — pomeni, da jih v kranjskem dispanzerju že lahko uporabljate pri svojem delu? »Žal še ne. Kasete lahko kupijo in tudi sicer jih zelo priporočamo osnovnim šolam, šolam s prilagojenim programom, zavodom za usposabljanje, dispanzerjem za mentalno higieno, vzgojnim posvetovalnicami. V našem kranjskem dispanzerju žal nimamo nobenih aparatur, s ' katerimi bi mogli uporabljati te programe. V Zdravstvenem domu smo sicer dobili prostor, a je žal prazen, brez računalnikov. Programi so nastajali doma, le z dobro voljo, pomagali pa so tudi programerji iz Iskre in dijaki srednjega izobraževanja računalniške smeri v Kranju. Praktična uporaba za sedaj ni mogoča, vsaj dokler nam s pomočjo interesnih skupnosti ne bo uspelo zagotoviti vsaj osnov za terapevtsko delo.« Možnosti za uporabo moderne tehnike so praktično neomejene. Skupina menda snuje že nekaj novega? »Strokovni sodelavci v razvojni skupini smo si zamislili, da bi ob iskanju načinov za pomoč prizadetim osebam uporabili v povezavi z računalniško tudi vi- Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je za razvijanje računalniških programov kot pomoč prizadetim otrokom prejelo zlato plaketo na letošnjem celjskem sejmu Vse za otroka. deo tehniko. Menim, da bo kmalu mogoče izdelati programe z uporabo obeh tehnik, tako za terapijo prizadetih oseb kot tudi za področje vzgoje in izobraževanja sploh. Na ta način se bo mogoče lotevati učnih težav, programe bodo lahko uporabljali logopedi pa tudi v psihoterapiji za zdravljenje depresij, ner-voz, težav vedenjsko motenih oseb.« V razvitih deželah bi se za te novosti, ki lahko pomagajo tolikim ljudem, verjetno hitro našel denar za uvajanje programov v prakso in tudi za nadaljnji razvoj. Kakšne pa so možnosti pri nas? »Za začetek dela v terapevtskem laboratoriju, kot ga imenujemo, bi za delno minimalno opremo rabili 10 milijonov dinarjev, kar ni dosti, a je vendarle težko zbrati; osnovna oprema za delo terapevtskega laboratorija pa bi po naši oceni veljala dva — do trikrat več. Upamo, da bodo imeli posluh za modernejše zdravljenje tudi v organizacijah združenega dela, zavarovalnicah, interesnih skupnostih, če bi jih naprosili za sofinanciranje tph načrtov.« L. M. r3ev: »A LUČKO sv. barbari« r razmerah. Vedno me ča-z mojimi škornji in čelado. e'avci delajo zdaj že v težjih (Sto razmerah, saj se je pojavila voda. Ko se je v predoru zgodila nesreča, so najprej poklicali mene. Takoj sem se odzvala, se pogovorila z ženo ponesrečenega delavca in nasploh poskrbela za njegovo zdravljenje. Če kaj potrebujejo, se takoj obrnejo name, saj resnično verjamejo v svojo zavetnico. Jaz pa se med njimi zelo dobro počutim. Res je, da mi je edini ženski dovoljeno, da prihajam v predor. Na god sv. Barbare sem opolnoči postavila v predoru kipec sv. Barbare, rezbarsko delo, in prižgala lučko, ki stalno gori.« Priznanje in čast, ki ju je deležna Maruša Drolčeva, ni bila naključna. Jeseniška podpredsednica je namreč nadvse delavna, predvsem pa izredno simpatična in prijetna ženska, razgledana in inteligentna. Ob njej so Avstrijci upravičeno začutili, da ne bo odrekla nobene pomoči, saj je dostopna, vljudna in prijazna, zato so jo tudi prosili, naj pooseblja zavetnico sv. Barbaro. D. Sedej RMni Bohinja OPOZARJAJO IN SVARIJO .avr»imi lepotami navdajal dalo ločiti bohinjske stavbe na In _nlskp> Bti-ar.5 iiotvanaM nr. planinah od trentarskih, zdaj to li več mogoče. Zakon o Triglavskem narodnem parku je nedvoumen: prepoveduje gradnjo počitniških hiš, vendar se vedno znova pojavljajo kršitelji. Parka še nismo sposr mi izkoristiti, raje govorimo o njem kot o vsiljivi tvorbi, je dejal Janez Bizjak in opozoril, da bo zaživel šele tedaj, ko ga bodo tudi ljudje, ki živijo v njem, sprejeli za svojega. Načrtovanje napredka na račun jezera pomeni spodkopavanje razvoja turizma izumljivo je, da bohinjske go.itinsko-turistične organizacije in počitniški domovi Bohinj le »izkoriščajo«, ne najdejo pa namenskega denarj? za turistič 10 in drugo infre strukturo, za varovanje okolja, za izboljšanje preskrbe... % 0Kn{?ke strani, ustvarjalci pr-f Ko'je Bohinja, tudi prvi pri- Jkly2Pira kamenine? •ob RnaJslabšem stanju je zaliv jtH6^akovem potoku, na drugem ilVli ^e del med ribogojnico in fW Pod v°šlorn' še soraz-^ a10 čist pa je zgornji del jeze-»vb/rePrav ima Bohinjsko jezero Rokomet Termopol prvak, Preddvorčanke četrte Kranj, 8. decembra — Končano je tekmovanje v drugi moški republiški rokometni ligi. Izredno uspešen je bil Termopol, ki v 11. kolih ni okusil poraza in je zasluženo na prvem mestu. Preddvorčani so šesti z minimalnim zaostankom za drugouvrščenim Mo-kercem, novinec Besnica pa je zbral šest točk, vendar ima možnosti da uvrstitev popravi v spomladanskem delu tekmovanja. Zanimivo je tudi to, da so gorenjske ekipe v tej ligi po disciplini v drugem delu lestvice, da so Preddvorčani najbolje streljali sedemmetrovke in da je igralec Preddvora Arnež z 88 goli drugi na lestvici strelcev. V drugi ženski republiški rokometni ligi zahodna skupina sodeluje le šest moštev, med katerimi so z Gorenjske le Preddvorčanke. V jesenskem delu prvenstva so bile zelo disciplinirane, dobro so streljale sedemmetrovke, sicer pa so osvojile četrto mesto s štirimi točkami. Jakšičeva je druga med strelkami. V petih tekmah so igralke Preddvora dosegle naslednje število golov: Krišljeva 6, Grašičeva enega, Kirnova 3, Jakšičeva 29, Liparjeva 5, Križajeva 8, Kosmačeva 3, Martinovičeva in Je-rucova po 5, Povšnarjevi pa ni uspelo zadeti gola. Po jesenskem delu vodi Cerkno z 10 točkami. Metlika jih ima 8, Krim 6, Preddvor 4, Piran 2, Astra-Ja-dran pa je brez točk. J. Kuhar Šahisti Murke slovenski prvaki Bled, 3. decembra — Šahovsko društvo Murka iz Lesc je v hotelu Svoboda na Bledu organiziralo letošnje tekmovanje v slovenski šahovski ligi. Med desetimi moštvi so zmagali gostitelji, ki so sc s tem ponovno uvrstili v drugo zvezno ligo — zahod. Domačini so osemkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. K moštveni beri 59 točk je Mencinger prispeval šest točk (iz devetih partij), Osterman pet in pol, prav toliko tudi Cuderman, Praznik pet, Petkova štiri in pol, Razingerjeva šest in pol, Grosar osem in Šimnic šest, Petek poldrugo točko iz štirih partij, Mali štiri iz petih in Kecič šest in pol iz devetih partij. Kranjski šahisti so bili četrti: štirikrat so zmagali, trikrat igrali neodločeno in le dvakrat izgubili. Jesenice so bile desete. Glavni sodnik je bil Drago Šiftar iz Radovljice, namestnik Matjaž Dolenc z IMeda in pomočnik mladi Bojan Ar- zenšek iz Kranja. y. Perovič čgEK, 12. DECEMBRA 1986 t- OBVESTILA, OGLASI 11. stran (mmmmM.GLAS
1LI SO ZM«S RIM :| W$, > 11 X MERKURJEVI prodajalni DOM Naklo v Naklem imajo veliko ■zbiro peči za centralno ogrevanje naslednjih proizvajalcev: FEROTERM, TVT Boris Kidrič Maribor, ITPP Ribnica in KIV kranjsko z bojlerjem ali brez njega ter peči za etažno ogrevanje. Pri nakupu peči nudijo potrošniški kredit brez pologa in brez Porokov. Imajo tudi dobro izbiro KOLEKTORJEV in SOLARNIH bojlerjev. POHIŠTVO V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA • moderen in prilagodljiv program FORMA •vzmetnice JOGI • spalnice TAM ARA Nama — hiša dobrega nakupa UPRAVNI ORGANI OBČINE JESENICE V komiteju za urejanje prostora in varstva okolja objavljajo prosta dela in naloge REFERENTA ZA URBANIZEM Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednja pogoja: — končana višja šola gradbene usmeritve in — 9 mesecev delovnih izkušenj. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Skupščina občine Jesenice, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, Kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh op preteku roka za prijavo. ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka CREINA KRANJ, DO za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije °bjavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge I več KOVINOSTRUGARJEV 2- več STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV 4. več REZKALCEV 4. več VOZNIKOV VILIČARJA : poklicna šola ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj, izpit za voznika viličarja, poskusno delo 3 mesece delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. ogoji: Pod L,2. in 3. Pod 4.: ALPETOUR SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge L VOZNIKA - RANŽERJA 2. GARDEROBERKE Pogoji: pod L: šola za voznike in 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, izpit D kategorije, poskusno delo 3 mesece in test s področja dela. Pod 2.: osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. Kd> KOP KRANJ Šuceva ulica 27 Delavski svet KOP Kranj razpisuje dela in naloge: 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju 2. VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja od kandidatov zahtevamo še: pod 1.: da ima.visoko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj na tem področju dela, da ima višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj na tem področju dela, da je moralnopolitično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, da izpolnjuje druge pogoje, predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini pod 2.: da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu, da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu, da je moralnopolitično neoporečen in da se zavzema za razvijanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, da izpolnjuje druge pogoje, predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini. Delavca bosta imenovana za 4 leta z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog imata delavca posebna pooblastila in odgovornosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela naj pošljejo kandidati v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« v osmih dneh po objavi na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27. Kandidati bodo o uspehu izbire pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. [fco oocoooo 00000000000 oooooop D s) Pričakuje vas MLADINSKi SALON g P CVitfr J Titov trg 7 O D QX4AO^J ,1 nadstropje C) K 3 OBLAČILA ZA VAS - ZA MLADE PO SRCU 6 ,">oopoooopfto W&Q^poooooooor 11 HTDO Gorenjka Jesenice TOZD Gostinstvo Jesenice objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta javno licitacijo osnovnega sredstva KIOSK 3 x 5 m, po izklicni ceni 150.000 din Javna licitacija bo na sedežu DO na Jesnicah, Prešernova 16, v petek, 19. decembra 1986, ob 10. uri. Kupci si lahko ogledajo kiosk, ki stoji neposredno ob vhodu v bolnico Jesenice, uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo družbeno pravne osebe. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 10% izklicne cene in predložiti pooblastilo za zastopanje pravnih os^b. Kiosk je treba plačati in prevzeti v 20 dneh, sicer varščina zapade. Prodaja bo potekala po načelu »videno —prodano«. Mt«id KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Od 8. do 25. decembra 1986 vam nudimo 5-odstotni sezonski popust pri nakupu opečnih izdelkov. Po ugodnih cenah lahko nabavite tudi drugi gradbeni material, predvsem lendapor za izolacijo stropov in sten. Dobava takoj, možnost prevozov in uporabe avtodvigala. Obiščite nas v trgovini v Stražišpu, Pševska 18, tel.: 21 -140, 21 -195. SE PRIPOROČAMO! Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje javno licitacijo za prodajo strešnikov (trajnak graf. barva) 3600 GRAFITNIH STREŠNIKOV 80 STREŠNIKOV SLEMENJAKOV 2 STREŠNIKA SLEMENJAKA (zaključna) Prodaja po dnevni ceni. Prednost imajo družbena podjetja in delavci DO UKO Kropa. SjOLUCL industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no. sol. o. 64000 Kranj, škofjeloška c. 6, Jugoslavija objavlja proste delovne naloge 1. VODJA ODDELKA ELEKTROENERGETIKE Pogoji: srednja strokovna izobrazba — smer elektrotehnik ali energetik, 3 leta delovnih izkušenj in izpit za vodenje energetskih naprav ali strokovni izpit 2. STROJNI VZDRŽEVALEC (triizmensko delo) Pogoja: poklicna izobrazba strojne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj 3. STRUGAR Pogoja: poklicna šola - usmeritev strugar — ali druge strojne usmeritve in eno leto delovnih izkušenj 4. GRAVER Pogoja: poklicna šola - usmeritev strojni graver ali ostali obdelovalci kovin in 6 mesecev delovnih izkušenj 5. KLJUČAVNIČAR Pogoja: poklicna šola strojne umseritve in 6 mesecev delovnih izkušenj 6. KLEPAR Pogoja: poklicna šola — smer klepar ali avtoklepar — in 6 mesecev delovnih izkušenj Drugi pogoji: — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti — za objavljene delovne naloge je določeno trimesečno poskusno delo Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor Kranj, Škofjeloška c. 6. Za druge informacije nas pokličite po telefonu 25 — 461, int. 377. GLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 12. DECEMBRA 1 i i ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj K sodelovanju vabimo sodelavca za vodenje del v oddelku splošnih poslov Pogoja: višješolska izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne ali druge ustrezne družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Delovno področje združuje naloge vodenja del v oddelku splošnih poslov, s poudarkom na strokovnih in organizacijskih nalogah, predvsem pri širjenju področja mikrofilmanja in organiziranju računalniške obdelave področja ekonomata. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Če vas to delo zanima in imate delovne izkušnje na tem področju, nam posredujte svoje ponudbe skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter z opisom dosedanjih delovnih izkušenj. Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj. Cesta JLA 1. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. m TEKSTILINDUS IKIEAKMJ Gorenjesavska c. 12 p. p. 75 64001 KRANJ objavlja prosta dela oziroma naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Vzdrževalno — energetska služba 1. VODENJE ENERGETIKE Pogoji: diplomirani inženir elektrotehnike za energetiko, pet let delovnih izkušenj na področju energetike, aktivno znanje nemškega jezika, preizkus znanja za vodenje energetike in trimesečno poskusno delo. 2. VODENJE DELAVNIC IN TOPLARNE (obrat II) Pogoji: strojni inženir ali organizator dela s predhodno izobrazbo strojne smeri, pet let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav ter trimesečno poskusno delo. 3. VODENJE MIZARSKE DEIAVNICE (v obratih I in II) - 2 delavca Pogoji: lesarski tehnik ali lesarski delovodja, štiri leta delovnih izkušenj na področju lesarstva in trimesečno poskusno delo. 4. KLJUČAVNIČARSKA DELA II Pogoji: strojni mehanik, ključavničar, tri leta delovnih izkušenj na ključavničarskih delih in dvomesečno poskusno delo. 5. UPRAVLJANJE KOTLA Z AVTOMATSKO REGULACIJO - PRIPRAVNIK (v obratih I in II) - 2 delavca Pogoja: strojnik - energetik, ključavničar, strugar ali elektri-kar in dvomesečno poskusno delo. 6. POKRIVANJE STREH Pogoja: krovec in dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE TOZD osnovna šola Jeseniško — bohinjskega odreda Kranjska gora Komisija za medsebojna delovna razmerja TOZD osnovne šole Jeseniško —bohinjskega odreda Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE ZGODOVINE Delo bo za določen čas s polnim delovnim časom do 30. junija 1987. Pričetek dela takoj. Pogoj: učitelj angleškega jezika in umetnostne zgodovine. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 3 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. SOZD MERCATOR-KTT MERCAT0R - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 objavlja prosta dela in naloge za TOZD Tovarna olja OLJARICA B RITO F STRUGARJA za opravljanje vzdrževalnih del Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok za TOK Radovljica EKONOMSKEGA TEHNIKA za dela in naloge blagovnega knjigovodja Posebni pogoji: — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj PRODAJALCA ali KMETIJCA za prodajo v samopostrežni trgovini Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge zahtevamo eno-oz. dvomesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M - KŽK Gorenjske, Kranj, JI.A 2, Splošno kadrovski sektor v 8 dneh po objavi. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o., Naklo Cesta na Okroglo 3, TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. 1. VOZNIKA TOVORNEGA VOZILA za razvažanje slaščičarskih izdelkov II. ZA NOVO PIVNICO V KRANJU 2. TOČAJA 3. ČISTILKE III. ZA HOTEL BOR V PREDDVORU 4. KUHARJA 5. NATAKARJA 6. SKLADIŠČNIKA-KURJAČA 7. SOBARICE 8. ČISTILKE za določen čas Pogoji: pod 1.: IV. stopnja strokovne izobrazbe — voznik cestnih motornih vozil C kategorije, poskusno delo 2 meseca pod 2., 4., 5.: IV. stopnja strokovne izobrazbe natakarske oz. kuharske smeri, 1 leto delovnih izkušenj iz kuharstva oz. iz strežbe, poskusno delo 2 meseca pod 3., 7., 8.: I. stopnja strokovne izobrazbe— osnovna šola, poskusno delo 1 mesec pod 6.: IV. stopnja strokovne izobrazbe, smer natakar ali prodajalec, tečaj za kurjača, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, C. na Okroglo 3 — kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu v 15 dneh od opravljene izbire. OBLAČILA rzic Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge LIKVIDATORJA FINANČNE DOKUMENTACIJE Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri— ekonomski tehnik in 18 mesecev delovnih izkušenj. Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost Tržič, Komisija za delovna razmerja. £ZA/V(&o) rovAHNA športnega orodja nsol o begunje št i S427i begunje N* gorenjskem jugoslavija TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA p. o. BEGUNJE št. 1, BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa 1. seje razpisne komisije DO ELAN razpisujemo dela in naloge DIREKTORJA FIRME A&E SPORTARTIKEL GmbH v ZRN Pogoji: visoka strokovna izobrazba, aktivno znanje nemškega jezika, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih oz. pri ustreznih poslih, izpolnjevanje drugih pogojev, določenih v pravilniku o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci za strokovno opravljanje del in nalog gospodarskih dejavnosti v tujini. Kandidat bo izbran za 5 let. Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge 1. VODJA LABORATORIJA 2. ŠOFERJA VOZIL 3. ČISTILKE Pogoji: pod 1.: visoka izobrazba, smer strojništvo ali fizika, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje dveh tujih jezikov, izobraževanje s področja izdelkov gradiv in merilnih tehnik in 3 mesece poskusnega dela. pod 2.: srednja izobrazba prometne smeri ali šola za poklicne šoferje, vozniško dovoljenje B, C, D in L kategorije, pasivno znanje nemškega jezika, 1 leto delovnih izkušenj in 3 mesece poskusnega dela. pod 3.: končano osnovnošolsko izobraževanje, delo se opravlja samo v popoldanski izmeni in poskusno delo 2 meseca. Pisne prijave sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega orodja p. o., Begunje št. 1, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA Kranj Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oz. nalog: 1. GOSPODINJA za vrtec Mojca, za določen čas Pogoji: končana osnovna šola, en mesec delovnih izkkušenj, starost 18 let. * 2. PK KUHARICA v kuhinji Janina Pogoji: tečaj za PK kuharje, en mesec delovnih izkušenj, opravljen tečaj higienskega minimuma, samo dopol dansko de'o. 3. TRI ČISTILKE za vrtce Kekec, Ciciban in Najdihojca Pogoji: končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osnovne šole, en mesec delovnih izkušenj, samo popoldansko delo, delo v vrtcu Kekec se opravlja 6 ur na dan. Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: WO Kranj, Staneta Žagarja 19, Kranj. 1 ZLIT TRŽIČ Komisija za delovna razmerja DO objavlja prosta dela in n8' loge: ZELO ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA STROJEV IN NAPRAV - 3 delavci Pogoji: strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, čas uv8' janja 2 meseca. Delo združujemo za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pj* sne vloge v 8 dneh po objavi na naslov: ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ, komisija za delovna razmerja D°-Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi k0-misije za delovna razmerja DO. TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n. sol. o., 64260 Bled, Triglavska c. 47 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHANJE V DELAVSKI RESTAVRACIJI Pogoj: KV kuharica ali z delom pridobljene delovne sposofr nosti. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od dneva objave »8 naslov: TOZD Gozdarstvo Pokljuka, 64260 Bled, Triglavska I 47. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva skic-pa komisije za delovna razmerja. IZBRALI SO 1K VAS V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah prodajajo v oddelki j s steklom in procelanom garniture iz belega porcelana sestavljene iz 69 delov. Porcelan je uvožen iz Poljske in r sestavljen iz jedilnega servisa, servisa za belo in črno k8' vo ter servisa za kompot in pecivo. Garnituro, ki stan* 68.103 dinarjev, lahko kupite tudi na tri mesečne obroka-in prvi obrok plačate takoj. IZBRALI SO Zk VA% Ste v zadregi, kaj boste oblekle za najdaljšo noč? Priporočamo vam, da obiščete Almirino trgovino v GRIMŠCAH-kjer se lahko odločite za slovesen komplet, spleten iz la' tos zelo modnega bleščečega lurexa. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina na debelo veletrgovine Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, ParmoV* 53, objavlja prosta dela in naloge TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo repromaterialov za večji del področja Gorenjski vključujoč Kranj, do Rateč in v Selški dolini, s stalnim biv»' liščem v Kranju ali na Jesenicah. Pogoji: srednja strokovna izobrazba tehnične, ekonomske al1 trgovske smeri (V. ali IV. stopnja), 2 leti ustreznih lovnih izkušenj v stroki in vozniško dovoljenje B k3' tegorije. Kandidati morajo imeti lastno prevozno sredstvo. Za dela if naloge trgovskega zastopnika zahtevamo trimesečno poskU' sno delo. Za objavljena dela in naloge trgovskega zastopnik* sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim deloV' nim časom. Kandidate vabimo, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjc vanju pogojev in kratko biografijo na naslov: Lesnina Ljublja' na, Kadrovsko - splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53 v ' dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh p° končanem zbiranjn prfjavr *----" — - - - 112. DECEMBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^Q)IM13M©IEIIGLAS JELOVICA tosna industrija Škofja Loka 10% NOVOLETNI POPUST od 25. novembra 1986 do 15. januarja 1987 ZA STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA p okna JELOBOR U (vezana okna, nezasteklena ali zaste-klena) okna TERMOTON (s termoizolacijskim steklom) *" senčila (polkna, rolete) .. t* notranja vrata (furnirana — hrast, mahagonij g vhodna in garažna vrata (s steklom ali polna) jr stropne in stenske obloge (smreka, bor) f" 2a opuščeni program oken JEL0B0R T — POPUST 20% *a stavbno pohištvo in lesne obloge pri nakupu nad določe- n° vrednostjo brezplačna dostava do doma (do 100 km) !^uPcu nudimo vgraditev stavbnega pohištva (FCO monta-*a) ob določenih pogojih. ^ite v našo poslovalnico tel. (064) 61-361, 61-185 ^idite v našo poslovalnico na Trati pri Škofji Loki, Kidričeva ©lovni čas: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobo-lah- od 7. do 12. ure. svet DO Kovinska oprema jM)--op Mojstrana, p. o. In°jstrana ^zpisuje v skladu z določili 6. alineee 45. čelna statuta delo-^e organizacije prosta dela in naloge delavca s posebnimi Po°blastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za ^DENJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA ^ reelekcija) ^°leg spološnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izmenjevati še pogoje: izobrazba I. stopnje ekonomske fakultete ali visoke ekonomsko - komercialne šole, pet let delovnih izkušenj v finančni stroki, aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. ^andidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa razpisni ^misiji v DO Kovinska oprama Mojstrana, Alojza Rabiča 58. rfijavi naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri ** bomo seznanili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. vezenine bled ovarna čipk, vezenin in kofenkcije Bled, delovna skupnost sj\Pne službe in TOZD Pozamenterija Bled objavljata na-ednja prosta dela in naloge: ^ Skupne službe *• pAKTURIST - za nedoločen čas ^goji: ekonomski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo Z skladiščnik — za določen čas, a °as nadomeščanja delavca, ki je v bolniškem staležu ?°goji: poklicna šola, eno leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. ^OZD Pozamenterija Bled l> NAVIJANJE BOBIN ^goja: končana osnovna šola in trimesečno poskusno delo 2* Garanje Stiket ^°goja: končana osnovna šola in trimesečno poskusno delo 3' VEZIUA II - 2 delavki **°goja: poklicna šola tekstilne smeri in trimesečno poskusno delo 4- Šivanje zaves ^goja: šivilja oz. tekstilni konfekcionar in trimesečno poskusno delo za prijave je 8 dni od objave. Interesenti naj pošljejo pri-na naslov: Vezenine Bled, Kadrovsko - splošni sektor, °le mu TVD Partizan v Zgornjih Gorjah. "Oi Na prireditvi bo sodelovalo sedem glas"11 ^ skupin iz šestih gorenjskih občin: „j. ^ — moški oktet DP0 Svoboda France ren iz Žirovnice f j — oktet Sava iz Kranja ^ — Škofjeloški oktet e — sekstet Dekleta iz Bukovice ' 1 — glasbena skupina podmladka KUO Je'e Pl dol nad Trzičem ~ I — Stobljanski oktet iz Domžal . C ] — oktet LIP Bled kulturnega društva Zasip »nt( ____^=#at Prodam TAM 2001, letnik 79, i" »tj torno ŽAGO stihi, agregat 1.5 kW- f) j lena Langerholc, Pevno 7, ŠJc-Jj^j^ Prodam registriran vozen M0 .j. tomos puch 250 ccm\ letnik 58, i" .f vozen MOTOR DKV 175 cm'. MjB Kralj, Puštal 26, Šk. Loka Si Prodam HORIZON 1.3, Tel.: 61-798__ Prodam osebni avto MOSKVluJjtfc tnik 79. čedo Vučenovič, Proletajfl^ 6, Tržič, tel.: (064) 25-761, int. WMk petek.__-4^Vr OPEL kadett, letnik 79, prevoz6". 38.000 km, odlično ohranjen, ProdJL Sr. Bela 53, tel.: (064) 45 102 1 Trisobno novo čno stanovanje na P'3^ nini III v Kranju, 80,6'^ m2, zamenjamo za dV p' ^ranj, SP Oskrba, Kranj, 54 .rehrana, Kranj, PC Vodo-e SntolP- Kranj, SP Zlato po- gfr-uni^ Naklo, SP Klemenček C tp. Sp Delikatesa, Kranj, C p,ltof- SP Storžič, Kokrica, 'P Jnter ma in pC Planina -Kranj, Bonboniera, ijfta ' ^P Preddvor, PC Klanec, Cru bp Cerklje, SP Labore, k£?lV, SP Šenčur r4o Novi svet S^CSS9 Bled- Titova 22, Rožca, K °"Novaka 8 ^lftrv - SP Bistrica, Živila >ni' r^ič in Mercator, SP Bla-jn^nica Tržič M, "^registrirano Z 101. Po- ,.P^p!2kaJ6J<^_20501 ■7^2aMv0pEL 1900 comodore, le-U^^g_6. tel.: 79-448 20502 %87ni° Prodam R 12, registriran do i/ft^^gj/a _20503 : tM tTi G0LF disel S. Paket okto- ''^j^liHlZ_l_20504 e^2ftrTl2 101 konfort, letnik 79. Kra-i, g^pgkJ2_tel.: 47 666 20505 I ^rn„ TL- 'etnik 83, z več dodatne '.'^pgrggam. Tel.: 27-611 20506 •'Nih t"1 DIANO, letnik 77. Marko 3|!?n 0stišče °b Planšarskem $l!±*o soboto SJts v Kazini od 20. do ^>Ie. ~~ '9ra DU0 £ AM !*lfn 'e sPreJemam0' Kotacije po telefonu Ey 44-007 p°roča se kolektiv ela ■ r°aa^T^ "-"- <;t?Va 15, l 101, letnik 77. Blejska Do- ^.Qwr^5gT!lgmin Šumež 20508 ^rirg n° Prodam ŠKODO 110 L. re- Tel. 88 445 20509 412 NTdiesel, letnik 79, re ito, ugodno prodam. Porentov dom, Kranj-__20510 i'S(S ŠKODO L, letnik 73, prva W w kiJa registrirana do decem rf2t5l2J8lw Dobrava 20513 &Utm2 75°-letnik m-in T»i za zastavo 10 oba zuna-_ 01, starejši 27 068 Urbane, Rupa 33, 20514 ^Id*" 126 P' 'etnik 82 Tel 80-625. 20515 T.WARTBURG, letnik 74, ce ^>^le- Tel. 70-483 20516 r%,!j F|AT 126 P, letnik 77, regi 00 oktobra P"\ Tel.: 68-665 -- 20517 *Mav ,lrka|no KOLO senior na 10 j '0% ceneje, prodam. Tel.: ^>iDJL385, od 6. do 14 ure 20518 5 GTL, letnik 79, cena 155 r0j-^772_20519 JSd RAT 125 P, letnik 79, regi-1» 47CJvPrinoclr,Jega avgusta, prevo « ^8n 'tm' 'n^ormac'Je in ogled \J>;jt y Popoldne. Marinka Žemlja, ^^ilfovmca_20520 ^ '9ft7 2 750, registrirana do tSf' dobro ohranjen. Nedeljko ^neovo 7, Radovljica 20521 Prodam Z 750, letnik 77, neregistriran. Jug, Gradnikova 89, Radovljica _____20522 Prodam SIMCO 1000 GL, letnik 73, celega ali po delih. Stanko Arhar, Ja-vorniški rovt 3, Jesenice_20523 Prodam GOLF diesel CL, konsignacija avgust 85, 10.000 km. Kranj, Smledniška 23_20591 Prodam MOTOR pony express, dobro ohranjen. Mošnje 8/a, telefon 79-941_20592 Ugodno prodam R 4 gtl, letnik 1982, garažiran in zelo ohranjen. Ogled petek in sobota popoldan. Preradovič, Planina 2, Kranj__20593 Prodam CITROEN GS, letnik 78, november, garažiran, dobro ohranjen. . Telefon 66-486_20594 gradbeni mal Prodam DESKE za napušč in BAN-KINE. Prebačevo 53, Kranj, tel.: 49-174 ______20554 Prodam fasadni ODER in PPR kabel. Tel.: 46-402 __ 20555 Prodam hrastov lamelni PARKET in smrekov OPAŽ. Tel.: 62-031 20556 Prodam 120 m2 hrastovega lamelnega PARKETA 1. vrste. Tel.: 35-770 ______20557 Prodam shiedel OPEKO brez tuljav, dimenzije 36x36 cm, 84 x 40 cm, navadna OKNA, dvojna zasteklitev 1 kos s plastično ROLETO 120x140 cm, 2 kosa brez rolete 100x 120 cm in marmorne okenske POLICE, širine 22 cm. Tel.: 81-696, po Id. uri_20558 lian.opiema Prodam SPALNICO. Telefon 27-328 __20331 Prodam PRALNI STROJ castor R. Končar in trajnožarečo PEČ kiipers-buseh. Čarman, Kebetova 18, Kranj ________20332 Prodam belo KUHINJO, pomivalno KORITO in otroško POSTELJICO. Kri-vec, Visoko 91_20333 Prodam nov KUPPERSBUSCH, malo ceneje. Frankovo naselje pri Šk. Loki — novi bloki 164. Ogled v soboto in nedeljo. Kalan, stanovanje 15 20334 Prodam ŠTEDILNIK (dva plin, 2 elektrika). Šorlijeva 29, Kranj, stan. 16 _20335 Ugodno prodam novejšo dvodelno OMARO, kuhinjske ELEMENTE, pralni stroj, termoakumulacijsko PEČ, CENTRIFUGO itd. Kržišnik, Frankovo naselje 42, Šk. Loka, v soboto, 13. 12. od 15. do 18. ure _20336 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 kW, cena 3.5 SM. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj_20337 Ugodno prodam nov trajnožareč ŠTEDILNIK na trda goriva in stekla za toplo gredo. Telefon 21 -393 20338 Prodam novejšo SEDEŽNO GARNI-TURO. Telefon 23-907, Ješetova 28 e, Stražišče__20339 Ugodno prodam ŠANK s tremi stoli, smrekov les. Ogled po 15. uri. Kolo-dvorska 7, Kranj, pritličje levo 20340 Prodam plinsko PEČ za ogrevanje. Rudi Čater, J. Puharja 1, Kranj 20341 Prodam trajnožarečo PEČ gorenje, širina 35 cm. Zevnikova 3 b, Kranj _20342 Prodam dobro ohranjeno sedežno GARNITURO (raztegljiv kavč). Telefon 28 237, popoldne_ 20343 Ugodno prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Telefon 35-113, popoldne 20344 Prodam novejši DVOSED in okroglo klubsko MIZICO. Telefon 61 -453 20345 Prodam centralno enoetažno PEC 20.000 ccal. Telefon 42-332 20346 Prodam SPALNICO, 2 preprogi, 3 jo-gije in HLADILNIK. Telefon 75-460, Lmdič, dopoldne__20347 Prodam kotno sedežno GARNITU RO Meblo. Šalamon, Lojzeta Hrovata 5, po 18. uri _20348 Prodam kuhinjske ELEMENTE. Begunjska 9, stan. 63, Kranj. Ogled petek in sobota popoldne_20349 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Telefon 83-227, po 18. uri _20350 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 elek-trika, 2 plin). Telefon 24-737 20351 Poceni prodam rabljeno termoakumulacijsko PEČ 3.5 kW in rabljen pralni stroj, Stepanjan, Zlato polje 3/c __ 20352 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem (nepoškodovan). Telefon 75-010, int. 478, dopoldne_20353 Prodam rabljeno sedežno GARNI-TURO in MIZO. Telefon 23-508 20354 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, cena ugodna. Telefon 24-565 _20355 Prodam POGRAD (190 x 90) in belo-zeleno OMARO za 7 SM Telefon 25-400_20356 Prodam OMARO za dnevno sobo (3.30 m). Bernard, Cankarjeva 54, Ra-dovljica_20357 Prodam rabljen 80-litrski električni BOJLER in HLADILNIK. Šenk, Jezer ska c. 24, Primskovo_20358 Poceni prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Tel.: 60 190_20542 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA, MIZO in regalno OMA-RO Tel : 26 658 _20543 Prodam poceni ŠTEDILNIK iskra (2 plin, 2 elektrika) in kiippersbusch šte dilnik, oboje še nerabljeno. Franc Ko-šir, Frankovo 99, Šk. Loka_20544 Prodam lepo ohranjeno SPALNICO z vložki, knjižno OMARO 220/196 cm, VITRINO. KAVČ, 2 FOTELJA, PISALNO MIZO, raztegljivo MIZO 100/120 cm, 4 STOLE, TEPIH 300 x 200 cm, kuhinjske ELEMENTE, več SODOV, BALONE, 1 m3 DESK 25-50 mm, 30 LETEV 60/30 mm, 1/2 m1 hrastovih PLOHOV 100-m eolske plastične CEVI in 4 zimske GUME za fičota. Telefon 66-489, popoldne __20545 Ugodno prodam RAZTEGLJIV KAVČ in dva FOTELJA Telefon 47-152 Ugodno prodam kombiniran HLADILNIK gorenje (cena 80.000 din). Tel.: 25- 407 (petek od 16. ure do 21. ure) __20546 Ugodno prodam nova POGRADA z JOGIJI. Erika Geratič, Lesce, tel.: 74-974, po 16. uri _20547 Prodam otroško POSTELJICO z JO-GIJEM. Kurirska pot 25, Kranj, tel.: 26- 052_20548 Prodam dobro ohranjeno SKRINJO Ith 220 I, staro 6 let, črno-bel TV, star 3 leta, in AVTORADIO kasetofon z zvo-čniki, star 2 meseca. Tel.: 38-757 20549 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (plin-elektrika), cena 1,5 SM. Golnik 18 20550 Prodam zamrzovalno 220 I. Tel.: 81-710 SKRINJO 20551 Prodam kombinirano PEČ elektrika-drva za kopalnico, staro 3 leta. Tel.: 68-665_20552 Prodam novejšo SPALNICO po zelo ugodni ceni. Esma Zukič, Titova 100, Jesenice, tel.: 81-514_20553 stanovanja Mlado pošteno dekle brez obveznosti najame GARSONJERO ali enosob-no stanovanje. Šifra: Dogovor 20416 Zamenjam trisobno družbeno STANOVANJE na Planini za dvosobno in garsonjero. Šifra: Nujno _20417 Sprejmemo mlajše zakonce na sta-novanje. Šifra: Kranj_20418 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje v atraktivnem delu Kranja za večje. Telefon 22 821 20419 Štiričlanska družina z lastno hišo nudi zanesljivi ženski stanovanje in hrano za varstvo enoletnega otroka. Šifra: Okolica Bleda_20420 V Kranju ali bližnji okolici najamem ogrevano SOBO. Šifra: Plačilo vnaprej _20421 Mamica s tri leta staro hčerko išče GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Šifra: Redni plačnik _20422 Inženir v Iskri išče opremljeno garsonjero ali sobo v Kranju, Ljubljani ali okolici — do 30 km Telefon (061) 273-128, po 12. uri_20423 Starejše stanovanje v starem delu Kranja najame par. Srečo Lovše, Tre-binjska ul. 2, Ljubljana, Bežigrad 20424 poieifi Prodam GARAŽO v mestu. Telefon 22-305 in 22-933_20283 V najem za skladišče ali obrt oddam HLEV z gospodarskim poslopjem. Na-slov v oglasnem oddelku. 20425 Kupim HISO do 10 km iz Kranja do milijarde in tristo SM v devizah. Ne-nad Tripič, Sejmišče 7, Kranj 20426 Novo GRADNJO na območju mesta Ljubljane prodam ali zamenjam za enako v Kranju, Radovljici — Begunje. Telefon (061) 341 -484, zvečer 20427 Kupim dvosobno ali večje STANOVANJE v Šk. Loki. Andreja Žagar, Partizanska 40, Šk. Loka, telefon 61-041 _20428 Kupim manjšo kmečko HIŠO z nekaj zemlje, do 40 km iz Ljubljane. Plačam v gotovini. Janez Albreht, Ulica Bratov Učakar 96, Ljubljana Koseze, telefon (061) 574-712._20429 Prodam PARCELO, zazidljivo za vikend, ob cesti, voda in elektrika ob parceli. Šifra: Gorenjska_20445 Prodam starejšo HIŠO, primerno za obrt v Selcih. Tel.: 66-423_20446 Enosobno STANOVANJE, konfort-no (39 ma), na Planini II, prodam. Tel.: 37-689__20447 Kupim starejšo HIŠO. Plačam v go-tovini do 300 SM. Naslov v oglasnem oddelku ali šifra: Kranj 20448 lokali Oddam GOSTILNO. Pogoj odkup inventarja. Informacije po telefonu (064) 22-718, vsak dan do 8. ure 20430 kupim Kupim MAZDO, neregistrirano, v voznem stanju. Vreš, Vidmarjeva 6, Kranj. Tel.: 39 085_20528 Kupim TOVORNJAK, 4 ali 5 ton, po možnosti z delom. Tel.: 36-753 20529 Kupim vVARTBURG, LADO ali KA-DETTA karavan (starejši letnik). Informacije petek popoldne, tel.: 47-087 _20530 Kupim 6 gramov ZLATA za zobe. Tel: 44-529_20531 Kupim 0,5 m3 suhih hrastovih PLOHOV, debeline 5 cm. Janez Jamnik, Crngrob 10_20532 Kupim novo ali rabljeno traktorsko KABINO za traktor sami aurora 45 KM. Franc Pegam, Zabrekve 5, Selca, tel.: 66 343 20533 Kupim SPIROVCE, dolge 12x14x8,5 in okrogel LES za hlode. Tel.: 57-176, popoldne_20534 Kupim dobro ohranjen GOLF na bencin, letnik 82 do 84. Naslov v oglas-nem oddelku. _ 20535 zaposlitve Frizersko pomočnico sprejmem. Al-bina Šimunac, Frizerstvo Kranj 20435 Sprejmem žensko ali moškega za rezanje navojev, zaželjeno nekaj prak-se. Predoslje 60/a, Kranj_20436 V usnjeni galanteriji nudim delo na dom, izključno šteparici z veliko prakse. Zaželena mlajša upokojenka. Šifra: Gorenjska _20437 Zaposlim delovnega MIZARJA z odsluženim vojaškim rokom. Franc Šli-bar, Viktorja Kejžarja 35, izdela\i Wi-pro stopnic Jesenice_20438 Iščem mlajše dekle za celodnevno prodajo na novoletnem sejmu v Kra-nju. Šifra: Honorar_20439 Iščemo delavca za občasno pomoč pri delu v gozdu. Telefon 27-791 20440 Honorarno pomagam obrtniku ali sprejmem delo na dom. Šifra: lasten prevoz_20441 Kumunikativne ljudi, po možnosti z lastnim prevozom, honorarno zaposlim za akvizitersko delo. Ponudbe s tel. številko na šifro: Resno delo 20442 Gostilna Mangart, Kolodvorska 2, Bled, tel.: 77-132, sprejme v redno delovno razmerje NATAKARICO, OD po dogovoru, stanovanje preskrbljeno __20524 Bi radi sodelovali v kulturni akciji (sobote in nedelje) na področju Slovenije? Če želite honorarno zaposlitev in imate po možnosti lasten prevoz, se pridružite skupini aviziterjev pod šifro: Pridnost, maksimalni zaslužek 20525 Iščem PREŠIVALKO za šivanje tek-stilnih copat. Šifra: BUČAN 20589 Izdelovanje strojnih pletenin sprejmem na dom. Šifra: PASSAP 20590 izgubljeno Najditelja črne denarnice, izgubljene v KINU CENTER 6.12. od 18. do 20. ure, prosim, naj jo vrne na naslov: Matej Grašič, Šempeterska 28, Kranj 20431 OI1ALO Ali bi rad do Silvestra zaslužil 200.000 din (20 SM)? Če si priden, se ti bo to posrečilo v borih 14 dneh. Javi se po tel.: (064) 61-339, od 19. od 21. ure ali na šifro: Enkratna priložnost _20527 Iščemo dekle za varstvo triletnega otroka v Niirnbergu. Informacije po te-lefonu 24-809_20443 PPIPEPifVi PLESNI TEČAJI v Radovljici v prizidku osnovne šole Radovljica. Pričetek v petek, 12. decembra 1986, ob 19. uri začetni tečaj, ob 20.30 nadaljevalni tt-čaj. Vpis pol ure pred pričetkom v osnovni šoli. Vabi vas plesni klub. _20292 NK Kokrica in skupina KAN-KAN vas vabita vsako nedeljo od 17. do 22. ure na veliki MLADINSKI PLES. Vljud-no vabljeni!_20526 OBVESIIIA Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. Avtota-petništvo Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, telefon 74-972_16121 Rolete, lesene, plastične in žaluzije, naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610_18469 Popravilo, čiščenje in priklop ter-moakumulacijskih peči! Kodrič, tele-fon 40-684__20136 Izdelujem dimniške lopute za oljne peči centralnega ogrevanja. Velik prihranek kurilnega olja. Montiram in popravljam vse oljne gorilce. Montiram varčevalno avtomatiko regulacije tem-perature. Telefon (064) 28-974 20432 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 15 12. 86 ob 15.30 in 17.12. ob 8. uri Delavski dom vhod 6 ali do vpisa po telefonu 47-256__20433 TV MEHANIKA Porenta, Breg ob Savi 75, obveščam, da vam v najkrajšem času popravim vaš TV aparat. Kličite novo telefonsko številko. 40-347! SE PRIPOROČAM! _20434 Popravila termoakumulacijskih peči AEG in pralnih strojev gorenje, Ei-Niš in Zoppas. SE PRIPOROČA KUŽEU, tel.:21-258 20444 Umrl je naš dragi mož, oče, ded in brat KAREL NAGY Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku za pomoč med njegovo boleznijo. Iskrena hvala ZB Hu-jr-Planina, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljen cerkveni obred. VSI NJEGOVI V družinskem krogu smo se poslovili od naše mame ALBINE ŠUMI roj. Vari Žalujoči: Nace, Albina, Ivana in Marjana z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega plemenitega in nenadomestljivega moža, očeta, dedka in brata JANEZA PAULUSA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali toliko lepega cvetja in vence. Še posebno zahvalo smo dolžni dr. Tonetu Koširju za vso skrb v bolezni, ZB Škofja Loka in tov. Lojzetu Hafnerju za občutene poslovilne besede, AMD Škofja Loka za častno stražo, tov. Francetu Šifrerju za lepe besede slovesa v imenu obrtnega združenja Škofja Loka, pevcem za zapete zalostinke in g. župniku Grojzdeku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI Škofja Loka, 10. decembra 1986 ZAHVALA Ob težkem slovesu od naše nepozabne žene, mame in stare mame ANGELCE ŠULER roj. Kovačič se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani v njeni težki in dolgotrajni bolezni. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Borutu Beleharju in sestri Anici iz Cerkelj ter dr. Krečevi in med. sestram na Golniku, ki so se požrtvovalno trudili za njeno zdravje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, predstavnikom zveze prijateljev mladine, KS Šenturska gora, kolektivom grada Strmol, Iskre Telematike, tozd MKP Lakirnice in DO Slikoplesk iz Ljubljane, sosedom iz Apna in Dvorij ter Kernovim. Hvaia pevcem iz Naklega za občutno zapete zalostinke in g. župniku in zvonarjem za opravljene cerkvene obrede. Žalujoči: mož Marjan, sinova Sašo in Lado z družinama ter drugo sorodstvo Dvorje, 25. novembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE BLAZ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, posebej Lombarjevim, sodelavcem Save Kranj in PTT podjetju za darovano cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala za darovano cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Cerklje, Zg. Brnik, 27. novembra 1986 ZAHVALA 27. novembra 1986 smo se poslovili od naše drage FANIIŽANC Hvala vsem, ki so ji pomagali v času njene bolezni in jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame VALENTINE MIKLAVČIČ Oglarčkove mame iz Veštra 35 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prija-'jem ter delovnim organizacijam Loka Šk. Loka, GG Škofja Lo-in LD Križna gora za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. ., ala tudi g. kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete zalostinke in vsem, ki so kakorkoli pomagali ob njeni bolezni. VSI NJENI Vešter, 24. novembra 1986 NOVICE IN DOGODKI Soriška planina je pripravljena za sneg Litostrojski dom obnovljen Soriška planina, 10. decembra — Ko je tržni inšpektor Ivan Csipo maja prepovedal obratovanje Litostrojskega doma na Soriški planini in ko še konec julija na njej nismo opazili nikakršnega obnovitvenega posega, smo resno podvomili, da bo dom v novi zimski smučarski sezoni odprt. A so delavci Li-tostrojevega tozda Zunanje storitvene enote prijetno presenetili. Dom je lepo obnovljen od znotraj in od zunaj in pripravljen čaka prvega snega. Urejena je tudi okolica doma. To, da sta republiški in gorenjski tržni inšpektor Litostroj opozorila na pomanjkljivosti že sredi lanskega poletja in zahtevala, da jih do konca novembra odpravi, da pa se je premaknil šele letos, ko je inšpektor prepovedal obratovanje, zdaj niti ni več pomembno. Bistveno je, da je dom prenovljen, da prip'^v'ljen čaka na sneg in prve smučarje. Obnova, ki je bila celo obširnejša kot je zahtevala inšpekcija, je Litostroj veljala okrog 25 milijonov dinarjev. Tako imenovani objekt v gradnji tik ob koči, ki je bil še do nedavna podoben velikemu betonskemu bunkerju, je zdaj zavarovan z lesenim ostrešjem in kritino iz eloksirane profilirane pločevine, medtem ko so poševnine oziroma odprtine zaprte z deskami. G pustem videzu zdaj ni več sledu. Stranišča za smučarje so popolnoma obnovljena in usposobljena za obratovanje. Vprašanje je le, kako bo v najhujšem navalu smučarjev, ob koncih tedna, ko jih pride na Soriško planino tudi dva do tri tisoč. Soriška planina namreč nima vode; 180.000-litrski rezervoar bo treba polniti, a to ni tako preprosta stvar. V Litostroju se o tem dogovarjajo s škofjeloško delovno organizacijo Šport in rekreacija, ki naj bi prevzela skrb za vedno poln rezervoar, tako kot je Litostrojski dom pripravljen prevzeti od njih skrb za naravne potrebe smučarjev. V tem objektu je lepo prebarvana tudi kletna okrepčevalnica, koča je znotraj in zunaj videti prerojena. Zamenjana je električna napeljava v koči in pomožnih objektih, bife na smučišču in pomožna objekta imajo zgrajeno vodovodno napeljavo in kanalizacijo, v kuhinji je urejeno ustrezno zračenje, obnovljeni so bival- ni prostori na podstrešnem delu koče, za odpadke sta na voljo dva nova zabojnika, razen tega pa je tržni inšpektor Ivan Csipo ob pregledu konec novembra ugotovil, da je opravljenih tudi veliko drobnih vzdrževalnih del. Koča in drugi objekti, njihovi prostori, oprema in naprave omogočajo obratovanje Z obnovo Litostrojske koče pa problem Soriške planine še ni rešen. Na eni strani ima svoje načrte Litostroj, ki bi rad pridobil 135 ležišč in restavracijo za goste, na drugi strani pa so dokaj pogumni občinski razvojni plani. Oboji pa se bodo morali prilagajati naravnim danostim, zlasti pomanjkanju vode, in komunalni opremljenosti, s katero se bo treba najprej spopasti. H. Jelovčan Za praznik krajevne skupnosti Bukovica-Bukovščica Plošča na pročelju Kocjanove hiše Bukovščica, 12. decembra — Jutri, v soboto, praznujejo v krajevni skupnosti Bukovica-Bukovščica v Selški dolini. Medtem ko bo osrednja proslava s podelitvijo priznanj ob 16.30 v osnovni šoli Bukovščica, bodo poldrugo uro prej, ob 15. uri, na pročelju Kocjanove hiše odkrili ploščo v spomin na posvetovanje gorenjskega političnega in vojaškega vodstva za pripravo vstaje decembra 1941. Slavnostni govornik bo udeleženec tega posveta, narodni heroj Maks Krmelj-Matija. Posvetovanje v prvih dneh decembra je vodil član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih" čet in član centralnega komiteja KPS Stane Ža- Jutri slovesnost na Pokljuki Goreljek, decembra — 15. decembra bo minilo 43 let od strašne tragedije, v kateri je pod sovražnikovimi streli padel skoraj ves 3. bataljon Prešernove brigade. V počastitev spomina na padle borce bo jutri, v soboto, 13. decembra, ob 12. uri pri spomeniku padlim borcem na Goreljku tradicionalna slovesnost pod naslovom Zmaga mrtvega bataljona. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc, kulturni program pa so pripravili člani DPD S 'oboda Tomaž Goden iz Bohinjske Bistrice. Na proslavo bodo do Šport hotela na Pokljuki vozili avtobusi. Ob 10. uri bo odpeljal avtobus iz Podnarta prek Lipnice, Krope, Kamne gorice, Lancova in Radovljice. Drugi avtobus bo odpeljal prav tako ob 10. uri s Po savca in pobiral udeležence na Črnivcu, v Mošnjah, Begunjah, Lescah, na Bledu in v Gorjah. Tretji avtobus bo ob 10. uri odpeljal iz Bohinjske Bistrice s postanki v Poljah, Stari Fužini, Srednji vasi, na Koprivniku in Gorju-šah. Posebni avtobus bo čakal tudi udeležence, ki bodo prišli z rednim avtobusom iz Ljubljane: z avtobusne postaje na Bledu bo proti Pokljuki odpeljal ob 10.15. gar. Organizatorji vstaje so se odločili za osvoboditev Poljanske doline, kjer je bilo že zelo razvito narodonoosvobo-dilno gibanje, ter menili, da sta za množično vstajo primerna tudi bohinjski in jeseniški kot. Cankarjev bataljon se je z Mohorja premaknil v Poljansko dolino, kar je bil v tej dolini znak za upor. Kocjanova hiša v Bukovščici, kjer je gospodar Izidor Vidmar, je bila od avgusta 1941 do januarja 1942 tudi zasilna ambulanta. V njej so se zdravili prvi ranjeni partizani Janez Perko, Jože Dežman, Stane Kersnik in ranjeni v dražgoški bitki. 20. januarja so zaradi izdaje v hišo prišli Nemci. Očeta so v Begunjah ustrelili kot talca, druge domače pa pregnali ra Bavarsko. Ploščo v spomin na prvo zasilno ambulanto so na pročelju Kocjanove hiše odkrili 1950. leta. Ploščo v spomin na posvetovanje gorenjskega političnega in vojaškega vodstva so vzidali letos, slovesno pa jo bodo odkrili jutri, za krajevni praznik. H. J. Stari del Radovljice kulturni in zgodovinski spomenik Bodo omejitve zavrle razvoj? Radovljica, 9. decembra — Nesporno je, da je treba naravno in kulturno dediščino varovati in jo ohranjati, a hkrati je treba zagotoviti, da omejitve (odloki in zakoni) ne bodo zavrli razvoja ali zagrenili življenja prebivalcem, ki bivajo v teh območjih. Prav na to so mislili člani radovljiškega izvršnega sveta na torkovi seji, ko so obravnavali osnutek odloka o razglasitvi starega dela Radovljice za kulturni in zgodovinski spomenik. Zlatko Kavčič je, na primer, dejal, da mora predlagatelj, Zavod za spomeniško varstvo Kranj, pripraviti tudi načrt, kako naj bi odlok spravili v življenje, ne da bi pri tem omejevali ljudi pri obnavljanju stavb in pri drugih posegih. »Mislim, da tudi ne bi bilo narobe, če bi območje, ki naj bi ga razglasili za spomenik, skrčili, saj se po zdajšnjem predlogu preveč zajeda v središče Radovljice.« Podobnega mnenja je bil tudi Andrej Golčman, presed-nik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja: »Meja bi se morala končati ob Vurnikovi stavbi pri Grajskem dvoru. Zunaj tega območja naj bi raz- glasili za kulturni spomenik le Čebelico.« Osnutek odloka predvideva, da bi v ožje in širše kulturno območje Radovljice vključili arheološke in kulturne soomenike (stavbe, pokopališča, mestno obzidje, spominska znamenja . . .) na Linhartovem trgu, Cesti svobode, Cesti na Mlako, na Gradiški in Partizanski poti, na Gorenjski in Ljubljanski cesti, v Gubčevi, Kolodvorski, Štrukljevi in Trubarjevi ulici. V ožjem območju naj bi ohranili povsem izvirno podobo mesta in posameznih spomenikov, v širšem le najpomembnejše lastnosti; v vsem starem delu mesta pa naj bi nad posegi in dejavnostjo bedela spomeniška služba. Zavod za spomeniško varstvo želi z odlokom doseči, da bi predvidena postopna prenova starega mestnega jedra potekala načrtno in da GLASOV JEŽ Indeksi po tržiško Člani izvršnega sveta so na zadnji seji razpravljali o predvidenem naraščanju osebnih dohodkov (rasti sredstev za OD) v gospodarstvu v občini do konca leta. Menili so, da ob koncu leta lahko pride tudi do precejšnjega razkoraka glede na resolucijska določila. Eden od članov izvršnega sveta je takole komentiral oceno: »Potrebna bi bila posebna metodologija, ker se menda kqže U LALA razkorak.« (U LALA pomeni dejansko 20 indeksnih točk). Kruh ne bo boljši! Zapisali smo, da bodo v novi kranjski pekarni pekli boljši kruh kot ga doslej v stari, na starih izrabljenih strojih. Pa je ogorčeno prihitel v uredništvo sekretar osnovne organizacije ZK in šef komerciale tozda Pekarna Peter Govc in ostro protestiral zaradi takšnega pisanja. Zato, dragi Kranjčani, zastonj ste se veselili. Kruh iz nove kranjske pekarne v Naklem, zu katero ste združevali denar, ne bo nič boljši kot doslej. Grehi in pokora Med petdesetimi predlaganimi delavci za zunanje člane disciplin skih komisij v organizaci ah združenega dela radovljiške < očine sta le dva mlajša od petir ,jset let. Starejši mladim ne t o »dihati« — tudi v disciplinskih komisijah ne. Se morda bojijo, da jim mladi ne bi za vse grehe nate žili prevelike pokore. bi se ohranila značilna podoba mesta. Osnutek odloka bodo obravnavali v krajevni skupnosti Radovljica, v skupščini kulturne skupnosti in delegati vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine na zasedanju 23. decembra letos. Razlogov, da bi stari del mesta Radovljice razglasili za kulturni in zgodovinski spomenik, je dovolj. Prav v Radovljici se je do danes ohranilo nekaj najlepših primerov meščanske arhitekture na Slovenskem (Šivčeva, Vidi-čeva, Malijeva, Komanova hiša . ..). Predtrg izpričuje s hišami, ki so postavljene pravokotno na cesto, srednjeveški nastanek. V okolici župnijske cerkve so se ohranili obrambni stolpi, obzidje, jarek in nasip. Mestno obzidje še iz časa turških vpadov je dobro vidno v zidovih stavb na Cesti svobode, v Kolodvorski, Gubčevi in Trubarjevi ulici ter okrog cerkve in v župnišču. Ob cesti, ki vodi proti Lescam, so se ohranile velike javne zgradbe, njim se pridružujejo še vile v nekdaj bogatih vrtovih — in še bi lahko naštevali. ' C. Zaplotnik Po končani nadaljevanki o Primožu Trubarju jj Preveč razvlečeno, navdušil Bibič... Kranj, 9. decembra — Iztekla se je še zadnja, četrta epizoda televizijske nadaljevanke, ki je na podlagi scenarija Draga Jančarja in režiserja Andreja Stojana spregovorila o tvorcu prve slovenske knjige. Kako so nadaljevanko sprejeli Gorenjci? Ob 400-letnici smrti enega največjih Slovencev je tudi ljubljanska Televizija prispevala svoj delež. Združila je moči in v treh letih napornih priprav in dela uspela spraviti pod streho dramsko nadaljevanko v štirih delih in celovečerni film. Že pred začetkom predvajanja tega, lahko rečemo nacionalnega projekta, so predvsem sredstva javnega obveščanja dodobro razburkala javnost. Zato je verjetno marsikdo sedel pred male ekrane tudi iz radovednosti, češ kaj je nastalo iz dela, kateremu je namenjena tolikšna publiciteta. Sicer pa poglejmo, kako so nadaljevanke o Primožu Trubarju ocenili nekateri gorenjski televizijski gledalci. Liviana Lesar iz Kranja: »Nadaljevanko sem gledala predvsem zato, ker je to hotela hčerka Tina. V osnovni šoli so jim namreč zabičali, da si to televizijsko delo morajo ogledati. Reči moram, da me je navdušila predvsem igra Poldeta Bibiča v naslovni vlogi. Mislim, da je skozi osebo Primoža Trubarja zopet dokazal svoje visoke igralske kvalitete.« Marjan Marko-vič iz Ljubnega: »To, kar smo imeli možnost videti v štirih nedeljskih večerih, bi označil takole: za povprečnega televizijskega gledalca pretežko. Vse preveč je bilo tudi razvlečeno in nekajkrat že skorajda dolgočasno, lahko bi rekel, da so se preveč vrteli kot maček okrog vroče kaše. Trubar je bil kot osebnost premočno poudarjen, tako ostali sploh niso prišli do izraza.« Nataša Zaplo" tnik iz Kranja: HšJylli[ »Ogledala sem si nadaljevanko in sem zadovolj' na. Predvserfl se mi zdi, da je bil dobro prikazan Trubarjev čas — kostumi kulise . . . Polde Bibič je bil dober, isto pa lahko rečem tudi za Bernardo Oman, ki je igrala Trubarjevo ženo Barbaro. Če pa poskusim nadaljevanko primerjati s filmom, je bil le-ta slabši. Franc Leskošek iz Radovljice1 »V ospredju vidim enkratno odigrano vlogo Steva Žigona za značajsko in igralsko izredno ustvarjen lik-Pohvalim lahko režijo * in fotografijo — filmski trak je lepo zabeležil turobnost in mračnjaštvo tega obdobja. Na čase je bilo sicer opaziti določeno zasićenost, gledano v celoti pa je to velik slovenski film.« Vine Bešter Zavodi za higieno niso kos zahtevam časa Na njihova vrata trka onesnaženo okolje Kranj, 9. decembra — Na delovnem sestanku so se sešli predstavniki vseh °smj|| slovenskih zavodov za higieno in socialno medicino. Nanizali so vrsto prob' mov, ki se začno pri denarju, nadaljujejo pri slabi opremljenosti in pomanjkaflK zdravnil-ov higienikov, končajo pri slabem sodelovanju in obveščenosti ter P problemih, ki jih prinaša »delo po naročilu«. Zavodi bi morali pridobivati pomc ne pa izgubljati, saj je naše zdravje vse bolj ogroženo, na njihova vrata trka oj* snaženo okolje, aids kot nova nalezljiva bolezen, vse večja uporaba kemikal»J živilih itd. Dokler so bili zavodi za varstvo zdravja ljudi — kakor bi jim po slovensko lahko rekli — proračunsko financirani, so lovili korak s časom, ko pa so obviseli na svobodni menjavi dela, stopicajo na mestu, v primerjavi z drugimi zdiavstvenimi službami pa zaostajajo; Vse se pač začne pri denarju; če ga manjka, so plače slabe, ii^ve opreme ni moč kupiti, tem zavodom pa naročniški način dela jemlje tudi strokovno veljavo, kajti, ko ribe v reki obrnejo hrbet, je težko najti krivca, ki mora plačati strokovne analize. Prav ekologija je izziv časa, ki trka na vrata zavodov za varstvo zdravja ljudi. Težko so jim kos, saj so slabo opremljeni, med mladimi zdravniki pa za tovrstno delo ni več pravega zanimanja. Tako se dogaja — kot se je pred letom dni — ko je v Škofji Loki voda zasmrdela in je bilo mnenje kranjskega zavoda slabo upoštevano; k sreči so si lahko pomagali z vojaški1*" Černobilska nesreča je, denimo, k* »obšla« zavode, ki pač niso mož ustrezno ukrepati, saj za to niso usp^ sobljeni. Tudi aidsa kot nove nalezlji^ bolezni ne »pokrivajo«, čeprav bi o1' zelo prav, da bi ljudi opozarjali in 0 veščali o zaščiti pred to boleznijo. Drugi poglavitni problem pa je sla^ medsebojna povezanost in obveščeno teh zavodov. Vsi celo informacij rep bliškega komiteja za zdravstvo ne p1* jemajo, kaj šele, da bi v najrazličneF zdravstvene analize vključili tudi skf za zdravje ljudi, kakor je na prime. dolgoletna izpostavljenost škodljiv1^ vplivom. . Poleg osnovne dejavnosti, to je prCj vsem epidemiološka služba, bi mor* vsak od osmih slovenskih zavodov ra* viti svojo posebno dejavnost, ki je Ob tednu invalidov, od 6. do 12. decembra_ Naj akcijski program ne obleži v predalu O reševanju problemov invalidov naj vsaj enkrat na leto razpravljajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Drugi teden decembra je že tradicionalno namenjen invalidom. Te dni naj bi se še posebej posvetili ljudem ob sebi, ki jih na ta ali oni način pesti invalidnost, predvsem pa bi morali pogledati, kaj smo čez leto storili zanje. Miha Logar, predsednik invalidov v . kranjski Iskri in predsednik odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj, opozarja, da bi morda prav te dni izvlekli iz predalov akcijski program za reševanje problematike invalidnih oseb v občini Kranj, ki ga je letos aprila objavil Kranjčan in so ga sprejeli vsi trije skupščinski zbori. To je dokument in pripomoček za vsestransko reševanje problemov zaposlenega invalida, saj zajema vsa področja: preprečevanje invalidnosti na delovnih mestih, ugotavljanje invalidnosti oziroma delovne zmožnosti, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, njih izobraževanje, usposabljanje strokovnih delavcev za delo z invalidi, merila ekonomske stimulacije invalidov, odpravljanje arhitektonskih ovir za invalide, preventivo, zdravstveno varstvo in podobno. D. D. njegovem območju najpotrebnejša, K bi ne delali vsega. Dobro pa bi mor*' biti tudi povezani med seboj. Najprej pa bi morali urediti denaf vprašanja, predvsem poiskati pametf način financiranja, ki bo spodbujal1 ne oviral dela zavodov. Napraviti 0 meravajo popis opremljenosti in P*? trebne opreme. Med mladimi zdraV ki pa bodo morali zbuditi več zanimfl nja za preventivno službo. To pa bod lahko naredili le, če v primerjavi z gimi zdravstvenimi službami ne bo ^ ostajala. Veliko dela jih v vsebinskem pofr. du čaka pri zdravstveni informati^ saj ':; ne moremo privoščiti Stradiv* jevih gosli (računalnikov), če nanje znamo igrati, kakor je slikovito dej^j' dr. Ana Kraker-Starman, direktor^ kranjskega zavoda. M Vo,čjaK od 19. do 28. decembra v Kranju na NOVOLETNEM sejmu