Leto LXXIBL, št. m Lfubfjana, pouedef)ek 9* septemtaa 1940 Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unča 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. žne reforme u Rumu Vzpostavitev pravic kraljice Helene — Vse poslovanje z javnim imetjem v zadnjih letih [vrženo reviziji — Ukinitev romunskih veleposlaništev • IiH Bukarešta, 9. sept. e. Včeraj je bila objavljena cela vrsta zakonov in uredb, ki jasno kažejo, kako skuša general An tone scu z vso naglico likvidirati dosedanji položaj in konsolidirati novi režim. Med prvimi zakoni, ki so bili objavljeni, je zakon, s katerim se princesi Heleni, mati-ri kralja Mihaela, daje naslov kraljica mati Helena, Druga odredba določa, da morajo vsi bivši predsedniki vlade, ministrski in državni pod tajniki, kakor tudi generalni pod-tajniki ministrstev v vladah, ki so upravljale državo v zadnjih desetih letih, upravičiti svoje imovinsko stanje pred posebno komisijo pri predsednlštvu vlade. Prav tako se podvrže kontroli uporaba vseh fondov za oboroževanje in opremo vojske, ki so se porabili v zadnjih desetih letih. Narodna banka mora predložiti kontrolni konusiji poročilo o uporabi deviz v zadnjih petih letih in prav tako se bo kontrolirala poraba tajnih in dispozicijskih fondov posameznih ministrstev za zadnjih pet le+, kakor tudi vse nabave za državne železnice v teku zadnjih osem let. Posebna uredba odpravlja znake In uniforme bivše državne stranke, kakor tudi raznovrstne vojaške uniforme. Za bodoče se uvaja enotna uniforma za vse vrste orožja. Tudi mladinska organizacija »Straža carei«, ki je bila ustanovljena z namenom, da pobija delovanje železne garde med šolsko omladino, je bila tudi razpu-ščena. Izvršeni bosta revizija vseh političnih procesov v zadnjih osmih letih in preiskava proti vsem sodnikom in državnim tožilcem, ki so vodili te procese. Med precesi, ki so se vodili v zadnjih osmih letih, se smatra kot najpomembnejši proces proti polkovniku Prekupu in njegovim tovarišem 1.1934 ter razprava proti pokojnemu vodji Železne garde Corneliju Co dreanu 1.1938, katerega hočejo na ta način po smrti rehabilitirati. Odpravljeni so vsi posebni vlaki za ministre, ki so dodeljeni rednemu številu, a večje število dvornih in posebnih vlakov se ukine. Nadaljnja uredba odpravlja položaje ru-munskih veleposlanikov v inozemstvu. Runi unija je imela doslej veleposlaništva v Franciji, Turčiji, Jugoslaviji, Grčiji, Poljski in pri Vatikanu. Vsa ta poslaništva razen pri poljski vladi, ki je prenehalo poslovati, se spremene v poslaništva- Te ukrepe v dipmotskih krogih smatrajo na eni straDi kot znak varčevanja, na drugi strani pa kot posledico nove rum unske zunanje politike. S posebno uredbo je imenovan za novega predsednika bukareštanske občine profesor pravne fakultete v Bukarešti Vantu. Naposled je bila tudi izdana uredba, po kateri noben mmunski politik ne sme brez izrecnega dovoljenja generala Antonesca zapustiti države. Obmejne straže so dobile nalogo .naj strogo pazijo, da ne bo noben ru-mur.ski politik pobegnil v inozemstvo. Zaplemba premoženja kralja Karola BuKarešt*. 9. sept. s. (Reuter). Ministrski predsednik Antonescu je včeraj podpisal odflok, ki odreja zaplembo vseh delnic in dobroimetij. ki jih je imel oivšl kralj Karol v raznih rum unskih podjetjih. Policija je včeraj zasedla vse banke v Bukarešti. Ta ukrep je oči vidno v zvezi z zaplembo premoženja bivšega kralja. Manifestacije za kralja Mihaela Bukarešta, 9. sept. s. (Reuter). Včerajšnji dan se je po odredbi vlade praznoval po vsej Rumuniji kot dan molitve za novega kralja Mihaela. Tudi na ulicah je prirejalo občinstvo manifestacije za novega kralja. Vlada je prepovedala vse nadaljnje žalne demonstracije zaradi odstopitve Transilvanije. Prepovedana je tudi nošnja uniform raznih strankarskih organizacij. Ostavke ministrov Bukarešta, 9 .sept. AA. (DNB). Poročajo, da vsi člani bivše Gigurtove vlade niso prisegli kralju Mihaelu, ampak so nekateri bivši ministri na zahtevo generala Antonesca odstopili. Tako so podali ostavko notranji minister general Popescu, letalski in mornariški minister admiral Pa-iseh, vojni minister general Dicolescu in minister za oskrbo Priboianu. Odstranitev Židov iz Javnih ustanov Bukarešta, 9. sept. AA. (DNB). Prosvetni minister Budisteanu je izdal dve novi uredbi o Židih in svobodnih zidarjih. Po prvi uredbi se iz državnih in vseh drugih gledališč odstranijo 2idje, po drugih pa se odpuste vsi uradniki prosvetnega ministrstva, ki so bili člani prostozidarskih lož. Polkovnik Prekup na svobodi Bukarešta, 9. sept. e. (DNB). Kakor je bilo že javljeno, je bil polkovnik Prekup izpuščen na svobodo. PoikOvnik Pre- kup je bil 1. 1934 obsojen na deset let prisilnega dela. Bil je med skupino oficirjev, ki je svojčas bivšega rumunskega kralja Karola z letalom prepeljala v Rum unijo. Madžarski min« predsednik v Transilvaniji Budimpešta, 9. sept. AA. (MTT). Madžarski min. predsednik Teleki je včeraj dopoldne prišel v Veliki Varadin, kjer je konferiral s predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Nato je odpotoval dalje na inspekcijo v nanovo pridobljeno Transilvanijo. Bukarešta, 9. sept. AA. (Rador). Uradno objavljajo, da se je včeraj končala evakuacija četrtega pasu Erdelja. Prihod kralja Karola v Švico Lugano, 9. sept. e. (Reuter). Včeraj ob 17.12 je prispel v Lugano brzi vlak, s katerim je potoval kralj Karol. Za bivšega kralja in njegovo spremstvo so bih rezervirani apartmaji v najelegantnejšem hotelu v Luganu. Takoj po prihodu na postajo se je kralj odpeljal v hotel. Rum unski knez Nikola, ki je bil svojčas izključen iz kraljevske rodbine, ker se je poročil z meščanko, je prispel v Benetke, odkoder je takoj nadaljeval pot v Rumu-ni jo. Ruske obtožbe proti kralju Karola 3loSKva, 9. sept. s. Moskovski radio poroča, da je sedaj ugotovljeno, da je znane rumunsko-sovjetske obmejne incidente pretekli mesec povzročil kralj Karol osebno. Po njegovem nalogu je več rurnunskih tolp, pa tudi oddelkov redne vojske, s težkim orožjem vpadJo na sovjetsko ozemlje. Kralj Karol je hotel na ta način bržkone zbuditi vtis, da. ograža Rusija Rum unijo. S tem naj bi bilo pripravljeno primerno \ razpoloženje za madžaxsko-rumunske razgovore, ki so se imeli tedaj začeti. Prav tako je hotel kralj Karol s temi incidenti doseči, da bi Nemčija in Italija garantirali rumunske meje. Tudi je obstojal namen, skaliti nemško-ruske odnoeaje ter zbuditi nezaupanje med obema državama. Moskovski radio pravi dalje, da vodi sedanja rum unska vlada generala Antonesca povsem drugo politiko ter da so vsi krivci rusko-rurnunskih obmejnih incidentov že zaprti. Po sporazumu v Crajovi Bolgarska vojska bo zasedla južno Dobrudžo do konca septembra Sofija, 9. sept. i. V soboto je bil podpisan sporazum med bolgarsko in rumun-sko delegacijo v Crajovi o odstopitvi južne Dobrudže Bolgariji. Pogodba določa, da bodo rumunske oblasti izpraznile Dobrudžo od 15. do 20. septembra, bolgarske oblasti pa bodo pričele prevzemati upravo 16. septembra, vse urade pa bodo prevzele do 20. septembra. Bolgarska vojska bo vkorakala v Dobrudžo 20. septembra ter bo polagoma zasedla vse 4 pasove. Zasedba bo končana do 30. septembra. Tudi glede denarne odškodnine je bil dosežen sporazum, Bolgarija mora teoretično plačati Rumuniji odškodnino v visini milijar- de lejev, ker pa ima Bolgarija napram Rumuniji še neke terjatve, bo zahtevana odškodnina vknjižena kot poravnana. Glede narodnih manjšin določa pogodba, da se bo iz južne Dobrudže prisilno izselilo okrog 100.000 Rumunov, iz severne Do-brudeže pa okrog 45.000 Bolgarov. Velike manifestacije v Sofiji Sofija, 9. sept. e. Včeraj ob 8. je prispela iz Crajove bolgarska delegacija z ministrom Pcm eri ovim na čelu. Na vseh železniških postajah od Vidina do Sofije je narđuSeni narod prisrčno pozdravljal člane delegacije. Na sofijski postaji so delegacijo sprejeli in pozdravili v imenu vlade kmetijski minister Bagrjanov, predsednik sobranja Logofetov, šef generalnega štaba general Petkov, mnogi narodni poslanci, člani organizacije >l5obrudie< in mnogo prebivalstva. Navdušene manifestacije zaradi vrnitve južne Dobrudže Bolgariji so se nadaljevale tudi včeraj ves dan. V Sofiji, kakor tudi po vseh drugih mestih in trgih, so bile velike manifestacije\ popoldne pa <90 bile v prestolnici razne prireditve in zabave. Ob 11. je bila v cerkvi Aleksanrira Nevskega svečana zahvalna služba božja, nakar je krenil mimo dvora manifestacij-ski sprevod. Na čelu je korakala vojska, nato pa razne stanovske in patriotične organizacije z zastavami iz raznih krajev Bolgarije. Nato so defilirali sofijski meščani z županom na Čelu ter člani delegacije, ki je vodila pogajanja v Crajovi. V povorki, ki je nepretrgoma korakala tri ure mimo dvora, je bilo okrog 150.000 ljudi Popoldne so povsod svirale vojaška godbe. Zvečer je bila prirejena ogromna manifestacija z baklado. Svečanosti se nadaljujejo tudi danes. Upravna razdelitev južne Dobrudže S°fija, 9. sept. e. Notranji minister Ga-brovski je izjavil predstavnikom tiska, da je admimstrativna razdelitev južne Dobrudže že izvršena. Južna Dobrudža je razdeljena na sedem srezov in sicer: do-brički, silistrijski tutrakanski, balčiiiki, kuzbunarski in kasanski. Poleg tega bo pet mestnih občin in sicer Dobrič, Silistri-ja, Tutrakan, Balčik in Kavarneska. Kmečkih občin bo 114. Administrativno osebje je že določeno. Zunanji minister je za sredo sklical konferenco, na kateri bo dal navodila administrativnemu osebju. omhardlranje Londona se nac Nemška letala so tudi vso preteklo noč napadala razne okrafe Lon đona — Napadi so se vrstili deset ur skoro brez presledka London, 9. sept. s. (Reuter). LPndOn je imel preteklo noč svoj najdaljši letalSKi napad. Nemška letala so bombardirala prestolnico 10 ur od večera pa do ranega jutra skoro brez presledka. Napadi so s« pričeli Snoei pol ure prej nego v soboto. Na meč to, 7ja>ti na vzhodni del, je bilo vrženih mnogo težKih eksplozivnih, z^ži-galnih in *udi tulečih bomb. povzročenih je bilo mn°go novih p°žarOv. Protiletalsko topništvo je na mejah mesta otvorilo strahovit ogenj proti nemškim letalom, tako da se je mnogo nemških bombnikov še pred mestom odločilo za povratek, ne da bi bili odvrgli bombe. Po napadu prve skupine na vzhodni del mesta je isti predel tri čet rt ure pozneje napadla druga formacija nemških letal. Mnogo pokrov v d°kih v londonskem pristanišču je gorelo še od sobotnega napada. Včeraj je uspelo te požare v teku dneva že omejiti, ponoči pa so na ista mesta nemška letala zn°va metala b°mbe. Oddelki za zaščito civilnega prebivalstva so še med posameznimi napadi skušali gasiti požare in odstranjevati ruševine. V splošnem je bilo opaženo, da je napad na London preteklo noč izvršilo nekoliko manjše število nemških letal nego v noči od sobote na nedeljo. Napadala so v širokem obroču okoli mesta ter so se vedno bolj približevala središču mesta kljub naj silovite jšemu ognju protiletalskega topništva v notranjem obrambnem obroču. Eno izmed nemških letal je bilo pri napadu menda sestreljeno. Sestreljen je bil tudi en zaporni balon, ki je zgorel v zraku. O nemških napadih preteklo noč poročajo tudi iz Walesa, nekega mesta v se-verozapadtni Angliji ter nekega okrožja v južnozapadni Angliji. Angleško uradno poročilo London. 9. sept. s. (Reuter). O novem velikem nemškem napadu na London, ki je bil izvršen v noči od nedelje na ponedeljek, sta objavili letalsko in notranje ministrstvo davi naslednji komunike: Preteklo noč so se aovražni napadi na London obnovili kmalu po nastopu mraka ter so se nadaljevali vso noč. Napadale so zaporedne skupine nemških letal, ki so operirale neodvisno druga od druge preko širokega ozemlja Londona, V nobenem primeru niso pri teh napadih nastopile velike edini ce. Protiletalsko topništvo je bilo stalno v akciji. Bolj premišljen značaj so imeli nemški napadi zopet na oba bregova temze. Tu je bilo pov^očenih več požarov. Drugod so bile vržene bombe na večino raznih delov Londona. Povzročenih je bilo mnogo požarov in delnih prekinitev javnega prometa. Povzročena je tudi znatna škoda na mnogih zasebnih hišah ter na javnih in trgovskih poslopjih. Nadaljnje poročilo bo v kratkem objavljeno. Včerajšnji napadi preko dneva London, 9. sept. s. (Reuter). O včerajšnjih nemških letalskih napadih na Anglijo sta izdali letalsko in notranje ministrstvo snoči komunike, ki pravi, da so malo pred pol dnevom velike formacije sovražnih letal poskusile severno od Dovra prodreti proti Londonu, takoj pa sta nastopili protiletalsko topništvo in lovsko letalstvo tako, da so le manjše nemške edi-nice dospele v notranjost. Nekaj letal je prodrlo proti severu do ustja Temze, kjer pa so bila tudi ta letala razpršena. Vrženih je bilo nekaj bomb, ki pa so padle po večini na podeželje. V Kentu je bilo zadetih nekaj hiš in neka železniška postaja. Ubita je bila ena sama oseba. V teku dneva je bilo sestreljenih včeraj 8 nemških letal in sicer 5 od angleških lovcev, 3 pa od protiletalskega topništva. Omenjena tri letala je sestrelila ena sama protiletalska baterija v teku ene minute. Zadeta nemška letala so še hitro odvrgla svoje bombe ter zadela več trgovin in kmetij. Eden izmed nemških letalcev se je rešil s padalom, Skoda po sobotnem napadu L°ndon, 9. sept. s. (Reuter). Po vesteh je škoda, ki jo je povzročil veliki nemški napad v soboto v londonskem pristanišču, sicer znatna, vendar so naprave za nakladanje in razkladanje v Tu ki intaktne. Promet v Inki se v polnem obsegu nadaljuje. Več skladišč je bilo sicer poškodovanih, toda le malo zalog" živil je bilo tmičenih. V Londonu je bila pri napadu v soboto zadeta med dragim ena izmed železniških postaj. Zaradi tega je bil promet v območju postaje nekaj časa prekinjen, Prometrho ministrstvo javlja sedaj, da se je v teku dneva posrečilo prometne zveze sicer že delno obnoviti, da pa je treba pričakovati, da vse zveze še ne bodo takoj vzpostavljene. Vlaki so bili dirigirani delno preko stranskih prog in so HTH dani v promet tudi posebni avtobusi, da nadome- *e izostale vlake. London, 9. sept. s. (C. Z.). Po velikem napadu v noči od sobote na nedeljo so listi v Londonu izšli normalno ter so bili kakor običajno dostavljeni. NI nobenih znakov, da bi bTJo življenje v Londonu desorganizirano. Vlaki, tramvaji in avtobusi vozijo normalno. Ljudje so preživeli vso noč v zakloniščih- Ponovno so culi padanje tulečih bomb in eksplozije. London, 9. sept. s. (Reuter). Po naknadnih podatkih je protiletalsko topništvo pri nemškem napadu na London v soboto ponoči sestrelilo Se 11 nemških letal, tako da so znašale skupne nemške izgube pri tem napadu 99 letal. Tzmed teh jih je 21 sestrelilo protiletalsko topništvo. Angleži so »zgubili v soboto 22 lovskih aparatov, vendar se je po zadnjih podatkih 9 pilotov rešilo. London, P. sept. s, (Reuter). Ena sama es kad rila angleških lovcev je v soboto ponoči sestre^la nad Londonom 10 nemških bombnikov tipa Dornier in 3 lovska letala Messeischmitt 109. Pilot angleškega lovskega 'etala, ki je bilo sestreljeno, je s padalom pristal na površini zapornega o-ilona. Balon so potegnili na zemljo ter so tako pilota rešili. Dan molitve v Angliji London, 9. sept. s. (Reuter). Včeraj je bil v vsej Angliji dan moiitve. Kraljeva rodbina se je udeležila službe božje v kapeli gradu v VVindsorju. Tudi v vsem imperiju ter v Zedinjenih državah so bile molitve po vseh cerkvah. V Washingtonu se je udeležil službe božje predsednik Roosevelt in sicer v isti cerkvi, v kateri sta bila pred letom pri službi božji angleški kralj in kraljica. Poleg Roosevelta je bila pri službi božji navzoča norveška prestolonaslednica Marta. Nemško poročilo Berlin, 9. sept. s. (DNB). Preteklo noč so bojne formacije nemških letal zopet na- padle London, predvsem pa londonsko pristanišče. Na industrijskih in pristaniških napravah je bila ponovno povzročena velika škoda. Požari od napada prejšnje noči so bili še razširjeni in povzročenih jo bilo nekaj novih požarov. V teku včerajšnjega dne so nemška letala v glavnem izvajala le izvkmiske polete nad Londonom. Ob tej priliki so iz velike višine napravile fotografske posnetke škode, ki je bila povzročena pri napadu v noči od sobote na nedeljo. Maršal Goring o napadih na London Berlin, 9. sept. r. (United Press). Maršal GJoring je imel včeraj govor nekje v Franciji. Izjavil je, da je nemško letalstvo prvič v zgodovini sveta prodrlo do osrčja sovi 'lini k a. Sam Hitler je odredil ta napad na London kot odgovor za neprestane napade angleških letal na nevojaške objekte v Nemčiji. Nadalje je izjavil : V tem zgodovinskem trenutku zadaja nemška sila sovražniku udarce v srce. želim izreči nekaj besed v tem zgodovinskem trenutku, ko je vodja po izzivalnih angleških napadih na Berlin odredil represalije preti angleški prestolnici. Jaz sem osebno prevzel poveljstvo nad zmagovitim j nemškim letalstvom, ki je prvič napadlo London s tako srditostjo in ki bo te napade nadaljevalo, da izvrši svojo zapoved do končnega izida vojne. Prepričan sem, da bo izid teh napadov v skladu z borbenim duhom nemškega letalstva. Angleški napadi v Nemčiji Bombardiranje Ink v Kanalu, tvornic, prometnih naprav in letališč v Nemčiji London, 9. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so v noči na nedeljo angleška letala napadla zopet več nemških vojaških objektov. Predvsem so napadi veljali lukam ob Kanalu in nemškim ladjam v lukah. Napadi so bili izvršeni kljub slabemu vremenu in močni protiletalski obrambi ter so se nadaljevali vso noč. V Calaisu je bil povzročen najmanj en večji požar. V Bou-logneu je bilo več ladij direktno zadetih in glavni bazen poškodovan. Najhujši je bil napad na Ost en de, ki je trajal dve uri. Vrženih je bflo več ton bomb na doke in tovorne čolne v luki. Angleška letala so bombardirala tudi pristaniške naprave v IXmkerqueu. Ta napad je trajal eno uro ter je povzročil več požarov. Pri Calai- su so napadla angleška letala tudi postojanke nemškega težkega topništva. Nadalje so bombardirala angleška letala v noči na nedeljo Kruppove tvornice v Essenu, doke v Emdenu, municijsko tovarno v Zwclbruckenu, bencinska skladišča v Gelsenkirchnu ter tovorne kolodvore v MaJTTLheLnTU, Hammu in drugod. Napadena so bila tudi letališča v Kol-maru, Bruslju, Soesterburgu, Eidhovnu, Weeeki in Kreefeldu. Znova so vrgla angleška letala več sto zažigalnih bomb na Sch\varzwa!d. Povzročenih je bilo mnogq novih požarov in več eksplozij. Letala so opazila več požarov, ki so goreli še od prejšnjih napadov. Z vseh teh poletov so se vrnila vsa angleška letala. Angleški letalski strokovnjak o poostritvi vojne v zraku London, 9. sept. s. (Reuter) Letalski strokovnjak angleškega radia Olliver Stuart komentira veliki nemški napad na London v soboto zvečer ter pravi: Pričakovana poostritev letalske vojne se je začela. Sedaj se mora nadaljevati. Nemško in angleško letalstvo se morata odslej boriti tako dolgo, dokler eno izmed njiju ne bo popolnoma uničeno. Prebivalstvo na kopnem mora s svoje strani pričakovati v nadaljnjih letalskih operacijah, da bo izpostavljeno najhujšemu bombardiranju. Le- talska borba bo rmek dve obliki. V zraku bo mora k) angleško letalstvo podvzeti vse, da odbije nemške napade, obramba za zaščito pred letalskimi napadi pa se bo morala na kopnem truditi, da čim bolj omeji in čim hitreje popravi škodo povzročeno pri letalskih napadih. Vse kaže, da se nemška letalska aktivnost v napadih na Anglijo že približuje Nad&ljevanje na Z. str. svojemu ViSkti. To je mogoče sklepati iz dejstva, da je bil pred velikim napadom na London kratek premor v nemških napadih. Tudi je bilo ugotovljeno, da v času napada na London nemSb letala drugih mest V Angliji niso napadla. Zdi se torej, da pomni i onih 500 letal, ki so v soboto zvečer napadla London, že matno koncentracija glavne nem&e letalske sile. Bil je ta napad t\u London največji letalski napad v sedanji vojni sptoht tudi večji nego svoječasni nemški napad na Pariz. Ugotoviti je treba da so Nemci sedaj koncentrirali tako rekoč vse svoje letalske Sile za napade prav na London. Medtem pa tnor.' angle:ko letalstvo braniti §e vso ostalo Anglijo od Vzhoda do zapada in samo del lovskih leta! lahko pomaga pri obrambi Lnndotia. Res je lovsko leta'stvo želo mobilno ter ga je lahko zelo hitro poslati iz enega predela v drugega, vendar pa je le treba upoštevati to razdelitev angleških letalskih sjl pri ocenjevanju rezultatov nemškega napada na London. Ta rezultat pa kaže, da so Nemci izgubili okoli 19 odstotkov letal, ki so bila udeležena pri napadu. To pomeni, da bi v približno šestih takih napadih izgubili Nemci prav vsa letala, ki so izvršila napad. Tu so torej meje, ki so postavljene nadaljnjemu ojačenju nem'kih napadov na Anglijo. Upoštevati je treba tudi še, da rabijo Nemci po vsakem napadu nekaj časa, da popravijo po-kodbe na aparatih in nadomeste letalsko osebje. Medtem pa angleška letala za sedaj napadajo Nemčijo Sole samo v manjših skupinah. Formacije po 500 letal na angleški strani še niso stopile v akcijo, toda manjši angleški napadi se popolnoma redno ponavljajo. Kakor je izjavil nedavno min. predsednik Churchill v parlamentu, glavna angleška letalska sila v dosedanjih bor- bah še ni nastopila, prav angleško letalstvo pa bo s svojimi napadi na Nemčijo lahk« najbolje preprečilo neenakemu letalstvu, da bi napadak> Anglijo t vso silo. Seveda je treba zaenkrat pričakovati, du bo nemških napadov vedno več in v vodno hujši obliki: Ni mogoče upati« da bi ti na padi takoj ponehali, brez dolgega in hude ga odpora. Angleško letatst^ za sedaj ni do\'olj močno, da bi nemške naz>ade tako; ustavilo. Tudi je treba upoštevati, da je zelo težko odkriti ona sovražna letala, ki na-padajo ponoči. Protiletalska obramba je sicer dobra, toda mnogo napadajočih letai more \-edno prodreti skozi protiletalsko obrambo. AngleSko prebivalstvo pa postaja, kakor se zdi, tem bolj odločno, rim hujši so nemški napadi. Vedno boljše pa bodo rudi izkušnje protiletalske obrambe, ki bodo omogočile, da bodo imeli Nemci tudi ponoči vedno večje izgube, če se Nemci sedaj koncentrirajo v svojih napadih na London, pa tudi pomeni, da zato ne napadajo angleških .letališč in letalskih tovarn, ki so večiega strateškega pomena. Vsekakrr bo letalska ofenziva postala Še hujša, vedno bolj pa bo naraščal tudi odpor in vedno hujši bodo angleški profciudar-ci Ameriški ru^ilci za Anglijo OUa\v», 9. sept. s. United Press javlja, da so bile že v soboto na odstopljenih ameriških rušilcih razvite angleške zastave. Rešeni mornarji LonHostilec, ki je bil potopljen na Sredozemskem morju od sovražne mine 23. avgusta, rešenih 125 mornarjev, štirje člani posadke so izgubili življenje. elika ulaže vojske v Egiptu Prihod velIMh ladijskih konvojev z vojaštvom in vojnimi potrebščinami Kairo, 9. sept. s. (Reuter). Uradno poročajo, da so dospela te dni v Egipt nova velika ojačenja za angleško vojsko. Vojaštvo so pripeljali največji ladijski konvoji, kar jih doslej pozna zgodovina. Velike množine vojaštva in vojnega materiala so dospele tako naravnost iz Anglije kakor tudi iz Rodezije, Indije in Avstralije. Iz Avstralije je prispelo med drugim več tisoč avstralskih letalcev. Vsi konvoji tudi oni, ki so prispeli preko Sredozemskega morja, so dovršili vožnje brez vsakega incidenta Napadeni niso bili niti od sovražnih letal niti od bojnih ladij. Vojaštvo se je sedaj že izkrcalo v raznih lukah v Egiptu. Pri prihodu je vojake pozdravil angleški poslanik v Kairu in general W1I- son. Napad na Malto Kairo, 9. sept. s. (Reuter). Uradno poročajo, da so včeraj napadle močne formacije sovražnih letal Malto. Na mornariških objektih je povzročil napad nekaj Škode. V skladišču bombaža je bil povzročen požar. Zadetih je bilo tudi nekaj zasebnih hiš in med civilnim prebivalstvom je bilo manjše število Žrtev. Najmanj eno sovražno letalo je bilo sestreleno, drugo pa bržkone tudi, kar pa ni nedvomno ugotovljeno. SahsTsSd turnir v Moskvi Botvinik premagal Levenfiša Moskva« 9. sept. s. V soboto zvečer je bilo igrano III. kolo v velikem turnirju za Šahovsko prvenstvo Rusije. Petrov je premagal Mikenasa, Bondarevski pa Lisičina. Partiji Panov-Keres in Borislavski-Rudakovski sta se končali remis. Vse ostale partije so bile prekinjene. Snoči je bilo igrano IV. kolo turnirja. V središču zanimanja je bila partija Bot-vinnik-Levenfiš. Botvinnik je igral partijo odlir.no. žrtvoval je v otvoritvi kmeta ter dcsegel zato mnogo boljši razvoj. Po polurnem razmišljanju se je odločil Levenfiš, da vrne kmeta, vendar ni mogel več popraviti položaja. Botvinnik je partijo dobil. Nadalje je premagal Ragozin Konstan-tinopolskega, Smislov Rudakovskega, Pa-nov pa Kotova. Za Kotova je to že tretji poraz v turnirju. Remis sta končali partiji Ldsiein-Makagonov in Bondarevski-Bori-slavski. V prekinjenih partijah stoji Le-rišev bolje proti Keresu ter ima upanje v zmago, prav tako pa Stolberg proti Mike-nasu. Po IV. kolu vodi še vedno Bondarevski s 3 in pol točkami. Na drugem mestu je Panov z 2 in pol točkami in 1 prekinjeno partijo. Položaj ostalih je zaradi mnogih prekinjenih partij še nepregleden. Obračunavanje v Franciji Vichy, 9. sept. s. ( Ass. Press.), v Mek-nesu v severni Afriki je bil svojčas aretirani bivši notranji minister Mandel, ki ga bodo sedaj z letalom prepeljali v Riom, kjer bo postavljen pred sodišče. General Gamelin in bivša ministrska predsednika L>aladier ter Revnaud so sedaj v zaporu v nekem gradu 8 km od Rio-ma. Vsi trije bodo postavljeni pred posebno sodišče v Ri-omu. Povratek francoskih mornarjev iz Aleksandri]e Vichy, 9. sept. s. (Ass. Press). V Tou-lon so dospeli francoski mornarji z več francoskih vojnih ladij pred Aleksandrijo. V smislu posebnega sporazuma med angleško in francosko vojno mornarico pred Aleksandrijo so bili ti mornarji repatri-iranL Sorzna poročila Curlk, 9. sept. Beograd 10. Pariz 9.95, London 17.O0, New Tork 439.75, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.62. 13 om kraljice Marije Slovesna vzidava spominske listine v navzočnosti zastopnika kralja Petra II« Metlika, S. septembra. Na rojstni dan kralja Petra II. je bila Metlika posebno razgibana. Narod se je ta dan zgrnil okrog temeljev nove stavbe, ki raste iz t ah poleg Sokolskoga doma. S hiš plapolajo zastave, rdeče srajce ponosnih Sokolov in Sokolić, razvrščenih v urejenih vrstah, čakajo na prihod kraljevega zastopnika. Gre za slovesno v zidavo spominske listine v dom za zaščito dece, ki ne bo samo nov okras staroslavni Metliki, temveč tudi prekoristna ustanova, narekovana po globokem razumevanju in sočutju do najpotrebnejšega očuvanja narodovega zaklada — naše dece. Po slovesnem sprejemu kraljevega zastopnika g. podpolkovnika Ivana S a rn beka na metliškem kolodvoru po br. Engelbertu G angin, mestnem župami g. Ivanu Male-šiču, starosti metliškega Sokola br. Hočevarju, šolskem upravitelju g. Zalarju itd. se je svečanost vršila na znanem >Fun-gartu€, kjer se bo nova ponosna stavba pridružila kot sestra Sokolskemu domu. Otvoritveno besedo je govoril starosta metliškega Sokola br. Hočevar in pozdravil odposlanca Nj. Vel. kraljice Marije ter ostale navzoče. V jedrnatem govoru je na-dalieval: »Z Odločitvijo Nj. Vel. kraljice Marije se je začel na poltudo Sokolskega društva v Metliki na tem zemljišču, ki smo ga dali v ta namen ria razpolago, graditi DečjI dom kraljice Marije za zaščito đece v Času vojne in za letovanje v miru. Danes smo se zbrali, da vzidamo spominsko Hštiho in blagoslovimo temeljni kamen. Srečno naključje hoče, da pada ta sveča-prav na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IX. M stopa danes v leto svoj« polnoletnosti in se bo končalo s prevzemom vladarske dolžnosti — te velike in težavne dediščine po Njegovem velikem očetu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Lepše bi ne mogli proslaviti kraljevega rojstnega dne. Izvršujem prijetno in častno dolžnost, da pozdravim predvsem odposlanca Nj. VeL kraljice Marije gospoda podpolkovnika 40. pešpolka Triglavskega Ivana A. šarnbeka. Bodite, gospod odposlanec, prepričani, da nima naš kraljevski dom in junaški rod Karadjordjevičev vernejših In vdanejših državljanov, kakor smo ml ki se radujemo te velike pozornosti in izredne naklonjenosti z najvišjega mesta! Ko Vam kličem iskreno dobrodošlico, Vas prosim, da na najvišjem mestu tolmačite naša patriotska čustva, našo vdanost ln zvestobo!« Nato je pozdravil Se pooblaščenega zastopnika Unije za zaščito dece, g. Ivana Malešiča, vse navzoče goirpe in gospode, predstavnike državnih, cerkvenih in občinskih oblasti, zastopnike vseh društev, prav iskreno pa še šolsko mladino, ki raste in se razvija v ljubezni do kralja in domovine. Ta mladina bo v bližnji bodočnosti Imela veselje, da se bo lahko seznanila s svojimi bratci ln sestricami, ki bodo uživali varstvo in dobrote tega doma. S tem blagotvornim dejanjem je počaščeno staro mesto Metlika ln vsi prebivalci Bele Krajine brez Izjeme, ki ji daje od nekdaj ataačaj in obeležje prav Metlika sama. V temelj doma. ki ga gradi stavbni podjetnik g. Avguštin Okroglič Iz Novega mesta; je bila svečano vzidana spominska listin« m posebnim besedilom, nakar js f. prost Klemenčlč. belokranjski rojak, priklical božji blagoslov na temeljni kamen n to plemenito delo naše kraljice Marije. Po blagoslovu je v imenu Jugoslovanske Jtiije za zaščito otrok, sekcije za dravsko banovino, spregovoril g. Ivan Malešifi, podarjajoč prevafaio delo unije, ki ga mor-I,i poedinci ne razumejo z vso potrebno rloblno. Narodu, ki skrbi za svojo bodočnost in svojo skrb posveča svoji mladini, -e hi treba bati. da bi bil izbrisan z zemljevida,. Vzvišeno delo unije samo narekuje sodelovanje vseh, ker je to eminentne važnosti za naš narod in je to delo morda pna najvažnejših akcij, ki so se kdaj vršile* za obrambo slovenskega naroda. Posebno zahvalo izraža br. Engelbertu Ganglu. ki si je tudi v tem pogledu pridobil neminljivih zaslug. Klicu, naj živi visoki kraljevski dom in močna Jugoslavija, so se vsi navzoči gromko odzvali, mestna godba pa je zaigrala državno himno. Zatem je govoril še šolski upravitelj g. Zalar o pomenu stavbe za narod, nakar je bila slovesnost zaključena z vzkliki vladarju, kraljici Mari;"I in kraljevskemu domu. Ob zvokih godbe se je skozi špalir Sokolov in Sokolić odpeljal kraljev zastopnik. Nepozaben ostane ta dan Metličanom. saj je padel tega dne nov list v kroniko metropole Sele Krajine. Inserlrajte v 1fSl, Narodu" ! Razširjenje škofje* loškega vodovoda škof ja Loka. 7. septembra. Prva etapa vodovodnih del v Škof ji Loki je bila končana s postavitvijo vodnjaka in sesalk v Virškem. Škofjeloškemu vodovodu so priskrbeli toliko vode, da lahko prehaja Vodovodno društvo V drugo razdobje svojih del, to je v razširjenje vodovodnih napeljav na oni mestni del, ki je bil doslej navezan na vodnjake. Imamo predvsem v mislih Novo predmestje, kjer se je sezidalo v zadnjih letih mnogo hiš. Higienski zavod v Ljubljani je izdelal s sodelovanjem svojega strokovnjaka inž. Guzelja načrte, kako speljati vodovod v Novo predmestje. Predvideno je v tem drugem razdobju delo v dveh etapah. Predvsem se bo podaljšal vodovod iz rnes*a do Plevne, potem pa se bo pričelo 3 polaganjem vodovodnih cevi ob cesti, ki vodi od Plevne proti vojašnici. Iz mesta se bo odcepila nova vodovodna napeljava nekako med Margučevo in Kavčičevo hišo na Spodnjem trgu. potem bo Šla mimo novoga Gasilskega doma in preko Dolenčevega travnika do struge SelšČice. Nato pod strugo reke naprej do stare ceste ob Sušnikovi i pristavi ter naprej ob Marconovi vili do j Plevne. Položene bodo 8 mm cevi iz litega I železa v dolžini dobrih 1200 m. •tak je načrt, ki pa o njem trenutno ni mogoče reči, kdaj ga bodo pričeli izvajati. Seveda čimprej, toda so težave spričo izrednih Časov glede materiala kakor tudi delovnih fhočL Ni vsak za vse in prav glede dela pri vodovodnih napravah je treba ljudi, ki se na stvar razumejo. Vsekakor pa je Storjeh korak naprej, ki daje upravičeno i upanje, da bo stekla voda v doglednem času tudi v tem predelu Škofje Loke, ki jo moral okušati doslej neprijetnosti, ker mu ie primanjkovalo vode, zlasti ob vročili poletnih dneh. KOLEDAR tJaties: Ponedeljek, 9. septembra: Peter Klaver. Serafina DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Peter Veliki Kino Sloga: Zapeljivi pevec Kino Vnlon: Torpedo 48 Kino šiška: Rosnlie Kino Moste: Orlakove roke in Poštar jeva hči DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar, V16 — Tržaška cesta 43. Danes je sadnji dan velesejma Včeraj je bil naval na sejmišče skoraj tako velik kakor na kraljev rojstni dan Ljubljana, 9. septembra Velesejem pridobiva v zadnjih letih tudi na svojem vremenskem slovesu. Včeraj je bil že deveti dan lepega sončnega vremena in deveti dan vrvenja, veselja, ogledovanja in kupovanja. In praznisko razpoloženje *e bilo pri obiskovalcih in pri razstavi jalcih. Ce je res, da sedaj denar išče blago, ga je prav gotovo iskal ves čas jesenske razstave, zlasti pa v potek in včeraj, tako da so bili Številni razstavljalci v resni zadregi, kam z naročili, saj jih ima večina razprodano že večkrat nadoknađeno razstavljeno blago in so naročila za poznejše dobavne roke res razveseljiva. Obisk na praznik in včeraj pa ni veljal ie pestrim sejmskim zanimivostim, temveč nekoliko morda tudi postavljanju od stare velesejmske uniforme, v kateri smo ga videli nastopati 20 dolgih in vendar tako kratkih let, vsako leto dvakrat in tudi večkrat. Uniforma, četudi solidna iz lesene konstrukcije, je v tem času odslužila, sejmišče se bo prihodnje pomladi po načrtu prelevilo in mednarodni ljubljanski velesejem nas bo L, 1941 pozdravil v novi obleki, novih razstavnih paviljonih. Danes je zadnji dan velesejma in oni, ki iz kateregakoli vzroka še niso mogli poseti-ti jesenske razstave, raj store to danes, in si ogledajo vse, kar jrm nudi razstava, posebno tudi zato, ker so cene razstavljenih predmetov še vedno na zmogljivi višini in je vse, kar je razstavljeno, rudi za poznejši čas dobavljivo. Tako nas sejem potrjuje v zdravem optimizmu našega gospodarskega snovanja, pa mu jc baš zavoljo tega zdravega gledanja sojeno še dolgo življenje v lepši bodočnosti. Tekmovanje harmonikarjev Včeraj je bilo na velesejmu tradicionalno tekmovanje harmonikarjev, ki je privabilo od blizu hi daleč veliko Število tekmovalcev in poslušalcev. Po celodnevni tekmi, katere se je udeležilo 110 tekmcnm.lcev--harmoTiikarjev vseh kategorij, je razglasil sodni svetnik dr. Gustav Leitgeb Ob 18.30 izid tekme, poudarjajoč; da je strokovna komisija pri letošnjem tekmovanju predvsem ugotovila izredno velik napredek mladine, medtem ko so starejši ostali z nekaj izjemami na lanskoletni višini. Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji: V dtatonični lažji kategoriji: T. nagrada zlata kolajna Nlkoletl Ivan Iz Vrhnike. TT. srebrna kolajna Stru s Lojze i« Grosuplja, in. srebrna kol. Stamcar Milan lz Ljub- ljane, IV. bronasta kol. Steban Franc iz Zagorja, V. bronasta kol. Magister Milan iz Spodnjih Gamelj. V diatonični težji kategoriji: I. nagrada zlata kolajna Podobnikar Ivan z Rrezij, II. srebrna kol. Steban Alojz iz Zagorja, III. bronasta kol. Sušnik Franc iz Viča, IV. bronasta kol. Magister Ivan iz Spodnjih Gamelj. V kromartčni lažji kategoriji: I. nagrada zlata kolajna Goričan Josip iz Tržiča, II. srebrna kol. Bizjak Ivan la Zagorja o/S, III. srebna kol. Modec Stanislav iz Rakeka, IV. bronasta kol. MaguŠar Saša iz Ljubljane, V. bronasta kol. Kozel Darko iz Celja, VI. bronasta kol. Močivnik Radko iz Maribora. V kromatlčni težji kategoriji: I, nagrada zlata kolajna LokoSek Vili iz štor, II. srebrna kol. Schmidt Rudi Iz Brežic, III. bronasta kol Josip Feld iz Osijeka, IV. bronasta kol. Papler Albert iz Ljubljane. V mladinski skupini: I. nagrada zlata kolajna in ročna torbica Slč Mita iz Ljubljane, H. srebrna kol. in kovčeg Gruden Ida iz Ljubljane, III. srebrna kol. in denarnica Kiršner Majdka iz Jesenic, IV. srebrna kol. ln nahrbtnik Tausel Ivan lz Lok, V. bronasta kol in milo JeršinoviČ Helena I 12 Vrhnike, VI. bronasta kol. in skrinjico Kržišnik Ludovik Iz Rajhenburga, VII. bronasta kol. in skavtski nož Gruden Vinko lz Ljubljane, VIII. bronasta kol. ln skavtski nož Kren Boris Iz Jesenic, IX. bronasta kol. In stojalo za sliko Kajfež Tonček Iz Ljubljane. V otroški skupini: I. nagrada zlata kolajna in aktovka Barle Zlatko iz Zagreba, II. srebrna kol. in kovčeg Ahačič Vital iz Tržiča, TU. srebrna kol. in denarnica Jazbec Blankica iz Zagreba, IV. srebrna kol. in nahrbtnik Gradišek Janko iz Zaloga, V. bronasta kol. in nahrbtnik Goricah Franc Iz Tržiča, VI. bronasta kol. In nahrbtnik CenČek Niko z Jesenic, VTI. bronasta kol. in barvasti svinčniki Marinšek Ida iz Ljubljane, VITI. bronasta kol. in barvasti svinčniki slibar Janez Iz Dol. Toplic, IX. bronasta kol. ln čokoladne bonbone Pate Olga iz Ljubljano. X. bronasta kol. in barvasti svinčniki Grossmann Zvonko Is Mute. V skupini ansamblov: I. nagrada zlata kolajna Podonnlknr Ivan iz Brezij in Jur-man Jože iz Ljubljane, TI. srebrna kol. »Močllnlk« šramel kvintet z Vrhnike, III. srebrna kol. Smarski Sramel kvintet lz Sevnice, TV. bronasta kol. Tercet Goričan Josip. AhačiČ Rudolf in Ahačič Franc 12 Tržiča, V. bronasta kol. duet Goricah Frane In Ahačič Vrtal iz Trž'ča. Umetniška razstava na velesslmti IS slikarjev in pet kipar'ev je razstavilo okrog 15© del — Danes je Se prilika za ogled in nakup L>a opravlja ljubljanski velesejem tudi važno kulturno poslanstvo, pričajo ume t-. niške razstave, ki jih uprava zadnja leta že redno prireja v prostornem paviljonu F. Na povabilo uprave velesejma je to pot organiziral likovno razstavo g. Anton Kos, lastnik znanega >Salona Kos«. V sporazumu a sejmsko upravo je bilo postavljeno razsodišče, ki naj bi ocenilo poslana likovna dela. Dne 27. avgusta se je v razstavnem prostoru zbralo razsodišče, v katerem so biH gg. Rihard Jakopič, Tine Kos, Ma-ksdm Gaspari, Elko Justin In Stane Dre-melj, da oceni predložena dela. Po nasvetu mojstra Jakopiča pa razsodišče ni ocenjevalo poeilanlh del, ker so dela poslali umetniki ki so že večkrat razstavljali in bi bilo zaradi tega ocenjevanje neumestno. In res bo med razstavljale! sama znana imena ln večina poslanih slik je bila Že razstavljena ob raznih prilikah, največ v Jakopičevem paviljonu. Izmed slikarjev, ki te dolgo niso priredili samostojne razstave, je Imenovati Ivana <5arga, O lafa Globočni-4a hi kiparja Tineta Kosa. Prav je, da so ob tej priliki pokazali javnosti svoja novejša dela. Ivan čargo ima pet realističnih hi prijetno solidnih risb v rdeči kredi s predmeti iz sveta trpljenja ln dela. Olaf Glo-bočnfk, ki je pred tolikimi leti kot član * četrte generacije* vzbujal pozornost s svojimi Smelo zasnovanimi olji, se je predstavil z lepimi akvareli, ki kažejo, da se je v zadrrjih letih, ko ni bilo o njem mnogo ttrti. izoblikoval v samostojno Čutečega In samostojno obliku j o čega slikarja s individualnim manlrizmom. Razstavili so Se slikarji Kđo DerŽaj. Ma-ksim Gaspari, Božidar Jakac, Rihard Jakopič. ETko Justin. Fran KlemenČiČ. Makso Koželj Zorsn Mu#!č. France pavlovec. Ma-ksim Selej. Rajko Slipamik. Hinko Smre-kar, 9a£a iantel. Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič in Anica Zupanec-Sodnikova. Izmed slovenskih kiparjev so poslali na vele-sejmsko razstavo dobre plastike Stane Dre-melj, France Gorse. Tine Kos, Frančišek Smerdu ln Ivan Zajec. Večin-? rar/tUvijenih del nafle umetnost ) ljubeče občinstvo pozna že s prejšnjih ros-{ stav v Jakopičevem paviljonu ta v Kos«, nekaj pa je med njimi slfk ln kipov, ki so to pot prvič razstavljeni. Zanimiva je zbirka Jakopičevih olj, zlasti študija »Evangelij SV. Marka*, ki je bila razstavljena na prvi slovenski umetniški razstavi pred 40 leti v Mestnem domu. Pavlovec ima na razstavi nekatera olja, ki Še niso bila razstavljena ln ki pričajo, da vodi med mlajšimi slikarji v oblikovni dognanosti. Deržaj se je uvrstil med najboljše planinske slikarje, mojster Gaspari je Še vedno brez tekmeca, Jakac je virtuoz v obliki in barvi, KlemenČič je razstavil tri zelo uspela olja, Koželj pa planinske motive, ki so pač za primeren okus dekorativne vrednosti. Mušič je razstavil dve zanj značilni temperi, Sedej pa elegantne konpozlelje. Sla-pernik ima na razstavi svoja najbolj uspela tihožitja, Smrekar je velik umetnik v svoji manirl, Santel pa do skrajnosti soliden ustvarjalec na platnu. Odlični so akvareli Bruna Vavpotiča, priznana je že spretnost njegovega očeta v olju. Anica Zupanec-Sodnikova je razstavila štiri prav uspela olja. Krepko so se uveljavili kiparji. Razstavljena dela pričajo o krasnem razvoju slovenskega kiparstva. Dremelj, Tine Kos, GoTše, Smerdu fio razstavili zelo dobre plastike, zlasti so uspeli nekateri portreti. Razstavljalcem se je pridružil Ivan Zaje s tremi zanimivimi terakotami. Danes je še prilika za ogled umetniške razstave na velesejmu, ki je spretno organizirana In kaže visoko raven naše likovne umetno** i. Iz Radeč — Opozorilo kopalcem in p^Seetn. V zadnjem Časti je bi!o na levem bregu Save nasproti Radeč ob Žeie2nlkovl gostimi ob savski škarpi veliko strupenih kač, na kar opozarjamo pešce ln zakasnele kopalce. — Sprememba v učiteljski službi. Te dni sta zapustili svoje službeno mesto učiteljici Olga Gorjiip ln Mihaela Kuh&r, ki Sta službovali nekaj let v Svlbnem pri Radečah. BiH fta vzorni učiteljici in vzgojiteljici mladine, ki ju je vzljubila z vsem Premeščeni sta bili po prošnji, prva v Šmartno pri Kamniku, druga pa v Zgornji Tuhinj, srez Kamnik, želimo jima vso najboljše na novih službenih mestih, smar-čanom in Tuhinjcem pa čestitamo k pridobitvi vzornih učiteljskih me"'. — Nogometno igrišče na Njivica!! povečano. V letošnjih šolskih počitnicah so naši nadebudni sportnild precej razširili nogometno igrišče na Njivicah pri Radečah, feirina igrišča je povečana za 8 metrov, s tem je omogočeno na njem igrati vse tekme, tudi prvenstvene. SK Radeče je s tem veliko pridobil. Odslej mu namreč ne bo treba hoditi igrat velikih tekem v Hrastnik ali drugam, marveč se bodo prirejale vse vrste tekem doma, s čimer bo klubu gmotno zelo pomagano. Dober plesi ljubljanske policije Ljubljana, 9. septembra Policijski organi so imeli včerai dober lov. Na kolodvoru v Cneči sta bila priieta dva mednarodna žeparja in sicer neki Pavlov ter Tabain. ki so jima bili detektivi že več dni za Dotami, pa iu niso mosli zasačiti. V gneči na kolodvoru sta se nadelala dobrega plena in sta se tudi sicer počutila dovoli varna. Izmaknila sta b^a Že nekai denarnic in listnic, ko sta se hotela spet izmuzniti lz gneče, so ju prijeli detektivi. Odvedli so iu na stražnico, kjer so iu preiskali in našli večic vsote dennrla ter nekai praznih denarnic. Oba sla že znana žerjaria. ki sta se poprei klatila po inozemstvu, zadnie čase sta pa kradla po Zagrebu. Splitu in Ljubi lani. Posečala sta tudi druge se i me po državi in se povsod pečala samo z žepnimi tatvinami. Oba stara grešnika na polidli še zasllsulelo. Na glavnem kolodvoru ie bil včeraj aretiran tudi Vladimir Andraiič, ki ie izmaknil nekemu potniku zlato uro in verižico. Policija ie usotovila. da se ie žo pred dnevi nastanil v nekem gradu na Gorenjskem in sicer pod izmisli enim imenom Tonila Jelaske. Iz svojega bivališča na Gorenjskem se le vsak dan vozil v Liubljano in najbrž Že spotoma po vlaku kradel. V Ljubljani je povsod iskal čim večjo gnečo, da ie lahko kradel. Nekje v mestu so včerai izsledili 291et-neca čevljaria Mirka K. Iz Trsta. K. pa svoje obrti že dolgo nc izvršuje, sai je kmalu zašel na kriva pota. 2e svoj Čas ie kradel po Ljubljani, nedavno oa se ie vrnil iz inozemstva in te dni ukradel neki Kristi 1400 din. Oškodovanka 1e tatu prijavila, vendar se ie znal skrivati, dokler slednjič le ni prišel v roke pravice. Včerai pooldne ie bilo v lomi i eno v stanovanje Franca Heufia na Viču. kjer je tat odnesel 40 900 din v bankovcih po 1000 in 100 ciin. O vlomu je bila takoi obveščena vLška stražnica, ki ie ugotovila, da ie bil najbrž na delu nekdo izmed domačih. Vlom 1e bil po aretaciji mladega fanta res tudi pojasnjen in so pri njem naSii skorai še ves denar. V nekem prenočišču v Florijansld ulici je bil včerai zjutraj izsleden in aretiran 551etni bivši monter Fric R. doma iz okolice Slaveni gradca. Frlca so že deli fa?a iskala varnostna oblastva zaradi številnih grehov. Aretiranca so izročili sodišču. V Frankopanski ulici 12, ie bila včeraj izsledena tudi nek?. Amalija M. doma iz Zasavja. Amalija se ie že deli časa zadrževala v Liubliani. kjer le navezala stike z raznimi liubeznl željnimi meškimi. Vodila jih ie kar v stanovanje, dokler ji niso pri-Sli na sled. Amaliia ie bila na polici i i že znana, sai ie bila zaradi nemoralnega življenja že izgnana iz Ljubljane. V mestu ie bila aretirana tudi druga svečenlca ljubezni 241etna Tončka J. doma iz Podgorice. Tudi ona ie bila izgnana iz policijskega okoliša, vendar io je hrepenenje po brezskrbnem živlieniu kmalu prignalo nazaj v mesto. Tu se je klatila okrog brez stalnega bivališča in se oonuia-la moškim za denar. Tončko bodo po zaslišanju izročili sodišču. (Otved b*ta Saj poznate tisto rusko o muhi in volu. Stara je že, a večno lepa in resnična. Kmetic je ves dan oral, zvečer pa se je vrača! z utrujenima voličema domov Enemu volu je sedela na rogu muha. Sedla mu je bila na rog že med oranjem na polju in lepo udobno Se je prizibala do hleva. V hlevu je pa sedela na zidu druga muha in ko je volič prestopil prag, je vprašala muho na njego\-em rogu: — No, kaj ste pa delali? — — Orali smo, — se je odrezala muha na vollčevem rogu. Takih muh je vse polno po svetu. Vse ptidno orjejo in vse se tudi pridno bahajo s si'ojim oranjem. Toda kaj hočemo, svet je pač tako ustvarjen.___ P Ostani tn ostani elan Vodnikove drn£b*l 10. dan predvajamo gfatldlotrtj ruski velefllm o slavnem carju, Ustanovitelju Velike Rusije! Ne tatnudite! Predstave ob 16., 19. in 21. urt KINO MATICA* tel. 3*41 Zadnja p r i 1 i k a I Peter Veliki Danes ob 16., 19. In SI. uri vesela, zabavna in humorja polna filmska komedija: "J K D V* it m" ? ^L/ ^ I? ^a/ v S1- vl°si slavnl holandski operni ^rirfiLOlTl ET Bs V tenor johannes heesters in dražestna, temperamentna MARIJA TASNADY. — Sodelujejo: Paul Remp, Theo Lingon, Gusti VVolf, Richard Romanowsky. kino SLOGA. teL 27-30 Češki film! KINO UNION, tel. 22-tl f^n/r^-H-^ ffjfiVpt. j> JO Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo — Ivkf 4irilV skrajno napeti, bliskovito vršeči se prizori! Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11. do 12. m od 15. ure dalje! i-L — Zahteva po enakh pravicah učileljev in učiteljic. V Beogradu se je ustanovil delo\-ni cdbor učiteljic z naloco izrjoslovati za učiteljice enake pr„ . ice kakor iih imi. učitelji, ker so tudi dolžnosti obojih enake. Odbor je razposlal vsem učiteljicam proglas, nai podpro njegovo prizadevanje. Načelnik za ljudske šole v prosvetnem ministrstvu Lojanica je spreiel delegaciio učiteljic, ki mu ie pojasnila položai učiteljic ter -orimere njihovega zapostavljen i a. Načelnik je obljubil, da bo na merodajnem mestu izčrpno tolmačil želio učiteljic. — Seja odboda JLTTJ. Upravni in nadzorni odbor Jugosloven?keea učiteljskega udruženja bosta imela jutri v Beogradu seio, na kateri bodo poročali predsednik. :?.^nik, blagajnik in referenti. Obravnaval se bo tudi ooložai. ki ie nastal do občnih zborih poedinlh sekcij. Upravni odbor bo sklepal o kraju, času, in dnevnem redu letošnjem občnega zbora JUU. Obravnavala se bodo tudi razna stanovska vprašanja. — Konerres ekonomistov zaključen. V Banialuki ie bil včerai končan kongres ekonomist ov, kateremu so prisostvovali delegati iz vse države. V soboto zvečer le trajal kongres pozno v noč. Izvoli en a je bila nova uprava, ki ii le ostal na čelu industrijalec iz Ljubliane Ivan Avsenek. Kongres ie obravnaval stanovska vprašanja in storil važne sklepe. Včerai so priredili udeleženci izlet v okolico Banialuke. — Vpra^anir* preskrbe naše industrije z bombažem. Odbor za nabavo bombaža je ■preučil možnosti nabave bombaža iz Turčije. Egipta in Sovjetske Rusije. Glede Turčije ie bila že sklenjena pogodba o nabavi 3.000 ton bombaža in zda i se vrše pogajanja, la bi se povečale dobave iz Turčije od 6.000 do 8.000 ton. Egiptski bombaž ie cenejši od turškega, zato le verjetno, da se bodo uspešno končala tudi nova pogajanja s Turčijo. S Sovjetsko Rusijo se prisila po.caiania ta teden. Tako bi bila naša tekstilna industrija preskrbljena z bomba-žern.^kar Je ; fcidi že skraim čas.^ TOTI TEATER vas bo zadnjič zabaval nocoj ob %9. Velesejem, paviljon »K« — Sprojem v višjo pedagoško šolo v Beogradu. V šolskem letu 1940/41 bo sprejetih v višjo pedagoško šolo v BeogTadu 40 slušateljev, izmed teh 15 iz dravske banovine. Slušatelji bodo po končanih študijah nameščeni kot nastavniki na meščarv skih šolah. V skupino nacionalnih predmetov bodo sprejeti štirje slušatelji, v skupino tujih jezikov osem, v prirodoslovno skupino dvanajst, v matematično - fizično skupino prav tako dvanarjst in v tehniško skupino štirje. Interesenti morajo imeti dovršen praktični in diplomski izpit ter tri leta službe na meščanskih ali ljudskih šolah z odličnim ali s prav dobrim uspehom. Stari ne smejo biti nad 30 let. Osebe, ki nl^o v aktivni državni službi, se ne morejo priglasiti. Slušatelji, ki bodo sprejeti, bodo prejemali svoje službene prejemke, a so potem dolžni, da bodo službovali trikratno dobo svojega študija na Šolah, ki se bodo zanje usposobili. Slušatelji viSje pedagoške šole ne morejo biti istočasno slušatelji na vseučilišču. — Napredovanje rezervnih oficirjev. V Čin rezerv, kapetana I. klase so napredovali rez. kapetani Lt. klase pehotni: Josip šilih. Stanko Jurko, Ivan SiŠka, France Ahčin, Anton Batagelj, Miroslav Kratoh-vil. Franjo Lokar, Ivan Samec. Rafael Hciinricher, Ivan Marinček, Alojzij Inti-har, Jože PaŠkulin, Andrej Flajs, Štefan Mažar, Srečko Sabec, France Delničar, Mirko Selan. Franc Tertinek, Matko Ja-nežič, Josip Bučar, Janko Janša, in Franjo Klavora: artilerijski: Ivan JuvanČiČ, Herman Klinar. Vladimir Subic. Ivo Bren-ce. in Slavko Pele: inženjerski: Josip Dedek, intendantski: dr. Ivo Krhek, veterinarski: Leopold Hribar in Alojzij štibler, sanitetski: dr. Gvido Debelak, dr. Joško Picej in dr. Janko Hafner. V Čin kapetana IT. klase poročniki pehotni: Franc Bizjak, Franc Stopar. Ante Mihelčič, He ribe rt Svetel. Ludovik Vazaz, Viktor Rabič. Miroslav Valenta. V čin rezev. poročnikov podporočniki pehotni; dr. Janko Kalan, Cvetko Ažman, Anton Dular, Bertold Herzl. Davorin Ravljen. dr. Ciril Žižek, Rafael Vranjek, Andrej Štele. Ernest Bra-tuž. Ivan ćori, Franjo Tome, Ivan Juhaz, Miljutin Kavčič. Jožef Bučar, Ivo Merle, Mihael Jereb, Ivan JelaČin, Alojz Piškur, Andrej Jarc, Rudolf Raka, Julij Kovačič, Ev gen Svarc. Stanislav Bregar in Mirko Tjepoglavec: artilerijski: Tihomir Dreno-vec, Vencel Vrhovec in gandor Mllavec; konjeniški: Jakob Medina, inženjerski: Franc Rolin ih Janko Gaberščik, zrakoplov : Rihard Tavčar, inženjersko-tehni-čni Pavel Lavrenčič, inženjerski Ferdo Ja-nežič in Ladislav Franič. sanitetni: dr. Srečko Po^vlnčc, dr. Josip Furlan in dr. Josip Pečan, ekonomske stroke Dragotin Lorbek. _ Nesreče. Včeraj In danes so bile v bolnico prepeljane številne žrtve nesreč. Stanko Kepic iz Podgorice je snoči padel 3 kolesa ni si zlomil desno nogo. — Posestnik Janez Anžin z Dobenega je \*čeraj ndabiral lešnike, pri tem pa padel z visokega brega in si zlomil levo roko. — 151etni Siegfried Semič lz Mozlja je včeraj zlagal na tovorni avto drva. Ko se je Spel na voz, da bi poravnal drva pa so se od-tegala vrata, za katera se je držal. Semič je padel na tla In si zlomil desno ključnico ter se poškodoval po glavi. — Trinajstletna strojevodjeva hčerka Silva Vi- dic iz Zagorja je sla včeraj v družbi dveh tovariših ua sprehod po Zagorju. Na cesti pa jim je nenadoma privozil nasproti neki v. vtomobilist, ki je zdrvel naravnost proti njim. Obe spremljevalki sta pravočasno oJskoČili na bližnji plot, VldiČevo pa je ? vtomobilist podrl. Vidičeva je obležala na tleh s zlomljeno ključnico in zlomljeno lovo nogo. — Davi so prepejali v bolnico Ivanko Rezek z I%a. ki jo je podrl na cesti neki avtomobilist. Refeckova je poškodovana po glavi in po rokah. Za praktične peklice se vsposobite v Robidovem enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska uL. 15 Tu dobite že v enem šolskem letu strokovno in splošno gospodarska izobrazbo, ki je potrebna za kvalificirano delo v pisarnah ali za vodstvo lastnih podjetij in trgovin. Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. (za dijake, ki imajo malo maturo). Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15, tel. 40-48 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Kum boru 29, v Zagrebu, Beogradu in Dubrovniku 28, v Ljubljani 27.1, na Rabu in Sarajevu 25, na Visu 22, v Mariboru 20.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura je znašala 14.3. — žrtve napadov. V Kočevju so pred neko gostilno napadli snoči neznani ljudje 371etnega rudarja Ivana Kluna. Khm je dobil Šest ran z nožem v noge in život. — 541etni pletar Jože UČakar iz okolice Domžal se je snoči vračal domov po Smartin-ski cesti, kjer pa so ga pred sventnerje-vo gostilno napadli neznanci ln ga podrli po tleh. UČakar, ki so ga reševalci odpre-rnili v bolnico, ima hujše poškodbe na glavi. — V neki gostilni v Mostah je včeraj popoldne nenadoma nastal prepir in pretep. Kmalu so jeli frčati kozarci ln je eden izmed teh zadel v glavo soboslikar-jevo ženo FranČiŠko Spolar, ki je sedela v družbi pri sosedni mizi. — Ljubavna tragedija, v vasi Grudi Ko-navlja pri Dubrovniku se je odigrala v petek pretresljiva ljubavna tragedija. Vido Macan se je bil zagledal v 171etno VI-dak-Vukovo, ki mu pa nI vračala ljubezni. Vido ji je od vojakov pogosto pisal, pa mu ni odgovarjala. V petek je skrivaj prišel iz Bileča domov, kjer si je izposodil od prijatelja lovsko puško. S puško na rami je srečal svojo izvoljenko, vodeoo za uzdo konja, ki je nosil vodo. Konj se je ustrašil in dekle se je sklonilo nekoliko nazaj. Tako je Vido samo lahko rami. Bolj od strahu kakor od bolečin je dekle padlo. Misleč, da jo je ustrelil, je Vido obrnil puško proti sebi in sprožil. Zadel se je naravnost v srce in bil je takoj mrtev. — Svojo rivdiinjo je zaklala. V vasi Bu-fiekllncu blizu Varaždina je živela Milka K rušeč v najlepši slogi g svojim možem, Ni kolo, dokler se ni zaljubil r 191etno sosedovo hčerko Ivko Pavličevo. Mož je potem začel zanemarjati svojo ženo. Oni dan sta se Milka ln Ivka rrecali na cesti. Iv-ka se je začela znova Milki posmehovati, kar je slednjo tako razjezilo, da je potegnila nož in zabodla svojo rlvalinjo. — Most se je porušil pod tovornim avtomobilom. V soboto zvečer se je pripetila v Dolnjem Medjimurju težka prometna nesreča. Čez most je vozil tovorni avto Pavla Kukolja iz Marije Bistrice, natoverjen z vinom in drvmL Tovor je bdi pa pretežak in voz se je pod njim zrušil. Šofer in delavci so se resili iz vode. — Obesila se je. Snoči se je obesila v Zagrebu hišnica Rezika Pomer. stara 21 let. Vse kaže, da je šla v smrt zaradi spora s svojim priležnikom. — Tragična smrt Angleža v Zagretni. Včeraj popoldne so našli v Zagrebu mrtvega 381etnega učitelja angleščine Geo-freya Frodshama iz Cardiffa. Na plinskem štedilniku v sobi sd je hotel skuhati čaj. Najbrž je bil nekoliko pijan pa nI opazil, da se je gumijasta cevka odtrgala od pi-pice. Legel je na divan ln se zastrupil s plinom. Iz LjUifcffane _lj važno za trafikante! Udruženje trafikantov sporoča vsem prijavljenim članom, da bo izlet v Vrbovsko v četrtek 12. t. m. Odhod točno ob 17. iz Gajeve ulice, kjer bo ob 16.45 že čakal Žužkov avtobus. Prosimo, da so Člani točni, da ne bo zaradi enega nepotrebne zamude. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Is pisarne udruženja trafikantov. —lj Štednja občine na nepravem mestu. Po dolgih prošnjah in intervencijah smo Podrožničani dobili predlanskim prepotreb-no razsvetljavo na najbolj uporabljani gozdni poti od ribnika do stare mitnice na Cesti na Rožnik vsega skupaj le tri žarnice. Zdaj so nam kar naenkrat razsvetljavo Ukinili in vzeli celo Se eno žarnico več. Res nerazumljivo postopanje mestne elektrarne, ukinjati — baje zaradi Štednje — razsvetljavo prav tam, kjer je bilo že vfeč riapadov in ropov in je torej razsvetljava najbolj potrebna in koristna. Nujno prosimo, da še nam razsvetljava zopet vrne, ukine pa se lahko, recimo, ob vrtnariji, ker ta pešpot tako ni frekven-tirana. Potrebno bi bilo tudi vsaj enkrat na leto pošteno očistiti in poglobiti vse odvodne jarke ob tej poti in ob Cesti na Rožnik, da ne bo voda drla čez cesto, kakor ob zadnjem deževju, ker so jarki vedno polni peska in nesnag-e. — Prizadeti. —lj LjubljansKo strelsko Okrožje priredi v dneh 14. in 15. septembra t. 1. na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani, velike strelske tekme in sicer v soboto 14. septembra 1940, od 15. do 19. popoldne, v nedeljo 15. septembra t. 1. pa celodnevno od 8. dopclJne do 19. popol'ne. na kar se cb 20. uri vrši v restavraciji Glavni kolodvor (stekleni salon) v Ljubljani razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Pozivamo vse strelce, lovce in prijatelje strelskega športa, da se v čim večjem številu udeleže tekem, ki naj pokažejo uspeh in napredek Strelskega sporta, ki je danes ene najvažnejših panog športa. Da bi se moglo vsemu Članstvu, ki tekmuje v ekipah, ki morajo obstojati iz po 3 članov poedinic strelskih družin, dati prilike do uspešnega ude je t vovan j a, priporočamo, da se v izogib navalu v nedeljo 15. t. m. udeleže tekmovanja, v čim večjem številu že v soboto 14. t. m. popoldne. Uprava. 335—n —lj Našla so je denarnica, v kateri je ključ za Werthelm ključavnico. DObl se pri upravniku glavne pošte.Ljubijana I.« —lj Zaradi sneženja prodorov mestnega obrtnega oddelka v Gosposki ulici ta urad v torek in sredo 10. in 11. t. rh, ne bo posloval za stranke. —lj Kaj vse kradejo. Ključavničar Lov-ro Rozman iz Hrenove ulice je prijavil, da mu je bilo iz delavnice ukradenih te dni nad 100 vitrihov, ki so bili zanj vredni 250 din, za tatu pa najbrž veliko več. — Ob Ljublianici 13 je bila ukradena iž stanovanja Vladimirja Pliberška ročka 2 19 kg masti in kos prekajenega mesa, v skupni vrednosti 450 din. — Iz kovačnlce Ivana Medena na Litijski cesti 72 pa je nekdo odnesel, oziroma odpeljal, 56 kg težko nakovalo, vredno 700 din. vsem odpovedal in Je izgubil s 6:2, 6:2,6:viSje sile« odpadel vsak pozdrav in tudi godbe ni bilo. Kolesarji so se nato z motocikli odpeljali skozi mesto, burno pozdravljeni od tisočih prijateljev kolesarskega sporta. Krenili so k »Levu*, kjer so bili oficielni pozdravi in čestitke, nato so pa ob 1L položili venec k spomeniku kralja Aleksandra L r ZvezdL Včeraj je bik) odigrano LL kolo ligaških tekem za prvenstvo Slovenije. V Ljubljani je mariborski Železničar tesno zmagal nad Marsom s 3:2 po precej nezanimivi igri. Neodločen rezultat bi bolje odgovarjal poteku igre. Za senzacijo je poskrbel trboveljski Amater, ki je odpravil kompletno Ljubljano s 3:2. Bratstvo je na domačih tleh. slavilo že drugo zmago. Porazilo je celjskega Olimpa 4:1. Kranj je v Mariboru že drugič častno odrezal, tudi to pot je delil točke, in sicer z Mariborom. Rezultat tekme je bil 1:1. V hrvatski ligi sta igrala Hašk inGrad-janski 1:1, prav tako Concordia in Slavi-ja, Hajduk Je pa zmagal nad železničarji s 3:1 in Bačka nad Saskom 2:0.—V srbski ligi je Jugoslavija iz Jabuke porazila Jedinstvo 4:1, Vojvodina pa Baska 5:3. Beograjskim klubom se je sploh slabo godilo, kajti tudi BSK je bil porazen od Bate v Borovu z 1.0, prav tako tudi Jugoslavija v Skopi ju od Gradjanskega 1:0. Sploh so imeli včeraj vsi favoriti slab dan, saj je tudi Slavija na domačih tleh v Sarajevu komaj remizirala z 2akom 3:3. Naši plavalci so na meddržavnem dvoboju z Madžarsko v Szegedinu dosegli krasen uspeh. Borba je ostala namreč neodločena 16:16 točkam, v waterpolu pa so podlegli samo z 0:2, kar je napram svetovnemu prvaku v tej igri gotovo časten uspeh, zlasti če pomislimo, da so Nemci pred tednom dni doživeli dva visoka poraza. Izkazal se je zlasti Ilirijan Cerer, ki je 200 m preplaval v novem rekordu 2:45.8, kar je letos drugi najboljši rezultat v Evropi. Tudi v mešani štafeti je Tone postavil svojega moža, preplaval je 100 m v 1:12.2. V Mariboru je bil velik lahkoatletski miting SK železničarja, na katerem je startalo 78 atletov. Med rezultati velja omeniti met kladiva inž. Stepišnika, ki je zopet vrgel kladivo nad znamko 50 m in z 52.28 postavil nov jugoslovenski rekord. Sicer je minulo nedeljo v Celju vrgel kladivo 54.64 m, vendar ta rekord ni bil priznan, ker železni obroč ni bil pričvrščen. V Zagrebu je bil v soboto in nedeljo lahkoatletski dvoboj med Hrvatsko in Srbijo, ki se je končal z visoko zmago Hrvatske v razmerju 116 proti Mednarodni teniški dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko se je končal 3:3, a v Beogradu je bilo včeraj končano r. odna-rodno prvenstvo Jugoslavije v tenisu. V finale sta se plasirala stara rivala Brano-vic in Boris Smerdu. Smerdu je to pot po- Iz škof]e Loke — Spominu blagopokojnega »reškega načelnika g. Frana Levlčni^a. Pred štirimi leti je v vsej tegobi tega sveta nastopil svojo zadnjo pot bivši škofjeloški sreski načelnik g. Fran Levičnik. Turobna je bila ta pot. Tovorni avto je iz daljnega Lju-buikega prevozil preko 1000 km in sredi košar, pnevmatik, prtljage, nekaj knjig in praznega bencinskega balona je bi »a preprosta krsta s pokojnikom. Kar je bilo rož pri roki, so z njimi ovenčali krsto, nakar je bil pogreb v Železnikih. Marsikdo .*e je zamislil ob tej globoki tragediji. G. Levičnik je služboval v 6kof ji Loki več let in je bil na mesto po svoji materi — škofjel< -čanki še posebno navezan. Od naa ga je zanesla pot Ptuj in potem v Logatec, nakar je moral ~ y " — £J*^ -daljnji ljubuški srez V Hercegovini. + t ♦ » f t *' r r K i * «t » ' t f t f- f i t • i a 1 n v * } *• i - - r r , V r V. > i ,\ a £ • * » . i j i i i ii i i j| . a Prišel je spet med nas, toda mitev! Ob četrti obletnici njegovega pogreba se spominjamo plemenitega moža. 2ivel bo med nami čist in dober, kakršen je bil kot predstojnik sreza in kot Človek. Skof ja Loka jo izpričal i »voje državljansko srce. Kakor vedno, je skofja Loka tudi letos pav lepo praznovala rojstni dan mlađega kralja. Mesto se je odelo v državne trobojnice, dobilo je praznično lice, vse delo je počivalo, v župni cerkvi pa se je darovala slovesna služba božja, ki so ji prisostvovali predstavniki državnih, vojaških Iti civilnih oblasti, šole, organizacije, društva, razne korporacije, Šolska mladina, aktivni in rezervni častniki, delavstvo, ženstvo in meščani. Cerkev je bil.i polna, pred njo je bila nameščena Četa planincev s trobentačem. Ob 20. so imeli pohod po mestu planinci z baklami, potem pa je bil v Sokolskem domu družabni večer I. planinskega polka, ki je tudi tokrat zbral v svojem krogu občinstvo, ki ga vidimo le ob svečanih prilikah. — TezKoče tudi v »Škofjeloški predilnici«. Spričo pomanjkanja si rovi n so bili prisiljeni deloma omejiti obrat v tekstilni tovarni Brumen & Thaler. Težkoče pa nimajo samo v tej tvornici, marveč tudi v škofjeloški predilnici«, ki ima svoj sedež na Trati (škofjeloški kolodvor). V kolikor ne gre za poln obrat, ga omejujejo tako, da se dela le po pet dni tedensko in po šest ur na dan. Ta teden so delali neomejeno; prejšnja dva pa ne. Škofjeloška predilnica zaposluje okrog 250 delavnih moči. — Neprijetno doživetje. škofjeloška orožniška postaja ima mnogo opravka z iskanjem ukradenih koles, ali bolje rečeno, z iskanjem tatov, ki so si prilastili tuja kolesa. Zaplenjena kolesa romajo na postajo, kjer čakajo lastnika. Zdi se, da evidenčne številke in prometne knjižice ne nudijo jamstva za varnost koles. Oni dan so ukradli kolo pri Frtunovcu, te dni pa so imeli velik direndaj delavci pri kamnolomu ob Bozovičarjevi hiši v Podpul-ferci. Enemu je izginilo kolo, pa je tatvino opazil slučajno Skofjeločan Janko Bernik, ki je obvestil delavce. Tat se je medtem z ukradenim kolesom odpeljal v škofjo Loko in naprej mimo vojašnice do novega mostu, kjer so ga zagrabili. >Nije tvoj« se je zadri nad lastnikom kolesa, popustil pa je slednjič, 3>vrnil« kolo in zbežal preko jarka. Mož je menda kradel kolesa tudi po Poljanskem. b Iz Slovenfega Gradca — Voz slame se Je prevrnil. Na državni praznik 6. septembra je vozil neki voznik dobro naložen voz slame, ki se je baš na križiSču ulic zvrnil in zaprl promet. Seveda se je takoj zbrala okrog voza množica radovednežev, ki se je hotela zabavati ob tej senzaciju — Palec love roke si Je od^oKala S91etna Bornekar Marija iz Kota pri Preval ju. V soboto jvečer je sekala drva, sekira ji je zdrsnila in odsekala palec leve roke. Zdravi se v slo^ enjgraški bolnici. — Nov grob, v slovenjgraski bolnici je umrl v soboto 561etni čevljarski mojster Jurek Franc iz Marenberga. Pokojni je bil doma iz češkomoravskega protektorata. Zapušča ženo in hčerko. Naj počiva v miru. — Poroka, v nedeljo sta se poročila v slovenjgraški župni cerkvi g. Koželj Pran, trgovski sotrudnik pri Ivanu Rojniku ln gdč. Fanika Sekavčni^ova, hčerka gostil-ničarke. želimo mlademu sokolskemu paru mnogo sreče v zakonskem življenju. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjava beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odwvore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase na priznamo. Beseda 00 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din £>pi IGN.VOK 1A VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila • 1 nabavite pri E* B E S K E B Sv. Petra cesta 14 Oglaša) Slovenski Naro ker m lijooiejdl! ZA WBEKRND ležalne stole, otomane in druge praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egoti Zakrajiek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje M ANGINI, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L.. PITANO PERUTNINO najceneje nudi >NIKO«, St. Vid nad Ljubljano, teL 749. Stojnica Vodnikov trg. 1985 Vf*'-li,M| HlOOfjfAElKA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KI^TTCAVNIČARSKEGA POMOČNIKA mlajšega, z znanjem avtoge-ničnega in električnega varjenja, sprejmem takoj. — Klinar Miloš, ključavničar, Celje. 2081 IZVEŽBANA KUHARICA in varčna gospodinja, starejša oseba, želi nastopiti službo pri manjši družini. Ponudbe: Ku-kovec, Vel Nedelja. 2080 NATAKARICO sprejmem takoj. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Kavarna »VESEL«, Ljubljana — Miklošičeva cesta. 2090 PRODAM 5Č PREMOČ tOKS•DRVA nudi L POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 80-59 Postrežba brezhibna! • • • • • • » * ••«••••«••••• • ••••••••*•••••**• • . • . i » • * • • ••>•>••••••••■.... j» • * • • * **•*••*•••*... . • - Najboljši vodnik po radijskem sveta je MNAš VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce. Izhaja vsak petek in Je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Makulaturni papir oprava ^Slovenskega Naroda" Hd»H"t", Knafljeva ulica stev. s Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, pooedegek, 9. septembra Nepozaben praznik zagorskega Sokola Svečanemu odkritju spomenika kralju Aleksandru I« je prisostvovala poleg sokolskih društev velika Doprsni kip kralja Aleksandra I., odkrit včeraj v Zagorja Zagorje, 8. septembra Kljub temu, da so zadnji dnevi priprav na slovesni dan potekali v skrajnem naponu prav vseh sokolskih delavcev, ki so od zore v trdo noč z mravljično pridnostjo gradili paviljone, pripravljali razstavo itd., ni niti največji optimist pričakoval tako sijajne udeležbe pri velikem in pomembnem prazniku' našega vrlega Sokola. 2e večer pred slavjem je dal slutiti veličino praznika. Mladeniško prenovljen je pričakoval Sokolski dom rojstni dan našega kralja Petra II. V jutranjih urah se je vršila v farni cerkvi zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali poleg dolinske šolske mladine vsi predstavniki uradov, korpora-cilj ter izredno mnogo občinstva. Po šolah so se vršile interne proslave. Vse Zagorje se je ovilo v morje zastav, ki so visele malone z vseh poslopij, kakor tega še ne pomnimo. Sredi najburnejših dni okrog nas smo vse čutili, da nas nekaj za vse čase veže: ljubezen do domovine in kralja. Slavnostna akademija Zvečer se je v Sokolskem domu po otvoritvi bogate razstave vršila slavnostna akademija s pestrim in bogatim sporedom. Omeniti moramo med drugim simbolično zgodovinsko spominsko igro v zamisli br. Košmerla Ceneta, dalje nastop šestorice bratov z vrhunskimi vajami na bradlji. Poudariti je treba še posebej, da je šest bratov, in sicer Poljšak Zdravko, Mrnuh Janez, Pušnik Alojzij, Reganzin Rudi in Repovž Franc — vsi v starosti med 30 in 42 leti — dalo najbolj zgovoren zgled naraščaju, v čemer je največji pomen tega nastopa, ki je bil tudi v tehničnem pogledu brez priprovora. Posebno odobravanje je žel gimnastični solo nastop br. Lu-kača Milana iz Trbovelj. Prireditev, ki jo je otvoril društveni prosvetar br. Kalan Jože, je trajala skoraj do 23. Sprejem gostov Samo za nekaj nočnih ur je utihnil žlv-žav v domu. že navse zgodaj so spet gibale sokolske roke. Vsi od male dece do v sokolski službi osivelih bratov in sester so urejevali se poslednje reči, kajti že se je bližala ura prvih sprejemov na postaji. Kakor že prejšnji dan tako je v nedeljo s še večjo temeljitostjo opravljala poročevalska in obveščevalska služba svojo nalogo s pomočjo mikrofona, ki ga je dal na razpolago br. Kušar Savo. Iz goste megle je nenavadno hitro prižarelo zlato sonce in oblilo vso širno dolino ter njene obronke s prelestnim sijajem. Slavnostno okrašeni kolodvor je z množico domačinov pričakoval vlakov. Ljubljančan je privozil s polurno zamudo, iz njega pa je izstopila prava armada rdečih srajc in drugih poset-nikov, ki niso hoteli zamuditi redke prilike, da spoznajo obraz in dušo revirja, ki se je takoj za trboveljskim pridružil manifestaciji, ljubezni ta vdanosti ter pietetnemu dejanju, ki je v svojem veličastnem poteku iznova prekalilo tisoče src in duš. Pred kolodvorom se je formirala pestra množica s sokolsko konjenico na čelu. Za njo se je razporedil odred vojakov v bojni opremi, za njimi morje rdečih srajc, sami izklesani obrazi; iz oči je žarela prekipevajoča maldost, stari bratje so se v tej sredi pomladili, žareli so ponosa in ko je zaigrala rudarska godba koračnico, je udaril v črni prah korak sokolske legije. Daleč naokrog se je razlegala sokolska pesem. Visoko dviernjenih glav je prikorakala sokolska lošija s člini v civilu ter občinstvom. Z vihrajočimi zastavami in prapori, pesmijo na ustih, pozdravljani od množice gledalcev, zbranih ob cesti, obsuti s cvetjem, da so korakali kakor po preprogi, so mimo Sokolskesa doma prikorakali na letno telo-vadišče, kjer je bil razhod in odmor do odkritja spomenika odnosno do prihoda kraljevega odposlanca podpolkovnika Ste- fanoviča. Prekrasen je bil pogled na gozd praporov. Tu so stali zastavonoše praporov sledečih društev: jubilant Zagorje, celjska župa, društvo Celje matica, Trbovlje, Litija, Braslovče, Sevnica, Moravče, Hrastnik, Žalec, Laško, Jezica, Ljubljana II., Dol pri Hrastniku, Kamnik, dalje naraščajski prapori Kamnika, Dila pri Hrastniku, Žalca, Sokola IH. Ljubljana, Laško, Celje, Trbovlje ta Zagorje; slednji so bili razporejeni na častnLtribuni. Razen teh so v bratskem objemu plapolali prapori slovenskih vojnih dobrovoljcev, Jugoslovanske strokovne zvezo ta Zbora. Prihod kraljevega zastopnika Točno ob 11. se je pripeljal v spremstvu rudnikega obrat o vod je inž. Karnovška kraljevi odposlanec podpolkovnik Stefanovič. Pregledal je pred Sokolskim domom postrojene sokolske čete, ki jih je uvodoma pozdravil z >Zdravo Sokoli!«, sprejel raporte ta burne odzdrave, ki se jim je priključilo ganjeno in navdušeno občinstvo brez razlike stanu ta prepričanja. Veličasten je bil pogled na pročelje doma, kjer je pod trobojnico na visokem podstavku čakalo poprsje Viteškega kralja na odkritje. Na obeh straneh gozd praporov, ob spomeniku pestre narodne noše, predstavniki banske uprave, sreski nač. litijski dr. Gregorta, predsednik zagorske občine g. Prosenc, starosta Sokolskega društva br. Kolenc Lojze, ravnatelj TPD zagorskega rudnika inž. Burger i. dr. Občinstvo pa je zasedlo dolgo cesto vse kamor je segal pogled. Posebno pozornost je vzbujala deputacija Ruskega Sokola ter pred spomenikom razporejeni odred vojakov pod poveljstvom podporočnika Antona Crnjeviča druge mitraljeske čete iz Celja. Med prapori so stali tudi trije prapori fantovskih oddelkov tako, da je bilo tu,,kot rečeno, zbrano vse, kar je moglo prihiteti dolin-cev na to vsenarodno slavje ne samo iz čuta dolžnosti ali radovednosti, temveč iz prave srčne potrebe. Med veliko množico je bila%tudi deputacija rezervnih oficirjev, ki jo je vodil rez. kapetan Gregorič EJdo iz Litije. Odkritje spomenika V slovesno tišino je izpregovril br. Cene Košrnerl v vznesenih besedah slaveč mane nesmrtnega kralja, ki mu je h kraju zado-nel tisočeri »Slava!«. Nato je kraljevi odposlanec po krepkem, klenem nagovoru odkril spomenik. V modro nebo so zagrmele tri salve, godba pa je zaigrala državno himno. S tem je bil končan svečani akt odkritja in so se formirale deputacije k polaganju vencev, pevsko društvo »Loški glas« pa*je iz polnih rudarskih grl zapelo pod vodstvom učitelja g. Korošca — »Slovan na dan«. Polaganje vencev Ko je starosta prevzel spomenik v svoje varstvo ter se v toplo občutenem govoru zahvalil vsakemu in vsem, ki so ali pripomogli k postavitvi spomenika ali pa s svojo navzočnostjo povzdignili pomembnost svečanega spominskega akta, so se zvrstili polagatelji vencev v sledečem redu: Sokol Zagorje, jugosl. dobrovoljci ter je pri tej priliki g .Rismal MeLhior spregovoril vrsto pomembnih besed, občina Zagor-je.TPD, jugoslovansko akademsko društvo Jugoslavija in posebej Edinstvo. Sok. župa Celje, Sok. župa Ljubljana, Narodna soc. zveza Ljubljana. Vojni invalidi, Narodna strok, zveza Trbovlje, Loški glas. Ruski Sokol, Sokol Litija, Šmartno, Sava, Društvo rudniških nameščencev, zagorski gasilci, Sresko učit. društvo JUU sekcija Litija, Narodna soc. zveza Zagorje, Jugoslovanska strokovna zveza, SPD, KJS Zagorje, Gremij trgovcev litijskega sreza. Zbor, postajno osobje Zagorja, Strelska družina Zagorje .Podružnica kmet. podr. Zagorje, Posojilnica Zagorje. Fantovski odsek Zagorje .Pri tej priliki je spregovoril g. Gu-na in poudaril mej drugim, da mora priti čas, ko bo v naši domovini prav toliko spomenikov posvečenih spominu Velikega kralja kot je cerkvic po naših gričih, poudarjajoč, da je za nas mesto samo v eni in edini Jugoslaviji. Sledili so še Aeroklub Zagorje, Električna zadruga Zagorje, Nar. soc. zveza Loke, Zagorski obrtniki. Zveza bojevnikov Zagorja ter Športni klub Svoboda z Lok. Sledil je defile vseh formacij mimo kraljevega spomenika, nakar so bile dopoldanske svečanosti končane. Večina občinstva si je ogledala razstavo, paviljoni, kuhinja ter zletna pisarna, ki je poslovala v poslopju hranilnice, pa so imeli polne roke dela. Javen nastop Popoldne se je ob ogromni udeležbi vršil nad vse lep javni nastop. Ob tej priliki je godba pod vodstvom našega ožjega rojaka, višjega kapelnika v p. dr. čerina Josipa zaigrala njegovo, za Sokolov jubilej komponirano koračnico, ki je žela veliko odobravanje. Za danes naj omenimo, da je bil višek popoldanskega nastopa nastop olimpijske devetorice, ki je zadivila s svojo vratolomnostjo, eleganco ta strumnostjo, vse gledalce. K poročilu o popoldanskem nastopu se še povrnemo. Zagorje je z današnjim dnem dobilo nov impulz, zavedlo se je svoje pomembnosti v sklopu domovine v taki meri, da mu mora to zapustiti trajen spomin. Lik velikega kralja pred Sokolskim domom bo glasno orx>minjal na naše naloge, pozdravljal nas bo, ko bomo hodili mimo njega, klical k bratstvu, edtastvu in skupnemu delu . Vsem tistim, ki so prihiteli v našo sredo ter nam dvignili srca v posebno krepak utrip, pa naša najlepša zahvala. Dnevnik japonskega rodu Konoje kronike sveta in je obenem zgodovina Japonske Med najstarejše kronike sveta spada dnevnik rodbine sedanjega iaoonskega rni-nistrskesa Dredsednika kneza Konoje. Star je približno 1100 let. Konoji so ena izmed najuglednejših in najstarejših japonskih rodbin. V vseh dobah japonske zgodovine so igrali važno vlogo. Njihova slava je bila posebno velika od 7 do 10 stoletja. Takrat so vladali na Japonskem malone neomejeno. Poles cesaria ie stal vedno najmanj en Fudživara. kakor se je prvotno imenoval ta rod. ki ie sprejel ime Konoje v 12 stoletju. Navadno ie bil takrat iaponski cesar poročen z eno izmed hčera iz doma Fud-živarov. Japonska je preživela dve reformni dobi, ki sta globoko prevzeli vso državo. Prva ie bila ob koncu 19. stoletia. ko ie Japonska pod cesarjem Meiiem prevzela evropsko civilizacijo. Druga Še pomembnejša je bila pa v 7. in 8. stoletju, ko je Japonska obenem z budhizmom sprejela od Kitajske tudi temelje Drave državne uprave, davčni sistem in odgovornost uredništva. Ta iz-prememba ie nad tisoč let odločala japonsko usodo. Ze takrat so bili predniki se-daniega iaponskega ministrskega predsednika vodilni državniki svoie dobe in prednik kneza Konoje Kata mari Fudživara je spadal takrat med najožie sotrudnikc kraljevskega reformatorja, princa Naka-no-Oe. To so bili časi. ko se je rodbinski dnevnik pričel. Ta edinstvena rodbinska kronika in obenem iaponska zgodovina ie prehajala iz rodbine na rodbino in vsak poglavar doma io ie nadaljeval. Dnevnik I ie zdai shranien v hiši sedanjega ministr-} skega predsedn'kn Fmrr'nmra Konoie. kjer i zavzema 15 velikih skrinj. Najviše cene mesu je določil ban s posebno odločbo Ljubljana, 9. septembra Kr. banska uprava je^uoiocila tele najvišje cene za meso: Goveje me«o. d. L Cena 1 kg govejega mesa sme znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18 din; b) za meso druge vrste sprednjega dela 13 din, zadnjega dela 15 din; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 17 din, druge vrste največ 14. din. Cl. 2. Meso prve vrste po čl. 1. te odločbe je meso: volov in telic, ki se je označilo pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste. V smislu čl. 1. te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del tile mesni kosi: meča, prsa in robček, vrat, podpleče, debela rebra, sprednji bočni k, zadnji bočnik, pod-trebušnica ter odrezki od izrezkov; po cenah za zadnji del pa tile mesni kosi: šim-bas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. čl. 3. Za priklado se določajo tele najvišje cene: jezik 18 din za kg, srce 10, pljuča 6, jetra 14, vranica 12. ledvice 16, vampi 10, črevesni loj surov 6, spuščen 8, ledvični loj surov 12, spuščen 14, koža 16. glava 8, možgani 20. Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti komadi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. Cl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsam in trebušini do 10*/0 jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu 20 do 25°/©, k rebram 5 do,10°/». ČL 5. Po višjih cenah, kakor so določene v čL 1., se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a) kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni 26 din, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče po ceni do 24 din za kg; b) bržola po ceni do 22. din. Telečje meso. čL 6. Cena za 1 kg telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet 18 dta, za stegno in pleča 16 din, za vrat in prsi 14 din. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ 16 din. čl. 7. Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenenih v čl. 3., z izjemo telečjih jeter, za katere se določa najvišja cena 24 din, pljuča s srcem s 15 din kg, možgani 7 din komad. Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsi lOo/o, stegno 25% itd. čl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ 28 din, iz pleč brez kosti z največ 26 din. Svinjsko meso, slanina in mast. čl. 9. Cena za 1 kg svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: za hrbet 20 din, za stegno 18 din, za pleče, flam, rebra 16 din, za slanino in salo 22 din, za mast 24 din. Čl. 10. Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo tele najvišje cene: za glavo 8 din kg, za črevesno mast 14 din, za ledvice, srce, možgane do 18 din, za jetra do 14 din, za pljuča do T din. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje ta brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri engrosistu ne sme presegati 1 din, pri detajlistu pa 2 din. Obrati, ki izdelujejo standardnim predpisom odgovarjajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini. Obrati, navedem v predhodnih dveh odstavkih, za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen. Zaključne odredbe, čl. 1L V čl. 1, 3, 5, 6, 7 ta 9 navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži sreskih načelstev in izpostav, za št. Vid nad Lj., Polje, Jezico, Dobrovo, Vrhniko, Staro loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, Jesenice, Dovje — Mojstrano, Kranjsko Goro, Bled, Bohinjsko Bistrico, Brezje. Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik. Zidani most—Radeče, Žalec. Teharje. Šoštanj, Vitanje, Kamnica, Studenci, Badvanje, Pobrežje, Košaki, Slo- _„ v Slav, gjor*-Plaatna ki 2M. CL 22. V OBtnHh fcrsjth banovine se morajo r^"^ vsa cenej, nwapn onih v čL 9. in 10. 1 cBn od ornih, Id veljajo v krajCh, naveslenih v čL 11 te odločbe. V Ljubljani se flfcnCOo cone po čL 0. ta 10. za 1 din zviša«. ČL 13. Mesarji v Ljubljani, Mariboru ta Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v teku tedna za zakol kupljenih živali na obrazcih, katera je predpisala kr. banska uprava v Ljubljani. čl. 14. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. S. uredbe o kontroli cen. Čl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa ta masti, v kolikor so v nasprotju s to odločbo. Odločb« o moki Do določitve maksimalnih cen moki se določajo za mline v dravski banovini naslednje cene za prodajo na veliko: za belo moko (zdrob) 7.55 din, za krušno in enotno moko 3.90 din, za otrobe 2 dta. Cene veljajo franko mita, brez vred, Iz Celja —c Zagrebški Ha>u — tabie-tenišKi prvak Celja in Savinjske doline. SK Celje je priredil v nedeljo v Celjskem domu velik ta-ble-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline. Nastopilo je 14 moštev ta 34 poedincev, članov Haška ta Ferrari-je iz Zagreba, Hermesa, Mladike in Planine iz Ljubljane, Mure iz Murske Sobote, Bratstva ter Jugoslavije in SK Celja iz Celja, Med moštvi si je priboril prvenstvo Hašk, med posamezniki pa član Haška Dolinar. Hermežan, ki je veljal za favorita, je imel med igro z Dolinarjem veliko smolo. Ob koncu drugega seta je že vodil z 2:0, ko se mu je zlomil raket. Igrati je moral s tujim raketom ta je naslednje tri sete izgubil. Finalni rezultati so naslednji: Moštva: 1. Hašk (zmagal proti Mladiki s 3:0); 2. Mladika (zmagala proti Hermesu s 3:1); 3. Hermes (zmagal proti Bratstvu II s 3:0); 4. Ferraria (zmagala proti Celju II s 3:1). Posamezniki: 1. Dolinar (Hašk); 2. Crnič (Ferraria); 3. Marinko (Hermes); 4. Djačič (Hašk). Finalni rezultati v singlu: Dolinar : Marinko 3:2. Dolinar : Djačič 3:0. Dolinar : Crnič 4:0. Crnič : Marinko 3:0. Marinko ; Djačič 3:1. Crnič Djačič 3:1. Zmagovito moštvo Haška in Dolinar sta prejela dva prehodna pokala. —c SK Celje : SK Atletlk 3:0 (2:0). Prvorazredna prvenstvena tekma med obema lokalnima rivaloma, ki je bila odigrana na igrišču pri >Skalni kleti«, se je končala z zasluženo zmago Celja. Obe moštvi sta nudili v splošnem le povprečno igro. Tekma je bila zlasti v drugem po 10asu živahna. Atletiki so nudili v prvem polčasu nekoliko boljšo tehnično igro, po odmoru pa se je Celje znašlo in je lahko prevladovalo. Oba napada sta bila premalo povezana, krilski vrsti sta zadovoljili, prav tako ožji obrambi. Vse tri gole za Celje je zabil Dobrajc in sicer v 4. in 26. minuti prvega ter v 28, minuti drugega polčasu Prvi gol je rezultiral iz enajstmetrovke. Sodil je g. Spat iz Mokronoga objektivno, toda preveč ležerno. V drugorazredni prvenstveni tekmi je SK Radeče premagal najstorico SK Boruta s 5:3 (3:2). SK štore je dobil drugorazredno prvenstveno tekmo proti SK Laškem s 3:0 p. f., ker Laščam niso nastopili. —c šahovski turnir. V drugem kohi II. spominskega šahovskega turnirja dr. Antona Sehvvaba, ki ga prireja šahovski klub Gaberje, so bili v četrtek doseženi naslednji rezultati: Hajsinger : Ahtik 1:0, Golja : F. Schneider 1:0, Verčkovnik ; Ha-benšus pol : pol, Mimik SMmSek 1:0, E. Csbrgd : Regner 1:0, F. Csorgo : PuJk-majster 1:0, J. Schneider : Medved 1:0, Fajs : Esih, 1:0, Domanjko : Rajšok 1:0, Prekinjena partija iz prvega kola Verčkovnik : Pukmajster 1:0. —c T7mrl je v nedeljo na Krekovi cesti 4 v starosti 63 let trgovec Josip Schittanz, Pogreb bo v torek ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Istega dne je umrl v Obrtnem domu v Vodnikovi ulici 27ietni kleparski pomočnik Ivan Jeromel. V celjski bolnici je umrl v soboto 65letni kočar in vojni invalid Martin Križanec iz Dobrovca pri Rogatcu. _c Nepošten čevljarski vajenec. Neki Čev;i£.rski mojster v Celju je že dalje časa opazoval, da mu nekdo krade iz delavnice čei:>e Pred dnevi pa Je slučajno našel pri svojem lSletnem vajencu Zvonku S. listek, v katerem neka ženska nage v ar ja vajenca k tatvinam čevliev. Mcjstcr je javil zadeve, policiji, ki je nato vajenca aretirala. Vajenec je pri zaslišanju priznal, da je kradel svojemu mojstru čevlje na prigovarjanje omenjene ženske in da ji je ukradene čevlje prodajal po nizki ceni. Omenjena ženska taji, da bi bila imela kake zveze s tatvinami. Vajenca so izročili sodišču. —c V celjski bolnici sta irmrla v torek 741etni kočar Luka Soba iz Cerovca pri Rogaški Slatini ta 721etni dninar Franc Me- Danlel Lesoenr 184 sni — To sta markiz de Valcor in njegova hči Mi-chelina — so govorili ljudje in se spoštljivo odkrivali. — Težko jima bo stopiti v grad, — so pripominjale žene. — To je prvič, da se vračata tja po smrti uboge gospe markize. Tak je bil tudi strah sluge, sedečega za markizem in Michelino, Bretonca, vdanega svojima gospodarjema. Prispel je na kolodvor, da bi ju odpeljal v grad. Bolela ga je njuna žalost. Oče in hči sta vso pot molčala. To ni bila samo hitrost njune divje vožnje, s katero sta zadrževala besede na ustih. Med tema dvema bitjema se je bila pretrgala nekdanja vez. Nedvomno sta se še ljubila. Toda med njuni srci se je bila postavila stena senc. To je bilo jasno tudi malo vajenim očem. Renaud de Valcor se je bil spremenil moralno, enako pa tudi fizično. Njegovi lasje so bili osiveli. Ogenj njegovih oči ni bil več tako žgoč in žareč. Vse je kazalo, da je bil mož izgubil zaupanje v samega sebe. Razen tega je zdaj pozabljal nastopati s tisto ponosno in vendar prikupljivo prijaznostjo, ki je znala pridobivati ljudi še bolj od njegove velike avtoritete. Zatopil se je bil vase in ni več mogel ali pa ni hotel širiti okrog sebe tiste magnetične sile, ki je prevzela vsakega človeka. Ogradil se je bil z brezbrižnostjo, obstoječo iz utrujenosti in prezira, morda pa tudi iz česa drugega. Toda, kdo pozna misli, skrite pod tem čelom? Dale so se tem manj uganiti, ker je ta izprememba bivšega rokoborbca, skrbnega sanjača, prišla prav v razdobje njegovega zmagoslavja- Samomor Josea Escaldasa je povsem zavezal jezike njegovim sovražnikom. Od te smrti, ki je bila dvignila v javnosti toliko prahu, od te pomembne smrti nihče več ni dvomil o markizu de Valcoru^ če ne računamo nekaterih vročekrvnežev in ljubiteljev pretiravanja. In vendar je postal markiz prav po tem samomoru molčeč in nemiren. Mar se mu je zdela zmaga predrago plačana? Ali je napel svojo energijo tako daleč, da je počila. V parlamentu je svojo stranko razočaral. Ne samo, da se je izogibal prve vloge, temveč je govoril tudi o tem, da bo odložil mandat. Na kaj je mislil zdaj, ko je bil njegov obraz tako mračen pod šofersko masko, ta čas, ko je avtomobil drvel po dobro znani cesti? Ob njegovi strani je videla Michelina kako vstaja v dragem kraju cela vrsta svežih spominov. Njena otroška leta so bila ohranila zeleni vonj obale na krilih aprilskega vetriča. Močan pih od morja je dvigal sanje njene mladosti liki jadra na modrih zalivih neba. Mati se ji je prikazala molčeča in prijazna, s črnimi očmi. prevelikimi za njen koščeni obraz. Potlej je stopila pred njo Hervejeva podoba na ovinku ceste in ni je več zapustila. Spomnila se je vseh dogodkov, ki sta jih preživela skupaj kot otroka. Njena ljubezen se je bila poglobila za vsa ta leta, ko še ni vedela, da ljubi. Vtisi teh let so jo prevzeli bolj od vseh drugih. Ob eni strani ceste se je pojavila skupina košatih dreves. — Glejte Ferneuse, — je zamrmrala Michelina, ne da bi se prav zavedala, da je izpregovorila na glas. Njen oče se je zdrznil. Kar je avto zmanjšal hitrost. Pred njim je stala ograja parka. Prikazali so se stebriči glavnega vhoda. Zavila sta okrog njih. Toda ne dovolj hitro, da bi se ob pogledu na nekatere podrobnosti ne bila nehote spogledala. — Ali ste opazili, oče? — je vprašala Michelina. — Da, gotovo je nekdo v Ferneuse, — je odgovoril markiz. — Kaj ne? Skrivnostna vrata so odprta. — In okna zasebnih sob so odgrnjena. Ali niste opazili tega? — Ali je šlo res za zastore ali za kaj drugega? Pročelje gradu de Ferneuse na koncu dolgega dre- voreda se je zares zdelo obljudeno. Markiz in njegova hči, ki ež dve leti nista videla kaj takega, se v tem pogledu nista motila. Kolikega pomena je bilo to za oba! — Ali se je vrnil Herve? Ali je morda odkril kaj, kar ga loči od mene? — je pomislila Michelina vsa v strahu. Renaudu so pa rojile po glavi težje misli, in pri tem je pozabljal, da je sreča njegove hčere v nevarnosti. Možnost, da je Gaetana v gradu, ga je bila tako osupnila, da je bil ves iz sebe. Zaman je bil prepričal svet, ko pa ni prepričal te žene. Po kaj je prihajala, če ne po dokaz, ki bi jo bil prisilil ne ukloniti se, temveč udati se mu? Ah, vendar prisiliti jo, nevarno nasprotnico, da bi se prepričala, pa ni bilo lahko. To je bilo vprašanje življenja ali smrti. Nič manj nujna ni bila potreba zlomiti njen ponos, da bi mogla plakati od ljubezni, kajti ljubezen za prejšnjega ljubčka bo prenehala šele v naročju sedanjega ljubimca. In to zmago je hotel Renaud. Hrepenel je po nji z vso svojo dušo. Ne za to, ker bi mu šlo za rešitev, temveč za nekaj drugega, bolj zaželenega od življenja, katerega je bil že sit, — za nasičenje vročega hrepenenja, ki je že davno plamtelo v njem in ki so ga bih nenadni prividi razvneli do blaznosti. Hotel je imeti zdaj grofico de Ferneuse, kakor je imel nekoč Renaud de Valcor, čigar vroča ljubavna pisma so vživela v njem burno sladko idilo, ko so bila najdena. — Ta žena bo moja! — je sklenil sam pri sebL Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo In inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani odgovornost Krvavi pretepi in poboji v vinorodnih krajih ao največja podeželja Maribor, 8. septembra Na jesen so vedno pogostejša poročila, ki prihajajo z našega podeželja o krvavih pokoljih in drugih zlocmsrvih. Ti žalostni primeri se dogajajo predvsem v na§ih štajerskih vinorodnih krajih Našemu ljudstvu se pogostokrat pripisuje izredno visoka kulturna stopnja v marsikaterem pogledu. Pogosti in že kar udomačeni ter od nas samih tolerirani krvavi dogodki pa mečejo žalostno senco na moralo našega podeželja. Potrebno je, da prav o tem spregovorimo sedaj na jesen nekaj iskrenih besed, ki naj služijo v razmišljanje vsem onim, ki jim mora biti blagor vsega naroda pri srcu. Naj takoj omenimo, da vseh teh pokoljev ni kriv, kot se rado poudarja, samo alkohol, tem\cč v veliki meri rudi pomanjkljiva moralna vzgaja nagega ljudstva in naša brezbrižnost, ker gremo mimo vsega brez hotenja napraviti tem žalostnim pojavom konec. Po sedanjih izkušnjah zaležejo sod-nijske kazni v tem pogledu le malo. Kaj ugotovimo na sodnijskih razpravah? Obtoženi se zagovarjajo smeje, za krivdo ne pokažejo nobenega moralnega kesanja, zločina v vseh svojih dimenzijah se niti ne zavedajo, strah jih je samo pred zaporom. Torej nikake odgovornosti samemu sebi, nikakega sramu za storjeno dejanje. Mislimo, da jc temu vzrok napačna vzgoja našega ljudstva z neko lažno moralo, ki kljub velikemu in tolikokrat poudarjanemu vplivu cerkve ni utegniia vcepiti v ljudstvo bistvo onega pravega čuta sramu in odgovornosti sebi, kakor tudi zajednici. Fantje, ki sd se v pretepu »proslavili« s čim večjim divjaštvom in ki so brli zaradi tega zaprti, veljajo za krajevne junake. Pogosto so sorodniki in znanci pretepača ali celo ubijalca, ponosni nanj. češ da je že nekomu »puščal kri«. Saj je pretepastvo že tako udomačeno, da dekle skoro ne pogleda fanta, ki se še ni udeležil večjega pretepa in pokolja. Priznati je treba, da je v pogledu pra-vi4ne moralne vzgoje ljudstva mnogo »tori lo naše učitedjstvo. Se več pa bi morala v tem pogledu storiti naša duhovščina Ni nas namen, da bi morda z navedenim dejstvom hoteli zmanjševati nedvomne zasluge naše duhovščine za gospodarski m kulturni napredek podeželja. Tudi nismo teh vrstic napisali iz kakršnihkoli političnih motivov. Pribito je pa. da mogočni \-pliv cerkve in duhovščine do danes. žal. še ni dosegel — čeprav med globoko vernim ljudstvom — da bi večni pretepi in pokolji pojenjavali. V zadnjih letih je pretepa-štvo zavzelo tolik obseg, da lahko že govorimo o pretepaški psihozi v gotovih predelih našega podeželja, ki kaže čedalje večje moralno propadanje našega ljudstva. Potrebno bi bilo, da bi tudi naša duhovščina usmerila sile, ki se pogosto izživljajo na drugih področjih, temeljitejši in pravilnej-ši moralni vzgoji ljudstva. S pnžnice naših cerkva bi naj ved nauk, ki b^ vcepljal že v duše doraščajoče mladine čut moralne odgovornosti pred samim seb^j in pred človeško družbo. S takimi nauki, ki jih pogosto poslušamo v mestnih farah m ki so mnogo pripomogli v gotovih predelih naše domovine k etičnemu zboljšanju življenja, bi lahko tudi v teh krajih omejili število pretepov in pobojev. Po Kristusovih naukih bi naj naše verno ljudstvo bolj spoštovalo in cenilo vrednost človeškega življenja, kakor ga ceni sedaj. Nauk o grehu in njega posledicah ne sme najti svoje končne likvidacije v spovednici, pač pa mora zajeti vso človekovo notranjost, da bodo etične vrednote v človeku našle utrjene temelje, ki jih ne bodo mogli razrahljati kakršnikoli vplivi, ki so nasprotni pravemu in v resnici iskrenemu etičnemu in moralnemu življenju človeka. Mimo pomanjkanja prave moralne vzgoje pa so vzroki zadostnih razmer se drugje Gotovo je med prvimi alkohol predvsem nesrečna šmarni ca. s katero se omamljajo naši ljudje do popolne nerazsodnosti Temu zlu skušajo napraviti konec oblasti, ki prepovedujejo sajenje šmarnice Uspeh prepovedi pa je majhen Na deželi je Šmarni ca še vedno udomačena in cenjena. V tem pogledu so potrebni ostrejši ukrepi. Poleg krvavih pretepov, ki povzročajo razen težkih moralnih tudi velike materialne škode, pohabijajo ljudi ter zahtevajo pogoMo človeške Žrtve, je alkohol oni ki povzroča še druga vzporedna zla Po neki statistiki je značilno, da je prav ob času nove vinske letine spočetih največ nezakonskih otrok. Tragika pa je pri tem v dejstvu, da je velik odstotek rojenih otrok — telesno ali pa duševno manjvrednih. Sicer pa je to tako obširen problem, da se bomo ob priliki nanj še povrnili. Hoteli smo v glavnem opozoriti na edino pravilno pot, po kateri bi del našega podeželja usmerili k pravilnemu pojmovanju morale. Seveda ima drŽava rodi praktične pripomočke ki ao zadeva naših oblasti Pooštre naj se kazni in vse naredbe, ki jim je namen omejiti pretepaštvo, pa tudi glede točenja alkoholnih pijač naj se ukrene kaj koristnega. Glavno orožje za pobijanje sedanjih žalostnih razmer pa ima naša duhovščina, ki naj posveti vsp svoje sile ozdravljenju tega narodovega zla in skupno z našim učiteljstvom in prosvetnimi organizacijami moralno in etično krepi naš narod, da bo enkrat vendarle že konec strahotne krvave kronike, če že ne drugje, potem naj bo vsaj pri povzdigi prave in zdrave morale našega podeželja delo skupno, ki bo v doglednem času zbrisalo madež krvoločne podivjanosti pcedincev našega naroda. __r>h_ 10. dan predvajamo grandiozni ruski vele film o slavnem carju, ustanovitelju Velike Rusi j«! Ne zamudite! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO MATICA, tel. 22-41 Zadnja prilika! Peter Veliki Štiri nova jadralna letala so bila včeraj popoldne krščena na letališču na Teznem Mar*bor, 8. septembra Prekrasno, a baš za jadralno letalstvo radi močnih vetrov (i jug i vzbxx'nik) zelo neugodno nedeljsko popoldne se je na letališču Tezno v navzočnosti številnega občinstva izvršil slovesen krst 4 letal: »Mejaš« tipa Komar bys (poljska konstrukcija), »Miha« tipa G runa u Babv lla, »Sraka« prototip jugoslov. konstrukterja (inž. aer. Ivo Šoštarič in cand. ing. Vojke Kumer) ter »Muha« tipa »Metla«, konstrukcija cand. ing. Humer. Je to najnovejša, zlasti za slovensko obmejno iletalstvo dragocena pridobitev jadralne letalske skupine Maribor 1. »Mejaš«, ki je prva edinica te vrste v Jugoslaviji in je gmotno samostojno podjetje. Navzoče je v kratkem nagovoru pozdravil Član skupine g. Juratic Drago Za njim je poljudno pojasnil pomen obredne posvetitve takih »krščencev« stol. kan. dr. Mirk, ki jc nato izvršil obredno posvećenje. Nato je v imenu botric ge Huterjeve, Le-nardove in botra Mastka ^novokrSčence« pozdravila botra ga Pinterjeva Krstno slovesnost pa je v svojem zahvalnem govoru zaključil častni predsednik skupine ozir. oblastnega odbora g. ginnn ravnatelj dr. Tominšek, ki je prišel nalašč zato iz Ptuja, kjer se je udeležil kongresa slovenskih zgodovinarjev. Pri slovesnem krstu so bili navzoči tudi zastopniki oblasti in sicer za vojaštvo namesto zadržanega pod polk Mas a a g. major EriČ, za sresk. načelatvo Eiletz. policijski šef g. Ko«, za odsotnega župana dr. Kovač i č. Kljub neugodnim vetrovom so zelo posrečeno uspeli ponovni poleti »M^iaša« (pilot Milko Skofic) in »Mihe« (pilot Vojko Humek), dočim se ostali dve leta'^ (»Sraka« in (Muha« radi čedalje neugodnejših vetrov ni »ta dvignili. Novim »kršcencem« tudi od naše strani: obilo sreče! a mladi letalski skupini Maribor 1 »Mejaš« pa želimo še leptih uspehov! Zanimiva lahkoatletska prireditev Medklubski lahko atletski miting SK železni' carja — 'Nov državni rekord ing. Stepišnika Maribor, 8. septembra Na stadionu SK železničarja se je danes dopoldne zbralo izredno veliko Število občinstva, da ae je kar čuditi. Bilo jih je okoli 500, ki ao hoteli videti najboljše slovenske atlete pri delu. Današnji miting je bil tudi po Številu tekmujočih atletov eden največjih, kar smo ga v zadnjih letih imeli v Mariboru. StartaJo je vsega 78 tekmovalcev, člani SK Ilirije, SK Primorja in SK Planine iz Ljubljane, SK Bratstva z Jesenic, SK Celja, SK Ptuja ter SK Železničarja, SK Maratona in SK Rapida iz Maribora. Obširen razpored se je končal v 3 urah, kar je zasluga dobre organizacije. Tehnični rezultati mitinga so bili sledeči: 100 m finale: 1. Zorko (Žel.) 11.4; 2. Hanzi (Celje) 11.9, 3. Kolenc (Ilirija) 11.9, 4. Hrovatin (zel.). 400 m: 1. Pieteršek (Celje) 53.1, 2. AgreS (Celje) 56.5, 3. Kos (Celje) 56.6. 800 m: 1. Oberšek (Ilirija) 2.00,6. 2. Gor-šek (Celje) 2.00.8, 3. šmiderer (Rapid) 2.05. 4. Glonar (Ilirija) 2.06. 5000 m: 1. Kvas (Bratstvo) 17, 2. Zupan (Bratstvo) 17.04.4, 3. Glonar (Ilirija) 17.16 2. Štafeta 4X100 m: 1. železničar 47.2, 2. Planina - Ilirija (komb.) 47.6, 3. SK Celje 47.9, 4. Maraton 49. Skok v višino: 1. Milanovič (Ilirija) 175 m, 2. Zorko (Žel.) 1.70, 3. dr. Casny (Planina) 1.65, 4. Lužnik (Mar.) 1.60 m Skok ob palici: 1. Orosy (Rapid) 3.30 m, 2. Radič (Rapid) 3.20, 3. Smerdel (Mar) 3 m, 4. Milovanović (Ilirija) 2.70 m. Skok v daljino: 1. Zorko (žel.) 6.25 m, 2. dr. Casny (Pl.) 6.04, 3. Nabernik (Žel.) 6 m, 4. Bačnik (žel.) 5.90 m. Meti krogle: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 12.45 m, 2. Jeglič (Planina) 11.59, 3. Kuk (Ilirija) in Lužnik (Maraton) 11.13. Met diska: 1. inž. Stepišnik (Ilir.) 38.45 m. 2. Lužnik (Mar.) 35.89, 3. Jeglič (Pl.) 3506, 4. Radić (R) 34.88 m. Met kopja: 1. Petera (Ptuj) 46.97 m, 2. Franček (Žel.) 46.17 m, 3. TJrbančlč (Pl.) 42.78, 4. Lužnik (M) 41.75 m. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 52.28 m (Nov državni rekord), 2. Gujznik (žel.) 42.30, 3. Smerdel (Mar.) 32.15, 4. Kodre (C) 31.33 m. Inž Stepišnik je bil danes spet v zelo dobri formi in bi gotovo dosegel Se boljši rezultat, da se ne bi kladivo pri četrtem metu pokvarilo Državni rekord inž. Stepišnika bo priznan, ker so bile vse naprave v smislu pravil našega atletskega saveza. Mariborske in okoliške novice — Po cestnem policijskem redu Je prepovedano tako v mestu kakor v okolici, da bi se vozila do dva na kolesu. Kolesarji, uvažujte to obvestilo, da ne boste imeli nepotrebnih sitnosti. — Nočno lekarniško službo im±.ta tekoči teden Vidmar i eva lekarna uri sv. Arehu na Glavnem tnru 20. teL 20-05. ter Savo-stova magdalenska lekarna na Ilralja Petra tr*ru 3. tel. 22-70. — Zborovanja ni bilo. Za včerai dopoldne ie bil v prostorih Delavske zbornice v Sodni ulici napovedano zbor ovan i e mariborske ea tekstilnega delavstva, ki ga oa zaradi oblastvene Drepovedi ni bilo. — Požarni alarm. V Tomšičevem drevoredu se ie vnel stroi za kuhanje asfalta. V trenutku ie bila naprava vsa v plamenu in dimu. Delavci mestnega gradbenega urada so takoi pričeli z gaseniern in se ilm le posrečilo, da so oeeni DOfiasill. Prišli Da so tudi alarmirani mariborski easilci s tremi gasilskimi vozovi, katerim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker so med tem delavci že sami pogasil i ogenj. — Nova — PoŽtelska ulica — noro naselje. Stari Mariborčan! s posebnim spoštovan i em pripoveduieio in kažeio češ. poglejte, kier so zdai moderne ulice z vilami, je bilo nekdai še oolie. ali travnik, ali puščava. Mi oa smo žive priče, da ie bilo tu in tam še lani polie ali kai sečnega, letos pa že stoji novo nasejje. novi del Maribora na desnem bregu Drave. Kolikor se zdai vidi iz okoliša Beograjske in Ljublianske ulice, tu v nainoveišem času raste novo naselje, s katerim se otvarja nova ulica — Poštelska ulica imenovana. — Najprej ceste, potem šele nova naselja! V novih naseljih Sv Magdalene se še nadaiiuie že izpočetka zgrešena praksa, namre. da se hiše zidajo tudi na krajih brez cest ali pa ob le za veliko silo (radi dovoza materijala) naloženih cestah. Zato se med drugimi posledicami dogaia tudi ta da so nekatere hiše veliko nižje v temeljih ozir. z robom temelia kakor pa ie cesta ali ulica. Ta velika pogreška se ie orinetiia celo mestni gradbeni sekciji n. pr. v Metelkovi ulici, kjer stioie vse mestne zeradbe toliko nižie pod cestnim robom, da so ob vsakem deževju — poplavljene. Kaj. ko bi se tudi v Mariboru jenjalo — narobe zidati! — Kog prazen kruha, poln grehov, pa ne svojih, marveč tistega, ki ga ie nosil, in v katerem ie France Merčnik za peka Vtič** Iz Korena pri Sv. Barbari v Slov. eorirah raznašal kruh. Da ie ta posel hitreje opravljal, rmi le oek dal na razpolago tudi dvo-kolo, vredno 700 din. Naenkrat pa eosooda raznašalca pekovih dobrot ni bilo več nazaj. Pa tudi ne koša. ne kolesa in ne de-narla kot izkupiček za nazadni e razneseni kruh. Kdo drugi kot orožniki iz Sv. Tro- jice so poizvedel i in dognali ves Merčnl-kov roman. Kruh ie razprodal, koš vrgel nroč. denar soravil. a kolo 1e zamenjal. Pri tem so prišli še drugi grehi na dan. tako da bi jih bilo poln koš. če se bo še kje najdel. Med tem ie Merčnik že našel varno zavetje, v katerem čaka na svoio nadaljno usodo. — Iz orožniške službe. Poveljnik mariborske orožniške čete orožniški major g. Josip Sosič ie premeščen v Dobo j. Ni njegovo mesto Pride orožniški maior g. Friderik Leman iz Ljubljane. — Tekmovanje za nogometno prvenstvo Slovenije se je včeraj nadaljevalo SK K rani le v Mariboru iztrgal ISSK Mariboru dragoceno točko, kajti rezultat tekme, za katero ie bilo bolj malo zanimanja, je bil 1:1 (1:1). Malce razveseljivejša vest je prišla iz Ljubljane, kjer se ie SK Železničarju posrečilo da Je SK Marsu pobral obe- točki. — Pi*mo s tajno pis**o le poslal i?, mariborske ietnišnice svoji ženi Pavel Dvor-šak v Sv. Ruper*u v Slovenskih goricah. V pismu 1e DvocMc prosil svojo ženo na1 nagovori neke onče, da bi zani ugodno pričale. Pismo r»;< ie k sreči prišlo v roke paznikov, ki so t. levo orhavili me roda i-nim. in se bo obravn^ ."\ zaradi tega ponesrečenega poizkusa priključila kazenski razpravi, ki bo v kratkem proti DvorŠaku Pismo ie bilo napisano z neko tekočino, kjer postaneio Črke čitljive šele tedai. kose papir namoč' v vodo. — Nabava bencinske rezerve za 100 km. PredstojnišU o mestne policije v Mariboru obvešča vse lastnike motornih vozil, da si morajo oo odredbi ministrstva voine in in mornarice takoi preskrbeti rezervo pogonskih sredstev, ki ie potrebna za prevoz 100 km oroge. da zamoreio v slučaju poziva niihovega vozila na vežbo dospeti na določeno mesto odnosno mobilizacijsko mesto. Oni lastniki, ki ima i o vozilo s pogonskimi sredstvi. Čijih nabava ni omejena, morajo imeti vedno na razpolago to rezervo, oni oa. ki si jih nabavljajo na podlagi bencinskih kart. si pa morajo takoi prihraniti +.o rezervo od niim po karti nakazane kol'člne. V slučaju poziva na mesto oreko 100 km pa bodo dobili lastniki za oni del preko 100 km p:s?bne nakaznice in si morajo takrat takoi nabaviti dotično količino ter io čuvati obenem z goraj predpisano rezervo Če las'nik ^roda motorno vozilo mora odstopiti kupcu Danes ob 16*, 19. in 31. uri vesela, zabavna in humorja polna filmska komedija: 7 A 1117 T T sT W D s7 VI? £* VgL vlo&t slavni holandskl °Perni £f Atr JCtJLsJ 1 ▼ 1 tr ML ▼ ML W tenor JOHANNES HEESTERS in dražestna, temperamentna MARIJA TASNADY. — Sodelujejo: Paul Kemp, Theo Line/en, Gusti Wolf, Klchard Romaoowsky. KINO SLOGA, teL 27-SO češki filmi KINO UNION, tel. 32-21 ITAIIDCHA A O Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo m UAr mLMJ \J 4" skrajno napeti, bliskovito vršeči se prizori ! Predstave ob 16., 19. in 21. uri! Blagajna odprta od 11. do 12. In od 15. ure dalje! prihranjeno rezervo po dnevni ceni. Izgovorov lastnikov motornih vozil. češ. da niso imeli potrebnih no&onskih sredstev in se vsled tefia niso mogli pravočasno odzvati pozivu, vojaške oblasti ne bodo upoštevale, marveč bodo prestopniki najstrožje kazno vani po odredbi čl. 243 zak. o ustrojstvu vojske t 5 drugi in četrti odstavek. — Samokres ni 1 graca. I51etni Jožef Potočnik, stanujoč v Koroščevi ulici se je igral s samokresom svojega očeta. Pri tem pa je tako nespretno ravnal, da se je orožje sprožilo, in ga je krogla zadela v koleno desne noge. Potočnika so prepeljali v mariborsko bolnico. — Rabpka na Glavnem lrgu. Okoli polnoči sta se na Glavnem trgu spopadli dve skupini vinjenih moških. Zabliskali so se noži in je sredi gneče obležal v krvi 3«">-letni delavec E. Mesarec, stanujoč na Tr-žaiki cesti 54. Odpremill so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima težke poškodbe na glavi in trebuhu. Za napadalci poizveduje policija. — Težka prometna nesreča se je pripetila na križišču Meljske, Plinamiške in Dovozne ceste. Neki osebni avto se je hotel izogniti nekemu tovornemu avtomobilu pa je pri tem trčil v motorno kolo, ki ga je vozil 201etni medičar Karel Aubl iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Pri karambolu je Aubl padel v velikem loku z vozila, prav tako tudi njegov sovozač 431etni upokojeni poštni služitelj Avgust Kram-berger iz Sv. Ane v Slovenskih goricah. Aubl je obležal s poškodbami na rokah in nogah, Kramberger pa Je dobil tako težke poškodbe na glavi in rokah, da so ga morali poklicani reševalci odpremiti v bolnico, kjer so zdravniki ngotovitt, da ima tudi hude notranje poškodbe. Motorno kole je precej razbito. — V avtobusu okraden*. Privatna m radnica Zorka Dernovšek, stanujoča na Koroški cesti 26 je prijavila policiji, da ji je neznan zlikovec ukradel v mestnem av-busu na progi štev. 1 iz ročne torbice 150 din gotovine. Policija sedaj poizveduje za drznim tatom. — Ob kolo je prijel poštni služitelj Franc Mak iz Gubčeve ulice 5 na Pobrež-ju, ki mu ga je neznanec odpeljal izpred nek gostilne na Frankopanovi ulici. Kolo. ki je vredno 1200 din, ima evid. štev. 2— 128546. — Razburljiv dogodek se je odigral v jutranjih urah na Pristanu. Neki moški je navalil na 201etno delavko Katarino Ferk, stanujočo v Gubčevi ulici 12 na Po-brežju ter jo z žepnim nožem sunil v glavo, tako da je ženska dobila zevajočo rano. Napadalec je po izvršenem dejanju naglo pobegnil. Dogodek je privabil precej radovednežev. Na policiji je Ferkova dejala, da je napadalec njen zaročenec, s katerim sta vso noč popivala, pa sta se naposled sprla. Ferkovo so prepeljali v bolnico. Pngodek bo imel svoje odmeve pred socniki. — O tem ln onem. V Jarenini je padla s kolesa 401etna posestnica Ana Sirk, ki je obležala s poškodbami po glavi in nogah. Zdravi se v bolnici. — Na križišču Sodne ulice in Aleksandrove ceste sta trčila kolesarja. Pri karambolu je dobila služkinja Ljudmila Kmetec iz Sv. Miklavža poškodbe na nogah. — Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah je neznanec navalil na 201etnega posestniškega sina Strne a Jelena, ter ga z ročico pobil na tla. Simou se je zatekel v mariborsko splošno bolnico. — Spomin na tombolo gasilske čete v Makolah. V začetku tega meseca so gasilci v Makolah priredili svojo tombolo. To je prineslo nekaj neljubih spominov. Predvsem so daleč naokoli znani razgrajači izzivali orožništvo z »auf bik« žandar ji«, ponoči pa so neznani storilci pri usnjarju Ivanu Mašiču na kosce zrezali vse jermenje pri vseh strojih in potem še v hlevu konjsko opremo, nazadnje pa so se lotili še nedolžnih rož na oknih in orleandrov pred hišo — - torej prvovrstne surovine, katerim i pa so že na sledu. Prva razstava karikatur v Mariboru Nepričakovano velik uspeh — Razstava veselja Maribor. Mala Gospojna Ste že videli kdaj ot\ /ritev večje, pomembnejše razstave — brez otvoritve? Namreč brez več al1 mani slovesne otvoritve? Sploh pa, ali ste že kdaj pri nas videli kar celo, bogato založeno razstavo? Ne prve in ne druge mste še videli. Ta iz-rednost je bila pridržana Mariboru baš za Mali Šmaren ali Malo Gospo; ne, ki se navadno praznuje med tednom letos pa je ta v Sloveniji vebče ćeščen Marijin praznik prevzela nedelia idealno krasna, rano jesenska ali če raje hočete, pozno poletna nedelja z 41 C na soncu seveda. To vse in še marsikaj spada k prvi razstavi Bratcževih kar katur v Mariboru. Kljub krasni nedelj« — kastni izjtmi vsega poletja — pa tako lep obisk razstave. In to kot rečeno tudi brez vsake slovesne otvoritve. Neki gospod od Umetniškega kluba je sicer obljubil, da bi razstavo otvo-ril, pa ga je najbrže ta za doma biti res prelepa nedelja zvabila kam ven daleč iz Maribora. In tako se ie zgodi! čudež da se je razstava kar sama (^tvorila G. inž. šlaj-mer je bil menda prvt obisko\alec torej je imel prav. če je kot znan faljivec rekel, da pač on kot prvi obiskovalec otvaria razstavo Pa je prinesel srečo Bela sokolska dvorana se je začela polni*; in je ostala ves čas ravno primerno polna za pregled in občudovanje po večini res originalnih karikatur, katerih izkazuje seznam cca 123, pa jih bo najbrže več. ker so nekatere prišle zraven že med tiskom seznama. Ni danes čas in prilika, da hi postajali pred posameznimi karikaturami in si jih izbrali za posebno zbirko. Treba pa je že /daj poudariti, da je razstavljalec Rcmigijo Bratož zelo prijetno presenetil vse obiskovalce, razen mogoče tistih, na katere je pozabil, da spadajo tudi v to razstavo. Kot samouk je postal sam svoj mojster umetnik na tem pri nas še premalo obdelanem polju. Medtem ko se zopet vidimo, svetujemo g Bratožu, da naj to razstavo izrabi že za drugo, še večjo, in sicer na ta način, da si izbere primerne modele kar iz vrst obiskovalcev in jih kar tam na licu mesta skicira, kar traja pri njegovi izredni spretnosti le nekaj sekund. Zelo hvaležnih modelov ima Maribor še veliko v zalogi. —rc Uboj Maribor. 9. septembra V Brengovl pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so včerai proti večeru popivali domači fantje. Okro« 18. pa ie med njimi nastal prepir, iz katerega se 1e razvil pretep V splošni zmedi in gneči je nekdo sprožil samokres in kregla Je zadela po-sestnikoveca sina Petra Bratušo v čelo tako nesrečno, da se ie zgrudil mrtev. Napadalec ie izkoristil zmedo in pobegnil. Za njim poizvedujejo orožniki. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej £a pismene odgovore giede mallb oglasov je treba priložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej Najmanjš; zneseH 8. din SO a ume ■OBHMB0 oaitom IGN.VOK ZA WEEKBND ležalne stole, otomane in dru-?o praktično opremo najceneje pn tapetništvu Egon ZakrajSek L J L B L J A S A (Miklošičeva 34 - Telefon 48-70 foto amaterjem razvija, kopira, povečava hitro n poceni foio-atelje MANCINI, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. PITANO PERUTNINO najceneje nudi »NIKO«, flt. Vid Ljubljano, tel. 749. Stoj- ZA VSAKO PRH-IKO najboljša ua najcenejša oblačna • l#oaoav.te pri P R E S R £ R Sv Petra cesta L 4 Ogibaj male V Slovenski Nar© fcei *© Dijoeoejlli nad niča Vodnikov trg. 1985 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA mlajSega, z znanjem avtoge-rilčnega in električnega varjenja, sprejmem takoj. — Klinar Miloš, ključavničar, Celje. 20S1 IZVEŽBANA KUHARICA in varčna gospodinja, starejša oseba, želi nastopiti službo pri manjši družini. Ponudbe: Ku-kovec, Vel. Nedelja, 2080 NATAKARICO sprejmem takoj. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Kavarna »VESEL«, Ljubljana — Miklošičeva cesta, 2090 PRODAM 5Č PREMOČ <;OKS • DRVA nađi I. POGAČNIK BOHORIČEVA 5 — TEL. 2U-59 Postrežba oreshlbnal •••.•.w.v.v NajbolJSi vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce. izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustrirani UPRAVA; Ljubljana — RnaJjeva ulica 5. Makulatura* papir preda oprava „&lovenskega. Naroda44 LJubljana) Knailjeva trtica fttev. 5 Nepozaben praznik zagorskega Sokola Svečanemu odkritju spomenika kralju Aleksandru L je prisostvovala poleg so kolskih društev velika množica občinstva Doprsni kip kralja Aleksandra I., odkrit včeraj v Zagorju Zagorje, 8. septembra Kljub temu, da so zadnji dnevi priprav na slovesni dan potekali v skrajnem naponu prav vseh sokolskih delavcev, ki so od zore v trdo noč z mravljično pridnostjo gradili paviljone, pripravljali razstavo itd., ni niti največji optimist pričakoval tako sijajne udeležbe pri velikem in pomembnem prazniku našega vrlega Sokola. Ze večer pred slavjem je dal slutiti veličino praznika. Mladeniško prenovljen je pričakoval Sokolski dom rojstni dan našega kralja Petra II. V jutranjih urah se je vršila v farni cerkvi zahvalna služba božja, kateri so prisostvovali poleg dolinske šolske mladine vsi predstavniki uradov, korpora-cilj ter izredno mnogo občinstva. Po šolah so se vršile interne proslave. Vse Zagorje se je ovilo v morje zastav, ki so visele malone z vseh poslopij, kakor tega še ne pomnimo. Sredi najburnejših dni okrog nas smo vse čutili, da nas nekaj za vse čase veže: ljubezen do domovine in kralja. Slavnostna akademija Zvečer se je v Sokolskem domu po otvoritvi bogate razstave vršila slavnostna akademija s pestrim in bogatim sporedom. Omeniti moramo med drugim simbolično zgodovinsko spominsko igro v zamisli br. Košmerla Ceneta, dalje nastop šestorice bratov z vrhunskimi vajami na bradlji. Poudariti je treba še posebej, da je šest bratov, in sicer Poljšak Zdravko, Mrnuh Janez, Pušnik Alojzij, Reganzin Rudi in Repovž Franc — vsi v starosti med 30 in 42 leti — dalo najbolj zgovoren zgled naraščaju, v Čemer je največji pomen tega nastopa, ki je bil tudi v tehničnem pogledu brez prigovora. Posebno odobravanje je žel gimnastlčni solo nastop br. Lu-kača Milana iz Trbovelj. Prireditev, ki jo je otvoril društveni prosvetar br. Kalan Jože, je trajala skoraj do 23. Sprejem gostov Samo za nekaj nočnih ur je utihnil živ-žav v domu. že na vse zgodaj so spet gibale sokolske roke. Vsi od male dece do v sokolski službi osivelih bratov in sester so urejevali še poslednje reči, kajti že se je bližala ura prvih sprejemov na postaji. Kakor že prejšnji dan tako je v nedeljo s še večjo temeljitostjo opravljala poročevalska in obveščevalska služba svojo nalogo s pomočjo mikrofona, ki ga je dal na razpolago br. Kušar Savo. Iz goste megle je nenavadno hitro prižarelo zlato sorice in oblilo vso širno dolino ter njene obronke s prelestnim sijajem. Slavnostno okrašeni kolodvor je z množico domačinov pričakoval vlakov, Ljubljančan je privozil s polurno zamudo, iz njega pa je izstopila prava armada rdečih srajc in drugih poset-nikov, ki niso hoteli zamuditi redke prilike, da spoznajo obraz in dušo revirja, ki se je takoj za trboveljskim pridružil manifestaciji, ljubezni in vdanosti ter pietetnemu dejanju, ki je v svojem veličastnem poteku iznova prekalilo tisoče src in duš. Pred kolodvorom se je formirala pestra množica s sokolsko konjenico na čelu. Za njo se je razporedil odred vojakov v bojni opremi, za njimi morje rdečin srajc, sami izklesani obrazi; iz oči je žarela prekipevajoča maldost. stari bratje so se v tej sredi pomladili, žareli so ponosa in ko je zaigrala rudarska godba koračnico, je udaril v Črni prah korak sokolske legije. Daleč naokrog se je razlegala sokolska pesem. Visoko dvignjenih glav je prikorakala sokolska legija s člani v civilu ter občinstvom. Z vihrajočimi zastavami in prapori, pesmijo na ustih, pozdravljani od množice gledalcev, zbranih ob cesti, obsuti s cvetjem, da so korakali kakor po preprogi, so mimo Sokolskega doma prikorakali na letno telo-vadišče, kjer je bil razhod in odmor do odkritja spomenika odnosno do prihoda kraljevega odposlanca podpolkovnika Štefan o vi ća. Prekrasen je bil pogled na gozd praporov. Tu so stali zastavonoše praporov sledečih društev: jubilant Zagorje, celjska župa, društvo Celje matica, Trbovlje, Litija, Braslovče, Sevnica, Moravče, Hrastnik, Žalec, Laško, Jezica, Ljubljana H., Dol pri Hrastniku, Kamnik, dalje naraščajski prapori Kamnika, Dila pri Hrastniku, Žalca, Sokola IH. Ljubljana, Laško, Celje, Trbovlje in Zagorje; slednji so bili razporejeni na častni tribuni. Razen teh so v bratskem objemu plapolali prapori slovenskih vojnih dobrovoljcev, Jugoslovanske strokovne zveze in Zbora. Prihod kraljevega Javen nastop Popoldne se je ob ogromni udeležbi vršil nad vse lep javni nastop. Ob tej priliki je godba pod vodstvom našega ožjega rojaka, višjega kapelnika v p. dr. Cerina Josipa zaigrala njegovo, za Sokolov jubilej komponirano koračnico, ki je žela veliko odobravanje. Za danes naj omenimo, da je bil višek popoldanskega nastopa nastop olimpijske devetorice, kl je zadivila s svojo vratolomnostjo. eleganco in strumnostjo, vse gledalce. K poročilu o popoldanskem nastopu se še povrnemo. Zagorje je z današnjim dnem dobilo nov impulz, zavedlo se je svoje pomembnosti v sklopu domovine v taki meri. da mu mora to zapustiti trajen spomin. Lik velikega kralja pred Sokolskim domom bo glasno opominjal na naše naloge, pozdravljal nas bo, ko bomo hodili mimo njega, klical k bratstvu, edinstvu in skupnemu delu . Vsem tistim, ki so prihiteli v našo sredo ter nam dvignili srca v posebno krepak utrip, pa naša najlepša zahvala. Točno ob 11. se je pripeljal v spremstvu rudnikega obratovodje inž. Karnovška kraljevi odposlanec podpolkovnik Stefanovič. Pregledal je pred Sokolskim domom postrojene sokolske čete, ki jih je uvodoma pozdravil z »Zdravo Sokoli!«, sprejel raporte in burne odzdrave, ki se jim je priključilo ganjeno in navdušeno občinstvo brez razlike stanu in prepričanja, Veličasten je bil pogled na pročelje doma, kjer je pod trobojnico na.visokem podstavku čakalo poprsje Viteškega kralja na odkritje. Na obeh straneh gozd praporov, ob spomeniku pestre narodne noše, pred- | stavniki banske uprave, sreski nač. litijski dr. Gregorin, predsednik zagorske občine j g. Prosenc, starosta Sokolskega društva j br. Kolenc Lojze, ravnatelj TPD zagorske- 1 ga rudnika inž. Burger i. dr. Občinstvo pa i je zasedlo dolgo cesto vse kamor je segal 1 pogled. Posebno pozornost je vzbujala deputacija Ruskega Sokola ter pred spomenikom razporejeni odred vojakov pod poveljstvom podporočnika Antona Crnjeviča druge mitraljeske čete iz Celja. Med prapori so stali tudi trije prapori fantovskih oddelkov tako, da je bilo tu, kot rečeno, zbrano vse, kar je moglo prihiteti dolin-cev na to vsenarodno slavje ne samo iz čuta dolžnosti ali radovednosti, temveč iz prave srčne potrebe. Med veliko množico je bila tudi deputacija rezervnih oficirjev, ki jo je vodil rez. kapetan Gregorič Edo iz Litije. Odkritje spomenika V slovesno tišino je izpregovril br. Cene Košmerl v vznesenih besedah slaveč mane nesmrtnega kralja, ki mu je h kraju zado-nel tisočeri »Slava!«. Nato je kraljevi odposlanec po krepkem, klenem nagovoru odkril spomenik. V modro nebo so zagrmele tri salve, godba pa je zaigrala državno himno. S tem je bil končan svečani akt odkritja in so se formirale deputacije k polaganju vencev, pevsko društvo »Loški glas« pa je iz polnih rudarskih grl zapelo pod vodstvom učitelja g. Korošca — »Slovan na dan«. Polaganje vencev Ko je starosta prevzel spomenik v svoje varstvo ter se v toplo občutenem govoru zahvalil vsakemu in vsem, ki so ali pripomogli k postavitvi spomenika ali pa s svojo navzočnostjo povzdignili pomembnost svečanega spominskega akta. so se zvrstili polagatelji vencev v sledečem redu: Sokol Zagorje, jugosl. dobrovoljci ter je pri tej priliki g .Rismal Melhior spregovoril vrsto pomembnih besed, občina Zagorje,TPD, jugoslovansko akademsko društvo Jugoslavija in posebej Edinstvo, Sok. župa Celje, Sok. župa Ljubljana, Narodna soc. zveza Ljubljana. Vojni invalidi. Narodna strok, zveza Trbovlje, Loški glas, Ruski Sokol, Sokol Litija. Šmartno, Sava, Društvo rudniških nameščencev, zagorski gasilci, Sresko učit. društvo JTJTJ sekcija Litija, Narodna soc. zveza Zagorje, Jugoslovanska strokovna zveza. SPD. KJS Zagorje, Gremij trgovcev litijskega sreza. Zbor, postajno osobje Zagorja, Strelska družina Zagorje .Podružnica kmet. podr. Zagorje, Posojilnica Zagorje. Fantovski odsek Zagorje .Pri tej priliki je spregovoril g. Gu-na in poudaril med drugim, da mora priti čas, ko bo v naši domovini prav toliko spomenikov posvečenih spominu Velikega kralja kot je cerkvic po naših gričih, poudarjajoč, da je za nas mesto samo v eni in edini Jugoslaviji. Sledili so še Aeroklub Zagorje, Električna zadruga Zagorje, Nar. soc. zveza Loke, Zagorski obrtniki. Zveza bojevnikov Zagorja ter Športni klub Svoboda z Lok. Sledil je defile vseh formacij mimo kraljevega spomenika, nakar so bile dopoldanske svečanosti končane. Večina občinstva si je ogledala razstavo, paviljoni, kuhinja ter zletna pisarna, ki je poslovala v poslopju hranilnice, pa so imeli polne roke dela. Dnevnik japonskega rodu Konoje spada med najstarejše kronike sveta in je Japonske posebno velika od 7 do 10 stoletja. Takrat so vladali na Japonskem malone neomejeno. Poleg cesaria ie stal vedno naimani en Fudživara. kakor se je prvotno imenoval ta rod. ki ie sprejel ime Konoje v 12 stoletju. Navadno ie bil takrat japonski cesar poročen z eno izmed hčera iz doma Fud-živarov. Japonska ie preživela dve reformni dobi. ki sta globoko prevzeli vso državo. Prva ie bila ob koncu 19. stoletja, ko ie Japonska pod cesarjem Meiiem Drevzela evropsko civilizacijo. Druga še pomembnejša je bila pa v 7. in 8. stoletju, ko je Japonska obenem z budhizmom sprejela od Kitajske tudi temelje prave državne uprave davčni sistem in odgovornost uradništva. Ta iz-prememba ie nad tisoč let odločala japonsko usodo. 2e takrat so bili predniki se-danieffa japonskega ministrskega predsednika vodilni državniki svoie dobe in prednik kneza Konoje Katamari Fudživara je spadal takrat med naiožie sotrudnike kraljevskega reformatorja, princa Naka-no-Oe. To so bili časi. ko se ie rodbinski dnevnik Dričel. Ta edinstvena rodbinska kronika in obenem iaoonska zgodovina ie prehajala iz rodbine na rodbino in vsak poglavar doma io ie nadaljeval. Dnevnik ie zdai shranien v hiši sedaniega ministrskega oredsedn-kn Fumimara Konoie, kier zavzema 15 velikih skrinj. Med najstarejše kronike sveta spada dnevnik rodbine sedanjega iaoonskega ministrskega predsednika kneza Konoje. Star je približno 1100 let. Konoii so ena izmed najuglednejših in najstarejših japonskih rodbin. V vseh dobah japonske zgodovine so igrali važno vlogo. Njihova slava je bila Najviše cene mesu je določil ban s posebno odločbo Ljubljana, 9. septembra Kr. banska uprava je določila tele najvišje cene za meso: Goveje me^o. Cl. 1. Cena 1 kg govejega mesa sme znašati največ: a) za meso prve vrste sprednjega dela 16 din, zadnjega dela 18 oin; b) za meso druge vrste sprednjega dela 13 din, zadnjega dela 15 din; c) v mesarijah, kjer se prodaja meso sprednjega in zadnjega dela po enaki ceni in je to v ceniku izrecno označeno, sme znašati cena 1 kg govejega mesa I. vrste največ 17 din, druge vrste največ 14. din. Ć1. 2. Meso prve vi ste po čl. 1. te odločbe je meso: volov in telic. ki se je označilo pri mesnem ogledu z žigom kot tako. Vse ostalo meso je meso druge vrste. V smislu čl. 1. te odločbe se prodajajo po cenah za sprednji del -tile mesni kosi: meča, prsa in robček, viai, podpleče, debela rebra, sprednji bočnik, zadnji bočnik, pod-trebušnica ter odrezki od izrezkov; po cenah za zadnji uel pa tile mesni kosi: šim-bas, pljučna pečenka, roža, notranje stegno, zunanje stegno, zadnje stegno, kugla, bržola, debelo pleče. čl. 3. Za priklado se določajo tele najvišje cene: jezik IS din za kg, srce 10, pljuča 6, jetra 14, vranica 12. ledvice 16, vampi 10, črevesni loj surov 6, spuščen 8, ledvični loj surov 12, spuščen 14, koža 16. glava 8, možgani 20. Te cene veljajo, ako se prodaja priklada posebej. Ako se dodajajo ti komadi kot priklada mesu, se prodaja priklada po isti ceni kakor meso. čl. 4. Priklada se sme dodajati k naslednjim mesnim kosom v naslednjih odstotkih teže: k prsam in trebušini do 10>/o jeter, srca in kosti, k plečetu ali stegnu, popolnoma očiščenemu 20 do 25°/o, k rebram 5 do 10°/* ČL 5. Po višjih cenah, kakor so določene v 61. 1., se smejo prodajati tile specialni kosi govejega mesa: a) kot izrezki: popolnoma očiščena pljučna pečenka po ceni 26 din, notranje in zunanje stegno, kugla, pleče po ceni do 24 din za kg; b) bržola po ceni do 22. din. Telečje meso. Cl. 6. Cena za 1 kg telečjega mesa sme znašati največ: za hrbet 18 din, za stegno in pleča 16 din, za vrat in prsi 14 din. V mesarijah, kjer se prodaja telečje meso po običaju in označbi v ceniku po enotni ceni, sme znašati ta cena največ 16 din. čl. 7. Priklada k telečjemu mesu se prodaja po najvišjih cenah navedenenih v čL 3., z izjemo telečjih jeter, za katere se določa najvišja cena 24 din, pljuča s srcem s 15 din kg, možgani 7 din komad. Priklada se sme dodajati naslednjim kosom telečjega mesa v naslednjih odstotkih teže: prsi lOo/o, stegno 257c itd. čl. 8. Cena za telečje zrezke iz stegna brez kosti se določa z največ 28 din, iz pleč brez kosti z največ 26 din. Svinjsko meso, slanina in mast. čl. 9. Cena za 1 kg. svinjskega mesa, slanine in masti sme znašati največ: za hrbet 20 din, za stegno 18 din, za pleče, flam, rebra 16 čin, za slanino in salo 22 din, za, mast 24 din. čl. 10. Za postranske proizvode svinjskega mesa se določajo tele najvišje cene: za glavo 8 din kg, za črevesno mast 14 din, za ledvice, srce, možgane do 18 din, za jetra do 14 din, za pljuča do 7 din. Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen in ČL 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri engrosistu ne sme presegati 1 din, pri detajlistu pa 2 din. Obrati, ki izdelujejo standardnim predpisom odgovarjajočo mast iz prašičev, ki se uvažajo v dravsko banovino, smejo prodajati to mast po cenah, po katerih jo prodajajo tvrdke uvoznice franko postaja v dravski banovini. Obrati, navedeni v predhodnih dveh odstavkih, za odobritev cen po čl. 2. uredbe o kontroli cen. Zaključne odredbe, čl. 11. V čl. 1, 3, 5, 6, 7 in 9 navedene cene veljajo za vsa mesta s sedeži sreskih načelstev in izpostav, za Št. Vid nad Lj., Polje, Jezico, Dobrovo, Vrhniko, Staro loko, Tržič, Lesce, Koroško Belo, Jesenice, Dovje — Mojstrano, Kranjsko Goro, Bled. Bohinjsko Bistrico, Brezje. Domžale, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most—Radeče, Žalec, Teharje, Šoštanj, Vitanje, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slo- venska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakek, Metlika, Planina ki Žiri. ČL IZ V ostalih krajih banovine se morajo računati vse cene, razen onih v čL 9. in 10. 1 din nižje, od onih, ki veljajo v kraiib, navedenih v čl 11. te odločbe. V Ljubljani se Smejo cene po čL 9. in 10. za 1 din zvišati. Čl. 13. Mesarji v Ljubljani, Mariboru in Celju morajo dostavljati pristojnim tržnim uradom tedensko od prodajalcev potrjene nakupne cene vseh v teku tedna za zakol kupljenih živali na obrazcih, katera je predpisala kr. banska uprava v Ljubljani. Čl. 14. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Čl. 15. Z dnem objave te odločbe izgube veljavo vse splošne in posebne odobritve cen mesa in masti, v kolikor so v nasprotju s to odločbo. Odločba, o moki Do določitve maksimalnih cen moki se določajo za mline v dravski banovini naslednje cene za prodajo na veliko; za belo moko (zdrob) 7.55 din, za krušno in enotno moko 3.90 din, za otrobe 2 din. Cene veljajo franko mlin, brez vreč. Iz Celja —c Zagrebški Hmk — tabie-tenišKi prvak Celja in Savinjske d>inanjko : Rajšek 1:0. Prekinjena partija iz prvega kola Verčkovnik : Pukmajster 1:0. —c Umrl je v nedeljo na Krekovi cet>ti 4 v starosti 63 let trgovec Josip Schittanz. Pogreb bo v torek ob 17. iz nirtvasiiice na mestnem pokopališču. Istega dne je umrl v Obrtnem domu v Vodnikovi uliod 271etni kleparski pomočnik Ivan Jeromel. V celjski bolnici je umri v soboto 651etni kočar in vojni invalid Martin Križanec iz Dob rov ca pri Rogatcu. _c Nepošten čevljarski vajenec. Neki čevljarski mojster v Celju je žc dalje časa opazoval, da mu nekdo krade iz delavnice če\;je. Pred dnevi pa je slučajno našel pri svojem 13letnem vajencu Zvonku S. listek, v katerem neka ženska nage var ja vajenca k tatvinam čevljev. Mcjster je javil zadeve policiji, ki je nato vajenca aretirala. Vajenec je pri zaslišanju priznal, da je kradel svojemu mojstru čevlje na prigovarjanje omenjene ženske hi da ji je ukradene čevlje prodajal po nizki ceni. Omenjena ženska taji, da bi bila imela kake zveze s tatvinami. Vajenca so izročali sodišču. —c V ceffski bolnici sta umrla v tarok 74letni kočar Luka Šoba iz Cerovca pei Rogaški Slatini ki 721etnd dninar Franc Me- Krinka [ 184 ljubezni — To sta markiz de Valcor in njegova hči Mi-chelina — so govorili ljudje in se spoštljivo odkrivali. — Težko jima bo stopiti v grad, — so pripominjale žene. — To je prvič, da se vračata tja po smrti uboge gospe markize. Tak je bil tudi strah sluge, sedečega za markizem in Michelino, Bretonca, vdanega svojima gospodarjema. Prispel je na kolodvor, da bi ju odpeljal v grad Bolela ga je njuna žalost. Oče in hči sta vso pot molčala. To ni bila samo hitrost njune divje vožnje, s katero sta zadrževala besede na ustih. Med tema dvema bitjema se je bila pretrgala nekdanja vez. Nedvomno sta se se ljubila. Toda med njuni srci se je bila postavila stena senc. To je bilo jasno tudi malo vajenim očem. Renaud de Valcor se je bil spremenil moralno, enako pa tudi fizično. Njegovi lasje so bili osiveli. Ogenj njegovih oči ni bil več tako žgoč in žareč. Vse je kazalo, da je bil mož izgubil zaupanje v samega sebe. Razen tega je zdaj pozabljal nastopati s tisto ponosno in vendar prikupi j ivo prijaznostjo, ki je znala pridobivati ljudi še bolj od njegove velike avtoritete. Zatopil se je bil vase in ni več mogel ali pa ni hotel širiti okrog sebe tiste magnetične sile, ki je prevzela vsakega človeka. Ogradil se je bil z brezbrižnostjo, obstoječo iz utrujenosti in prezira, morda pa tudi iz česa drugega. Toda, kdo pozna misli, skrite pod tem čelom? Dale so se tem manj uganiti, ker je ta izprememba bivšega rokoborbca, skrbnega sanjača, prišla prav v razdobje njegovega zmagoslavja. Samomor Josea Escaldasa je povsem zavezal jezike njegovim sovražnikom. Od te smrti, ki je bila dvignila v javnosti toliko prahu, od te pomembne smrti nihče več ni dvomil o markizu de Valcoru, če ne računamo nekaterih vročekrvnežev in ljubiteljev pretiravanja. In vendar je postal markiz prav po tem samomoru molčeč in nemiren. Mar se mu je zdela zmaga predrago plačana? Ali je napel svojo energijo tako daleč, da je počila. V parlamentu je svojo stranko razočaral. Ne samo, da se je izogibal prve vloge, temveč je govoril tudi o tem, da bo odložil mandat. Na kaj je mislil zdaj, ko je bil njegov obraz tako mračen pod šofersko masko, ta čas, ko je avtomobil drvel po dobro znani cesti? Ob njegovi strani je videla Michelina kako vstaja v dragem kraju cela vrsta svežih spominov. Njena otroška leta so bila ohranila zeleni vonj obale na krilih aprilskega vetriča. Močan pih od morja je dvigal sanje njene mladosti liki jadra na modrih zalivih neba. Mati se ji je prikazala molčeča in prijazna, s črnimi očmi, prevelikimi za njen koščeni obraz. Potlej je stopila pred njo Hervejeva podoba na ovinku ceste in ni je več zapustila. Spomnila se je vseh dogodkov, ki sta jih preživela skupaj kot otroka. Njena ljubezen se je bila poglobila za vsa ta leta, ko še ni vedela, da ljubi. Vtisi teh let so jo prevzeli bolj od vseh drugih. Ob eni strani ceste se je pojavila skupina košatih dreves. — Glejte Ferneuse, — je zamrmrala Michelina, ne da bi se prav zavedala, da je izpregovorila na glas. Njen oče se je zdrznil. Kar je avto zmanjšal hitrost. Pred njim je stala ograja parka. Prikazali so se stebriči glavnega vhoda. Zavila sta okrog njih. Toda ne dovolj hitro, da bi se ob pogledu na nekatere podrobnosti ne bila nehote spogledala. — Ali ste opazili, oče? — je vprašala Michelina. — Da, gotovo je nekdo v Ferneuse, — je odgovoril markiz. — Kaj ne? Skrivnostna vrata so odprta- — In okna zasebnih sob so odgrnjena. Ali niste opazili tega? — Ali je šlo res za zastore ali za kaj drugega? Pročelje gradu de Ferneuse na koncu dolgega dre- voreda se je zares zdelo obljudeno. Markiz in njegova hči, ki ež dve leti nista videla kaj takega, se v tem pogledu nista motila. Kolikega pomena je bilo to za oba! — Ali se je vrnil Herve? Ari )e morda odkril kaj, kar ga loči od mene? — je pomislila Michelina vsa v strahu. Ronaudu so pa rojile po glavi težje misli, in pri tem je pozabljal, da je sreča njegove hčere v nevarnosti. Možnost, da je Gaetana v gradu, ga je bila tako osupnila, da je bil ves iz sebe. Zaman je bil prepričal svet, ko pa ni prepričal te žene. Po kaj je prihajala, če ne po dokaz, ki bi jo bil prisilil ne ukloniti se, temveč udati se mu? Ah, vendar prisiliti jo, nevarno nasprotnico, da bi se prepričala, pa ni bilo lahko. To je bilo vprašanje življenja ali smrti. Nič manj nujna ni bila potreba zlomiti njen ponos, da bi mogla plakati od ljubezni, kajti ljubezen za prejšnjega ljubčka bo prenehala šele v naročju sedanjega ljubimca. In to zmago je hotel Renaud. Hrepenel je po nji z vso svojo dušo. Ne za to, ker bi mu šlo za rešitev, temveč za nekaj drugega, bolj zaželenega od življenja, katerega je bil že sit, — za nasičenje vročega hrepenenja, ki je že davno plamteio v njem in ki so ga bih nenadni prividi razvneli do blaznosti. Hotel je imeti zdaj grofico de Ferrreose, kakor je imel nekoč Renaud de Valcor, čigar vroča ljubavna pisma so vživela v njem burno sladko idilo, ko so bila najdena. — Ta žena bo moja! — je sklenil sam pri sebi. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani