TEDENSKE SLIKE
Naročnina za flvstro-Ogrsko: Vi leta Koa-SO, V2 leta K 5- celo leto K 10"- ; za Nemčijo: V4 leta K 3'50, V2 leta K T— celo leto K 14'—; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Ameriko letno 3'25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje.
Štev. 9.
V LJUBLJHNI, v sredo 7. oktobra 1914.
Leto I.
Noč po bitki na bojišču. Saniteta pobira ob svitu reflektorja težko ranjene junake.
Prehod čez Drino; boji pri Verdunu; ujeta francoska črna vojsica; begunci iz Galicije; bitica na Jadr. morju; ranjenci v ljubljeni itd.
Strsn 2.
TEDENSKE SLIKE.
9. štev.
Alfonz Daudet:
Obleganje Berlina.
(Konec.)
Od tega dne so postale naše vojaške operacije ¦zelo priproste. Zavzetje Berlina je bilo le še vprašanje časa. Včasih, če je postalo starcu že preveč dolgčas, je čitaia unukinja kakšno sinovo pismo, izmišljeno pismo seveda, saj ni prišlo v oblegani Pariz nobeno pismo več ter so po bitki pri Sedanu poslali adju-tanta maršala Mac Mahona na neko nemško trdnjavo. Predstavljajte si obup uboge deklice, ki ni dobila nobenega očetovega pisma, ki je slutila, da je njen oče ali ujet, ali v bedi ali pa morda celo bolan, a si je morala  izmišljevati  njegova vesela,  seveda  kratka pisma, ki so govorila, kakor piše vojak z vojne, ako maršira v osvojeni državi neprestano dalje in dalje! Včasih pa je omagala in  pisma so izostala po več tednov.  Starec je potem postal nemiren ter ni mogel spati več. Tedaj je prišlo hitro iz Nemčije novo pismo, ki mu ga je veselo čitaia deklica z zadrževanimi solzami. Polkovnik je zvesto poslušal, se modro smehljal, odobraval, grajal in nam razlagal nekatere temne točke. Toda resnično lepi so bili odgovori, ki jih je pošiljal svojemu sinu: „Ne pozabi nikdar, da si Francoz!" je dejal. „Bodi blagodušen do revežev! Ne delaj jim invazije še neznosnejše!"  In nato so sledila brezkončna svarila in nasveti,  kako naj se spoštuje tuje imetje, kako naj bo uljuden do žensk, pravi častni zakonik za osvojevalce. Vpletal je tudi splošno opombe o politiki in o mirovnih pogojih, ki naj se nalože premagancem. In pri tem ni bil, to moram reči, nikakor oblasten.
„Samo vojno odškodnino in nič druzega. . . Čemu naj jim jemljemo pokrajine? ... Ali je možno iz Nemcev napraviti Francoze?"
Z odločnim glasom je to narekoval, in v njegovih besedah je bila čutiti toliira poštenost in toli gorko domoljubje, da je moral biti ginjen,  kdor ga je slišal.
Medtem pa je napredovalo obleganje vedno bolj, — ah, a ne-obleganje-Berlina! .. . Bilo je v času ostrega mraza, kužnih bolezni, bombardmanov, lakote. Toda skrbeli smo zanj in se potrudili ter bili ž njim neutrudno nežni, tako da se starčeva vedrost ni skalila niti za hip. Prav do konca sem mogel preskrblje-vati zanj svežega mesa in belega kruha. Seveda ga je bilo možno dobiti le zanj, in ne morete si predstavljati nič genljivejšega, kakor takle zajtrk nevede sebičnega starčka: — starec svež in dobre volje na postelji, s prtičem pod brado, poleg njega pa stoji unukinja, zaradi pomanjkanja nekoliko bleda, vodi njegove roke, mu podaja čašo in mu pomaga, da more jesti' vse te dobre, prepovedane stvari. In potem se je spominjal stari kirazir, vzpodbujen po dobrem obedu, v prijetnosti svoje gorke sobe, medtem ko je tulil zunaj leden veter, svojih vojen na severu ter nama je pripovedoval pač že stotič o strašnem umikanju iz Rusije, kjer so dobili le zmrzel prepečenec in konjsko meso.
„Ali razumeš to, moja malka? Jedli smo konjsko meso!"
Mislim, da je razumela dobro, saj že dva meseca ni jedla ničesar druzega. Od dne do dne, čim bolj je okreval, tem težavnejša je postajala najina naloga ob bolniku. Omama njegovih čutil, otrplost njegovih udov, ki je služila doslej najinim namenom, je izginjala. Dva- ali trikrat ga je že prestrašilo grmenje topov s Porte Maillot; kakor lovski pes je napel ušesa.
Morala si je izmisliti pred berlinskimi vrati novo zmago, ki jo proslavljajo s salvami topov pred hotelom invalidov. Nekega dne, ko so pomaknili njegovo postelj bližje k oknu, je videl mnogo narodnih gardistov, ki so se zbirali na cesti.
„Kaj pa pomenjajo te čete?" je vprašal dob.i starec, in slišala sva ga mrmrati: „Slabo se drže! Slabo se drže!"
Druzih posledic ni bilo, a spoznala sva, da morava biti v bodoče zelo previdna. Žal, da nisva tega storila v zadostni meri.
Nekega večera, ko sem vstopil, mi je prišlo dekle vse prepalo naproti. »Jutri bodo imeli slavnosten vhod!" je dejala.
Ali je bila dedova soba odprta? Dejstvo je, česar se zdaj spominjam, ko mislim na to, da je bil tega večera nenavaden. Bržčas je naju slišal. Le da sva midva govorila o Prusih, starec je pa mislil na Francoze in na slavnostni vhod, ki ga je že toli dolgo pričakoval: Mac Mahon jezdi med bučanjem trobent po okrašenih cestah, njegov sin ob maršalovi strani, in on, starec, na svojem balkonu v polni uniformi, kakor pri Liitzenu, pozdravlja preluknjane zastave in od prahu počrnele orle.
Ubogi očka Jouve! Nedvomno si je domišljal, da mu hočejo zabraniti, da bi se udeležil vkorakanja čet, da bi ga obvarovali velikega razburjenja. Zato ni o tem z nikomur govoril; naslednjega dne, prav v času, ko so stopili pruski bataljoni na dolgo cesto, vodečo od Porte Maillot k Tuilerijam, so se tam zgoraj tiho odprla vrata, in polkovnik se je pojavil s svojo čelado, s svojo dolgo sabljo, z vso svojo zastarelo, slavepolno uniformo nekdanjih Milhaudskih kira-sirjev na balkonu.
.. Ne razumem, kakšen napor volje in kakšna živ-Ijenska sila sta mu dala dovolj moči. Gotovo je, da je stal ob ograji visoko zravnan, začuden, da so toli široki trgi nemi, vse oknice zaprte in Pariz mračen kakor ogromna bolnica; povsod zastave, a toli čudne, bele z rdečim križem in nikogar, ki bi hitel našim vojakom naproti. Za hip je mislil, da se moti. . . toda ne! Tam zadaj za Are de Triomphe se je oglasilo zmedeno bučanje, črni izprevod se je bližal bolj in in bolj . . . potem so se tu in tam zableščali roglji čelad, tamborji so začeli bobnati in pod Are de 1' Etoile je zadonela med težkimi koraki bataljonov in med rožljanjem sabelj zmaggalska koračnica Schu-bertova!...
Tedaj se je razlegnil preko mračne tišine na trgu krik, strašen krik: „K orožju! K orožju! Prusi!" In štirje ulanci predvoja so videli, kako je tam zgoraj na balkonu visok starec omahnil, iztegnil roke in padel zviškoma vznak.
In takrat je bil polkovnik Jouve resnično mrtev.
Kaj se godi z vojnimi ujetniki ?
^y starem in še v srednjem veku so vojne ujetnike, vojake, može, žene in otroke, največkrat pobili, povesili, potopili, podavili ali postrelili; včasih so jih poprej še zverinsko mučili. Izobraženejši narodi so jih uporabljali kot kruto prelepane in neusmiljeno stra-dane sužnje-delavce ali pa so jih prodajali kot robe preko morja. V novem veku pa je postala vojna Ijudo-milejša, in z ujetniki morajo evropske vlasti postopati po določbah mednarodnega prava. Vojujejo se le vo-
9. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 3.
jaki, ne pa civilisti; zato se je nekdanje barbarstvo proti osebam, v vojni neudeleženim, povsem prenehalo. Zato smejo biti vojni ujetniki le vojujoče se osebe, torej vojaki in z orožjem zajeti privatniki. A ti ujetniki niso podrejeni volji ali nevolji, krutosti ali usmiljenju poveljnikov, nego so izročeni v oblast državam. Te pa ujetnikov ne smatrajo za sovražnike, nego za osebe, ki so morale izvrševati svojo dolžnost in so morale rabiti orožje na povelje svojih vladarjev in poveljnikov. Ujet in razorožen sovražnik, zlasti še če je ranjen, za-služuje ves rešpekt, ki ga more zahtevati pošten junak. Kar zahtevamo za svoje vojake, ki so po nesreči padli v sovražnikovo oblast, prav isto moramo izkazovati tujim ujetnikom. Ujetje ima le namen, preprečiti, da bi se mogli bojevati še nadalje. Vojni ujetniki torej niso kaznjenci; niso sicer svobodni, toda ne sme se jih
pretepati, mučiti z nedostojnimi nalogami, jih trpinčiti z lakoto in žejo aH zapirati v jetnišnice in temne kleti.
Ujetnike pošiljajo v mesta, na trdnjave ali v taborišča, ki jih ne smejo zapuščati. V določenih mejah se smejo svobodno kretati. Zapro le tistega ujetnika, ki se je vedel zločinsko ali ki je nevaren. Njihove lastnine se jim ne sme vzeti ter imajo pravico, da uporabljajo svoj denar za svojo prehrano. Tudi smejo svojcem dopisovati, a njih pisma so podrejena nadzorstvu. Celo posete smejo sprejemati, seveda le izjemoma in le pred kontrolo. Vobče se postopa ž njimi kot z vojaki. Zato dobivajo tudi vojaško hrano, dostojno in svoji družabni stopnji primerno. Častniki dobivajo celo dnevno plačo in sicer v tisti višini, ki je določena za domače častnike dotične šarže. Prostaki in sploh moštvo dobiva običajno menažo na troške države, v kateri so ujetniki. Troške povrne po sklepu miru domovina ujetnikov. Ako pa se je bati,  da se
troški ne bi povrnili v denarju, poskrbi država, ki ima ujetnike, sama za odškodnino s tem, da uporablja ujetnike za razna dela. Zaslužek ujetnikov se izplačuje v obliki hrane, stanovanja, obleke i. dr. Vsak ujetnik dobi svoji družabni stopnji in sposobnosti primerno delo, ki ne sme biti pretežko in v nikakšni zvezi z vojno. Vojni ujetniki smejo delati za javno upravo, za privatnike ali pa na svoj račun. Dela za državo se plačujejo po tarifu, ki je določen za domače vojaške delavce; ostala dela se plačujejo po tarifih dogovorno z vojaško oblastvijo. Ostanek zaslužka (odbivši troške za hrano, obleko, stanovanje i. dr.) se izplača ujetnikom, kadar se smejo vrniti v domovino. Ujetniki delajo torej tudi v sovražni državi za zaslužek in ne brezplačno; delajo le, kolikor je zanje fprimerno in dostojno, njih delo pa ne sme biti v nobeni zvezi z
vojno ali celo naperjeno proti lastni domovini. Kakor se ne sme nikogar siliti, da se bojuje proti domovini, prav tako se ne sme nikogaj priganjati k delu, ki bi škodilo njegovi domovini. Častniki in vojaki iz inteligentnih slojev ne smejo upravljati nizkih, ponižujočih del in ujete ženske boljših krogov tudi v sovražnikovi državi niso dekle. Moderna vojna je viteška in človekoljubna tudi do vojnih ujetnikov..
Topovi, havbice, granate, šrapneli!
Vsak dan čitamo o teh vojnih sredstvih, a marsikdo ne ve, kakšno ulogo igrajo v borbi.
Topovi so ali za streljanje v premi ali v strmi smeri. V premi smeri, nekako naravnost predse, streljajo navadni topovi dolgih cevi. Ti imajo nalogo obstreljevati cilje spredaj, v dolgih redkih vrstah le-
Naša saniteta na delu: prenašanje ranjencev preko'ograje.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
9. Stev.
žeče sovražnike in večje kolone, ki so pred nami. Ako pa je sovražnik skrit v jamah in jarkih ali celo za trdnjavskim obzidjem, ga obstreljujejo s havbicami in možnarji, ki streljajo v strmi smeri, tako da padajo krogle od zgoraj navzdol. Da je možno havbice in možnarje dotiro nameriti skoro navpik, imajo kratke in široke cevi. Ker izstreljajo sila težke krogle, imajo havbice in možnarji večji premer ali večji kaliber, kakor navadni topovi. V zadnji dobi pa imamo tudi že topove, ki je možno ž njimi streljati v strmi smeri, n. pr. topove za obstreljevanje aeroplanov in balonov. Najtežji topovi so možnarji. Havbice so nekako v sredi med navadnimi topovi in med možnarji ter morejo obstreljevati sovražnika od-spredaj in odzgoraj navzdol. Čim strmeje se mora postaviti kak top, tem težje je cilj zadeti.
Poprej so uporabljali le okrogle masivne krogle, zdaj pa se strelja le s po-dolgovatimivotlimi kroglami.. Da se krogle med letom skozi zrak ne obračajo, imajo topovi v svoji odprtini globoke zareze, ki povzročajo, da se izstreljena krogla silno naglo vrti okoli svoje osi. Pri obstreljevanju posameznih trdnjav-skih delov, sovražnikovih topov, ladij i. dr., bi zadoščala že silna teža padle krogle. Toda sovražnim če-
tam, po izkopanih strelnih jari<ih za nasipi prsti, bi talca icrogla ne prizadela posebne- škode. Zato se porabljajo krogle, ki se pri padcu razprše na tleh ali pa se razpočijo v zraku. Te razpršljive krogle se zovejo granate in šrapneli.
Granate so votle in napolnjene z razstrelno maso. ^ Ko pade granata na tla, se masa v njej uname in raznese kroglo na tisoč koscev.
Šrapnel je takisto votel ter se uname v njem masa že nad glavami sovražnikov; krogla se razpoči in požanje vse okoli sebe, ker jazprši tudi več sto malih krogel. Šrapnel je torej najbolj nevaren, ker nosi s seboj včasih do 500 krogel, ki se vsujejo v širokem stožcu kakor ognjena toča ter pobijejo v istem hipu večje oddelke. Šrapneli se morejo razpočiti šele na tleh ali pa že v zraku med letom. Šrapneli, ki se imajo razleteti še v zraku, imajo vžigno pripravo, s katero se da natančno določiti hip, kdaj naj šrapnel eksplodira. Tisti šrapneli pa, ki se imajo razpočiti šele na tleh, imajo pripravo,  ki vžee smodnik
šele na padcev sunek. Tako se zgodi, da se šrapnel globoko zarije v tla ter vrže s svojo eksplozijo tudi ogromno prsti in kamenja kvišku. Pri eksploziji raznih vrst smodnika se razprše še različni plini, ki imajo uprav uničujoč vpliv na pljuča, oči in možgane.
V zadnji dobi izdelujejo krogle, ki se dajo porabljati kot granate ali kot šrapneli. Novi nemški oblegovalni možnarji s kalibrom 42 cm izmetavajo krogle, ki tehtajo po 1000 .kg in stane vsaka okoli  18.000 K.
V Galiciji zaplenjeni ruski topovi, razstavljeni pred parlamentom v Budimpešti.
Ujeta francoska črna vojska: Nemci so ujeli velik del iz Afrike na Francosko došle črne vojske. Zuavi, Alžiri in drugi črnci, vajeni vročega podnebja, so se izkazali nerabne na mrzlem evropskem bojišču.
9. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
Strašni uspeh se je pokazal pri obleganju modernih trdnjav Liittich in Namur, kjer so take krogle prebile najdebelejše jeklene in betonske okope.
Karteče imajo pločevinaste cevi, ki se razlete že v topu. Iz cevi lete v širokem šopu krogle na sovražnika. Uspeh imajo le na razdaljo 600—800 m. S šrapneli je možno streljati in zadeti na daljavo 8000 m, z granatami pa celo na 10—12 000 m. Pri večji razdalji je zadeti še težje in so uspehi le bolj slučajni.
Tudi na morju more zadeti top na oddaljenost 10—12 km. Vobče pa računajo 8—12 km kot največjo in 3—5 km kot srednjo oddaljenost. Boj, ki se vrši med ladjami v razdalji 2 km, se imenuje že bližnji. Poslednja velika pomorska bitka med Rusi in Japonci se je vršila pri Tsuschini
na daljavo 4500 m. Ladje se kolikor možno daleč odstranjujejo druga od druge, ker se boje zlasti torpedov, ki sežejo in uničijo ladje tudi v daljavi 7000 m.
Razvaline mesta Lovana (L6wen) v Belgiji.
Vojna v zraku.
v sedanji vojni igrajo važno ulogo tudi aero-plani in zrakoplovi: nad Nurnbergom so se pojavili
Razvaline mesta Lovana (L6wen) v Belgiji: na desni ohranjeni magistrat, na levi porušena katedrala. Nemci so porušili
mesto, ker so meščani streljali na nemško posadko.
Stran 6.
TEDENSKE SLIKIE.
9, Stev.
francoski aeroplani, nad Liittichom je metal „Z 6" — Zeppelinov zrakoplov — bombe in napravil dosti škode, na Antverpe mečejo Zeppelinovci in aeroplani granate in bombe, a tudi že Pariz je občutil naskok nemškega aeroplana iz ozračja. Uspeh je bil povsod z moralnega stališča še hujši kot s stvarnega. Kajti kaj pomagajo najmočnejši trdnjavski zidovi, če je možno iz zrakoplova ponoči obsuti mesta z granatami in bombami! Modern Zeppelinovec more pri hitrosti 72 km na uro preleteti daljavo 2200 km, ako tehta posadka 1000 kg in 3000 kg ostalo breme. Potem se mora Zeppelinovec vsidrati, da iznova napolni svoje kotle z
Iz bojev pri Verdunu : Bavarci so zavzeli važni francoski fort Camp des Romains pri St. Mihielu. Po zavzetju tega forta prodirajo Bavarci za hrbet francoske bojne črte.
bencinom. Čim bolj počasi vozi, tem dalje more ostati v ozračju. Vsako uro porabi 120 kg bencina. Ker se more Zeppelinovec v kratkem času dvigniti v višino 2000 m, je pred sovražnimi streli precej na varnem. Preluknjanje plašča mu ne škoduje mnogo, ker je plin razdeljen v mnoge majhne balončke. Le če so zadeti vijaki, motorji ali krmilo, postane zrakoplov neraben. Goreče puščice morejo škodovati le tedaj, če zadenejo plašč; tedaj se zrakoplov uname in eksplodira. Toda puščice ne lete 2000 m visoko s sigurnostjo krogle, zato le redkokdaj zadenejo. Te puščice ,so iz 40 cm dolgih aluminijskih cevk, ki so napolnjene
z bencinom in elcsplozivnimi snovmi. Topovi, ki so določeni za uničevanje Zeppelinovcev, bruhajo puščice v ozračje; ako zadene puščica s svojo ostjo zrakoplov, se uname v cevki bencin in povzroči eksplozijo zrako-plovovih plinov. Topovi so montirani na avtomobile, da je možno Zeppelinovca dovolj hitro zasledovati; a tudi na stolpe in visoka poslopja postavljajo strmo naperjene topove, ki naj bi obstreljevali ploveče Zep-pelinovce in aeroplane. V Parizu n. pr. imajo take topove celo na Eiflovem stolpu in čakajo nemških zrakoplovov noč in dan.
Zrakoplove pa bodo mogli uporabljati tudi na morju, ker nosijo do 14"5 m dolge ladje, ki so sposobne pluti po morskih valovih z vso varnostjo. Iz aeroplana je možno metati granate in bombe ne le na mesta, trdnjave, železniške proge in mostove, nego tudi na sredo velikih vojaških oddelkov in vojnih ladij. Že v mirni dobi se uče piloti metati ročne granate in zadevati cilje na zemlji.
Med aeroplani imajo dvoploščniki prednost pred enoploščniki in »golobi', ker morejo nositi ve.'je uteži. „Golob" more nositi šest ur jedva 200 kg. S puškami se aeroplan ne more zadeti, ker leti previsoko, z navad nimi topovi pa tudi ne, ker leti aeroplan prenaglo in ni časa meriti nanj. A tudi s špecijalnimi, strmo postavljenimi in na najvišjih stavbah stoječimi topiči se doslej še niso dosegli posebni uspehi. Najbolj gotove uspehe morejo doseči le aeroplani, ki preganjajo sovražnika v ozračju s puško, to-pičem ali z granatami. Zep-pelinovec more nositi celo strojno puško in top; ker plove mirneje in počasneje, more na aeroplan zanesljiveje streljati. Opasen pa more postati aeroplan Zep-pelinovcu zato, ker plove hitreje ter se dvigne nagleje. Ako se posreči aeroplanu, da se dvigne nad Zeppeli-
novca, ga more ometavati z granatami m Domoami. Nad Parizom se uname že vicratlcem prva bitica v ozračju: med francoslcimi eno- in dvopIoščnil<i ter med nemšlcimi Zeppelinovci.
Naši boji na iugu.
Pozornost vsega sveta je obrnjena na ogromno bojišče med Verdunom in Parizom, kjer se vrši že več tednov največja, najstrašnejša bitka med Francozi in Nemci. Tam se bore milijoni, grmi na tisoče topov
9. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
ter se izkušata dva po svoji kulturi in bogastvu najsil-nejša naroda, kateri izmed njiju premaga in uniči nasprotnika. Francozi se bojujejo z obupno hrabrostjo in z neko strastno samopožrtvoval-noštjo, ki vzbuja občudovanje tudi pri Nemcih. Gotovo je, da so Francozi v teh štirinajstdnevnih bojih izbrisali vse madeže, ki so pokrivali njihovo armado po sramotnih porazih 1. 1870/71. Tudi velikonemški listi priznavajo današnji francoski armadi vse vrline hrabre in vstrajne moderne vojske, ki pa se vendarle vzorni, nepremagljivi in velikanski nemški vojski, podpirani tudi z našimi avstrijskimi topovi in našimi vojaki, ne bo mogla dolgo več ustavljati.
Ta velikanska strašna borba francoskega naroda za svoj obstanek je odvrnila skoraj vse zanimanje Evrope od silnih in krutih bojev hrabrih naših čet na jugu. Balkanske
Begunci^iz Galicije v^Ljubljani.
Avstrijsica vojna ladja v boju s francoslcimi križarkami v Jadranskem morju. Fotografiranojna^avstrijski ladji, katere se vidi le en del in en top; zgoraj na obzorju se vidijo 3 francoske vojne ladje.^
vojne so dokazale, da so Srbi in Črnogorci zelo nevarni sovražniki. Zato pa je treba velike uspehe naših polkov onstran Drine prav posebno uvaževati ter priznati naši južni vojski res izredno izbornost.
Neimenovan avstrijski višji častnik je priobčil v graškem dnevniku članek, v katerem je podal veleza-nimivo karakteristiko Srbov in ljutih bojev na srbskih tleh. Temu članku posnemamo glavne točke, ki dokazujejo, da ima naša južna vojska morda še težje, gotovo pa vsaj prav tako hude boje, kakor nemška armada na Francoskem.
„Da smo svoj načrt," — piše častnik — »Srbijo s premočjo kar ,požeti', zaradi ruske vojne napovedi in ker smo morali večino svojih čet preložiti na severno bojišče, začasno odložili, je že znano. Za sedaj imamo torej nalogo, z močno manjšino polagoma prodirati, kar je z ozirom na terenske razmere in način bojevanja Srbov zelo težaven posel. Naše prodiranje je tem počasnejše, ker se mora ozirati tudi na postojanke sosedove. Srbi in Črnogorci se utrjujejo skrajno spretno po grebenih gorovja ter Jih najtrdovratneje branijo prav do zadnjega hipa, Če treba, se urno umaknejo ter se utrdijo na naslednjem grebenu, če niso že poprej zasedli več utrdb, ležečih druga nad drugo. Jasno je, da moramo te višine zavzemati vedno iznova z naskoki in razumljive so tudi s tem zvezane velike naše izgube. Sovražnik se za streljanje niti ne zmeni ter se umakne, če utrbe ne more več držati, šele našemu odločilnemu naskoku ,na nož'. Zanaša se docela na svoje morilno streljanje, ker streliva ima v izobilju; njegovo topništvo strelja izvrstno, čeprav je včasih njegov strelni materijal malo vreden. Dostavljam, da strelja naše topništvo z brezhibnim materija-lom prav izborno. Pri tem je še upoštevati, da naše čete tukajšnjih sila slabih krajevnih razmer večinoma niso vajene, a tudi ž njimi zvezanega^~pomanjkanja ne. Prehrana čet je namreč včasih zelo težavna, naši nasprotniki pa — kakor so mu pripovedovali ujetniki — ne jedo več dni ničesar, ker ne nosijo ničesar s seboj ter jim zadošča le par čebulj.
Srba označuje predvsem to, da mu je »vseeno". Popolnoma vseeno mu je, ali se ga pusti živega ali ne; ako pride ukaz, da se je umakniti, se umakne, ako ne, pa strelja makari en sam sredi vseh pobitih tako dolgo, da ga naš vojak pobije s puškinim kopitom ali da ga zabode. -
Pri vsem spoštovanju pred uspehi naših nemških tovarišev, so Nemci vendarle na boljem pred nami, ki se borimo s takimi terenskimi težavami in s takim nasprotnikom. Nemški skadrski oddelek, ki se je udeležil naših bojev proti Srbom pri Višegradu, bi mogel o tem marsikaj povedati. Mi z našimi tukajšnjimi četami bi navdali Francoze pač še z večjo grozo, saj sem živel več let na Francoskem in vem, da so Francozi popolni bojazljivci v primeri s temi-le našimi nasprotniki, s Srbi in Črnogorci."
Po takih besedah našega višjega častnika moremo šele pravilno ocenjevati uspehe naše pogumne in neustrašne južne vojske v bojih proti Srbom, med Zvornikom in Krupnjem.^ Sredi podrinjskega pogorja, kjer so gore Jagodina, Črni vrh in Biljeg, visoke 750 do 909 m, so okoli 23. p. m. po večdnevnih bojih naše čete popolnoma premagale in pregnale Srbe z vseh postojank. Na takem goratem ozemlju in proti takemu sovražniku more doseči popolne uspehe pač le zares vojska celih junakov. Opravičeno smemo biti torej ponosni nanjo pred vsem svetom.
žrtvujte za naše vrle vojake na bojiščih!
Zima se bliža, zato je treba našim pogumnim vojakom volnenih maj (jopic), zimskih spodnjih hlač, nogavic, s kožuhovino podšitih telovnikov, zapestnic, zavratnih robcev, rokavic, raznih srajc, pletenih volnenih golenic in kolenk. Vse naj ima večje mere! Darove je pošiljati na naslov: Rdeči križ — Ljubljana.
Opozarjamo na listnico upravništva v zadnji t. j. 8. številki. Vsakdo jo naj čital Kdor še ni obnovil naročnine, naj jo, prosimo, obnovi takoj.
Za vojake in dijake stane list „Tedenske Slike" za en mesec 70 vinarjev, za četrt leta 2 K, za pol leta 4 K in za celo leto 8 K.
Karakteristika Srbov.
(Iz pisma avstrijskega častnika.)
Kake prav poseben značaj imajo Srbi: in Črno gorci in kako težavni so boji s takim sovražnikom, naj pojasnijo sledeči dogodki.
Bil sem zagovornik pri razpravi proti dvema Srboma, ki sta bila obtožena, da sta podpirala sovražnika, ki je bil prestopil našo mejo. Oba bi naj se bila usmrtila, obesila. A zaradi pomankanja dokazov, sta bila oproščena. Niti najmanjšega znaka zadovolj-nosti ali olajšanja nisem mogel opaziti na njima, ko sta cula oprostilno razsodbo. Ko se jima je prečitala obtožnica in ko se jima je razložil moj zagovor, sta zmignila z ramami ter me nista niti pogledala. Pred razsodbo sta bila vprašana, ali imata kaj omeniti, a zmignila sta le z ramami, češ »storite kar hočete!"
To zmigavanje z ramami je priljubljena govorica tudi našemu Dalmatincu, čeprav nima drugih lastnosti Srba ali Črnogorca. Srba ni pripraviti, da bi česa prosil, čeprav ve, da bo dobil; če mu hočeš kaj podariti, zmigne z ramo in vzame, češ „pa naj bo", dasi je največji siromak. Neki ujetnik je bil tako sestradan in bolan, da ni mogel niti stati niti sedeti. Obdajala ga je truma naših vojakov, ki so gavsvojibesnosti zmerjali in mu grozili, da ga kar precej ustrele, pobijejo ali obesijo. Ko sem vojake odstranil, sem podal Srbu v papirnati čaši konjaka. Vzel je, hlastno posrkal konjak, raztrgal priprosto čašico, obliznil papir, ga vrgel stran ter me ni niti pogledal.
Kako so zavratni in lokavi, dokazuje dejstvo, da napadajo posamezni komitaši iz zasede naš tren, kjer more imeti že en sam strel n. pr. na ozkih gorskih stezah najstrašnejše posledice. Srbi pač vedo. kako velike važnosti je naš tren. Nepričakovano streljajo tudi na korakajoče štabe, potem pa jadrno pobegnejo ter se iznebe svojega orožja; zločince moremo kasneje srečati kot nedolžne, spoštljivo pozdravljajoče kmete. Vojaki oblačijo uniforme naših padlih ali pa se delajo ranjene ali mrtve ter streljajo, če se približamo. Ponoči in v somraku se nam je v zadnjem času pripetilo večkrat, da so klicali: „Nicht schiessen! Hier Deutschmeister!" (Ne streljati! Tu deutschmeistri!) — kar jim je navadno koristilo vsaj za hip, ker so pri nas res tudi mnogi deutschmeistri. Ker poznajo naša povelja, kličejo, kjer je težko spoznati, odkod prihaja
Naša vojska gre z bosanskih tal s čolni preko Drine v Srbijo, da prodira ob reki Jadar na Krupanj in Valjevo.
Topništvo in strelci odbijajo na obal hiteče srbske voje.
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
9. Stev.
komando, nenadoma: »Feuer ein-stellen!" (Streljanje ustaviti), s čimer nas včasih prevarajo.
S takim sovražnikom bojevati se, je gotovo izredno nevarno in težavno. Vojna v Belgiji in v Franciji se vrši po rodovitnih, bogatih, kulturnih krajih, kjer dobe vojaki vsega v izobilju. Srbsko bojišče pa je golo skalovje brez cest, brez vode, brez najmanjše hrane ali pa zarasle soteske, temne doline in z grmičjem poras'e planjave. Da do-seza naša vojska zmago za zmago na takih bojiščih in proti sovražniku, ki je vajen bojev od otroških nog, ji pridobiva nevenljivo slavo v zgodovini.    _
Noč pO bitki nabojišču.
(Glej naslovno sliko.)
Ko pade na bojišče črna noč, potihne vojni grom, besni vik in krik junaških čet onemi in tišina lega po krvavih poljanah in dobravah. Toda iz tišine se čujejo zamolkli stoki, britki vzdihi se razlegnejo, tam daleč nekdo zaihti, tu nekdo mrmra, jeclja, blede nerazločne besede, ondi pa zopet drug glas bolestno kliče in prosi. I^anjenci, sovražniki in naši, ki so morali obležati na bojišču ter niso imeli več toliko moči, da bi odšli ali da bi se splazili do najbližnje sanitetne postaje, težko pričakujejo svojih rešiteljev. Obširno je bojišče, ure in ure dolgo in široko. Reflektorji švigajo po bojišču z dolgimi snopi žarki in iščejo ranjence. Dresirani psi begajo povsod ter z lajanjem oznanjajo, kje so ubožci. Na hrbtu no^si tak pes čutarico žganja, obveze in nekaj hrane. Če more ranjenec, si vzame sam pijačo in hrano, da čaka lažje. In povsod se svetijo smolnate baklje, avtomobili z električnimi lučmi hite tja in sem. Sanitetni zdravniki in vojaki pribite, obvezujejo ranjence, odnašajo jih z nosilkami na avtomobile in vozove Rdečega križa ter jih odpravljajo v pro-vizorne bolnice, kjer jih že čakajo bolničarji in bolničarke. Nobenega razločka ne delajo, bodisi častnik ali priprost vojak, prijatelj ali
sovražnik. Tam jih osnažijo, umijejo, dajo jim piti in jesti ter jim pomagajo na vse načine. Težak in nevaren je posel sanitete, a gotovo nad vse plemenit. »Rdeči križ" je najblažja ustanova, ki jo pozna svet; — zato jo podpirajmo z vsemi močmi 1
Junaška poljska deklica iz Raveruske.
(Glej sliko na strani 12.)
Med ranjenci iz Raveruske je bila tudi majhna poljska kmečka deklica. Med bitko je neprestano tekala krog ranjencev in jim prinašala vodo. Končno pa je tudi njo zadel drobec šrapnela in močno poškodoval nogo pri gležnju. Prepeljali so jo na Dunaj z drugimi ranjenci. Med vožnjo so ji morali odrezati poškodovano nogo. Sedaj leži na kliniki dvornega svetnika Hochen-egga, kjer jo je doletela čast in sreča, da jo je obiskal sam cesar. ISletni poljski Rozi Zenoch — tako je deklici ime — streže njena lastna mati, ki je prišla za hčerko v cesarsko mesto. Toda tudi zdravnik-voditelj in strežno osobje gleda nanjo z največjo skrbnostjo. Njen pogum je gotovo posebnega občudovanja vreden. Saj se je morala kljub svoji nerazviti otroški pameti zavedati, da je tista moč, ki podira močne možake pred njenimi očmi, tudi njej nevarna. S svojim dejanjem je naenkrat izpremenila tek svojega življenja. Dobila je od cesarja krasno zlato verižico z dragocenim obeskom in tisoč kron!
Del srbske timoške divizije, ki jo je avstrijska armada pri Mitrovici premagala in razbila.
Srbski fanatizem: Dvanajstleten srbski deček na vojni.
9. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 11.
Minoli teden.
Cesarjev god. Dne 4. t. m. se je po vsej širni Avstro-Ogrski slovesno praznoval god našega presvetlega vladarja. Praznoval pa se ni le z molitvami in svečanostmi, nego tudi z dobrimi deli, z darovi za naše junaške vojake na bojiščih, za naše ranjence ter za revne obitelji vojaških vpoklicancev. Kakšno godovno vezilo je poklonila svojemu najvišjemu poveljniku naša armada, pa zvemo prihodnje dni. Že danes vemo, da je bil armadnega uspeha in njenih čestitk cesar najbolj vesel. Patrijotični, dinastiji stoletja zvesti Slovenci, ki so se tudi v tekoči vojni povsod odlikovali z redkim junaštvom, so tudi letos iz vse duše čestitali svojemu vladarju za god, želeči mu iz dna svojih udanih src: Bog ga živi in ohrani še mnoga, mnoga leta!
.Hrast se omaje in hrib. Zvestoba Slovencev ne gane.'
Najvažnejši dogodek minolega tedna je, da je naša armada, podpirana od nemških korov, začela v Galiciji zopet z ofenzivo. Tudi general Hindenburg prodira iz Vzh. Prusije na Rusko[in oblega utrdbo Osovijec. Združene avstro-ogrske in nemške čete so na gališko-ruskem bojišču začele energično z novo ofenzivo proti Rusom Za naravno utrjeno reko D u n a j e c stoje zdaj naše čete, severno pa so se jim pridružile nemške. Kavalerija, ki je prodirala, je zadela pri Bieczu na močne ruske konjeniške oddelke ter jih razkropila. Morda se že te dui uname nova bitka. Pod Karpati se je vršil te dni boj ob Koros-m e z 6 z Rusi, ki so vdrli iz Galicije na Ogrsko preko gorovja. Tudi Rusi, ki so pri Toronyji vdrli do O k 6 r m e z a, so bili  pobiti in vrženi nazaj.
Rusi, ki so vdrli čez prelaz Uszokjdo Fenyesv6lgyja, so se morali po naskoku naših čet umakniti nazaj v Galicijo. Iz Bukovineso se naši umaknili 2. sept. ter je v Č r n o v i-
Avtotnobilska nesreča v Skofji loki. Dne 27. p. m. se je utrgala zavora avtomobilu, ki je vozil iz Železnikov v Ljubljano in zdrčal je po klancu nazaj ter se prekucnil v jarek in se razbil. Poškodovanih je 8 oseb, ki so bile takrat v avtomobilu.
Ujeli Rusi na kolodvoru v Budimpešti.
c a h kakor v Lvovu ruski guverner, ki pa je pustil mestna uradništva in obč. svete neizpremenjene; le župana sta druga. — Na južnem bojišču so naše čete zasedle višine ob Šabcu in Loznici ter zahodno Krupnja. V teh bojih so zaplenili naši voji 14 srbskih topov in mnogo ujetnikov. Proti srbskim in črnogorskim oddelkom, ki so vdrli iz Sandžaka čez F o č o in drugod v Bosno, so poslane naše čete, da očistijo deželo vsiljencev. Srbi so iznova vdrli čez S a v o, a so bili odbiti. — Francozi so prepeljali svoje čete iz Maroka, Algerije in Senegala v MarseiUe, odkoder hite na francoska bojišča; Angleži pa so poklicali svoje vojaštvo iz Kanade, Kaplanda,';Av-stralije, Egipta in iz Indije. Doma so nabrali Angleži 439.000 prostovoljcev. Vse te trume so odšle na francoska bojišča, kjer se vrše že tretji teden najhujši boji z Nemci. Odkar je padel fort Camp d e s ^R o m a i n s ter so vdrle nemške čete med Verdunom in Toulom dalje, ni zvedeti s francosko-nemškega bojišča nič novega. Levo francosko krilo se razteza vedno bolj proti severu, da bi se približalo Belgiji. Angleži na skrajni levici upajo, da se doseže zveza z belgijsko armado. Nemško desno krilo mora vedno odbijati francosko-angleške naskoke, ki hočejo Nemce zgrabiti še od strani. Boji so strašni. Francozi se bore z obupno ljutostjo in Nemci zaradi silnih trdnjav in
Stran 12.
TEDENSKE SLIKE.
9. gtev.
fortov vzlic svojemu junaštvu še ne morejo dalje. Pariški guverner, general Gallleni utrjuje vsa mesta okoli Pariza za najhujši odpor. General Pau je iz južne Francije zbral več novih korov, ki se pomnože še z vojaškimi novinci leta] 1914. — Nemško vojno brodovje po svoji živahni napadalnosti daleč presega angleško, ki se ne gane. Nemški križarici „Goe-ben" in „Breslau" sta ušli celi jati sovražnikovega ladjevja k Turkom, ki so ju kupili; barka • .Konigin Luise' je
polagala prav ob Temzi mine, podmorski čoln „U 9' je potopil sam kar tri angleške križarice ob Holandiji, nemška križarica „Emden" je pred tremi tedni v bengalskem zalivu potopila pet angleških parnikov ter šesti parnik odvedla v Kalkuto, nalo je v Madrasu zažgala dve veliki angleški skladišči za olje ter je v^Indijskem oceanu zdaj zopet potopila pet angleških parnikov. Anglija ima več miljonov škode, a še večja je moralna škoda, ki jo trpi angleško brodovje. Angleške trgovske zveze na morju so v vedni nevarnosti in v Londonu vlada že huda vrnemirjenost. — Pri Mobile v državi Alabama je angleška križarica potopila nemško vojno ladjo. — Japonci oblegajo
Nj. Veličanstvo naš cesar Fran Josip I.,
ki je obhajal 4. t. ni. svoj 85. god, obiskuje na Dunaju vojne ranjence, se prijazno raz-govarja z vsakim ter jih bogato obdaruje.
Slovenski črnovojniki iz Prlekije (ljutomerskega okraja) v Gorici, posestniki, gostilničar, vingradnik, trgovec in stavbenik.
nemški Tsingtau in Lingtau na Kitajskem. — V Belgiji so zavzeli Nemci mesto Mecheln ter bombardirajo A n t ve rpe • dva antverpska forta sta že razrušena. Belgijci se trdovratno in pogumno branijo; iz Antverp so že parkrat naskočili nemške čete ter jih odbili, a Nemci se vedno iznova pomaknejo nazaj. Antverpe so ogromna, najbolj moderna in bogato z orožjem preskrbljena trdnjava, ki je veljala Belgijce 100 miljonov frankov ter obsega z vsemi forti v okrožju črto, ki je 100 km dolga. Trdnjavi Namur in Lijež (Liittich) sta bili le predstraži te centralne trdnjave. Pred Antverpe pridejo zdaj tudi avstrijske motorne baterije, ki so bile že pred francosko trdnjavo Mau-beuge. Nemci so zasedli belgijski mesti Al ost in Moli. — Turčija je zaprla Dardanele, s čimer sta Francija in Anglija zelo prizadeti. Obe zahtevate, da se Dardanele zopet odpro.
Razne vesti.
Pred smrtjo odlikovan. Na Dunaju je ležal v bolnici 251etni honvedski huzar Šandor Častvar, ki je bil na bojišču izredno pogumen. Dobil je več strelov v glavo in še rano s sabljo. Te dni je prišel k ranjencu vojaški škof dr. Emerik Bjelik ter je prinesel vojno medaljo, ki jo je ležečemu huzarju pripel na srajco. Nato je bolnika izpovedal in obhajal. Par ur nato je junak izdihnil.
Tragičen slučaj. V bližini Zofingena v Švici živi žena, po rodu Švicarka. Bila je omo-žena z Nemcem in rodila 2 sina. Ko ji je mož umrl, se je omožila drugič in sicer z nekim Francozom. Rodila je zopet 2 sina. Ko je izbruhnila vojna, sta morala oditi prva dva sina k nemški, druga dva k francoski armadi. Bratje
so si postali čez noč sovražniki. ,Neue Aargauer Zeitung' poroča, da so vsi štirje na bojiščih padli!
Štirje bratje — generali. Štirje bratje z imenom Schoch so generali v bavarski armadi. Vsi so bili te dni odlikovani z visokimi redi. Kralj je sam sporočil njihovi 82Ietni materi, kako junaške sinove ima.
Oče in hči v vojni. Iz Toplic-Schonau na Češkem poročajo: Tukajšni zdravnik dr. Emil Eckstein je moral odriniti v vojno. Seboj je vzel kot asistentko^svojo hčerko Gertrudo Eckstein, ki študira tudi medicino.
Junaška deklica iz Raveruske v bolnišnici na Dunaju. Naš cesar jo je obiskal in bogato obdaroval.
Nič ne pomaga, vsak mora priznati, da je Kolinska kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje po svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izbo-ren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne.
En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pridatek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten
vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje prjporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!        120
Važno poročilo. Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče kupiti najpotrebnejšega blaga, za obleke in perilo, za sebe ali otroke, se je odločil trgovec L N. Šoštarič, Maribor, Gošpodska ulica št. 5,
da bode iLljub temu da se je v tovarnah vse podražilo, prodajal vse ceneje kakor popreje. Platno druk in porhat po 36, 40, 50 in SS vin. Volneno blago za obleko po K 1—' 1'20, 1-50. Ker se veliko ; razproda je zadobiti tudi velika množina lepih ostankov ki se veliko pod ceno prodajajo. Ceniki in vzorci se dobijo poštnine prosto. Za neugajajoče se vrne denar. J88
9. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 13.
EMIL GABORIO:
24. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
Ko je odšel grof Albert v spremstvu orožnikov iz njegove sobe, je rekel sodnik poluglasno sam pri sebi: „To je trdovraten malopridnež".
O Albertovi krivdi ni dvomil niti malo. In bil je prepričan, da bodo porotniki njegovih misli, najsi prizna osumljenec ali ne. Toda kljub uspehu, ki ga je bil nedvomno že dosegel, se ni mogel iznebiti nekega nepokoja, čustva neudobnosti in nezadovoljnosti s samim seboj, ki mu že med zaslišanjem obtoženca ni dalo miru, marveč je stalo venomer v ospredju njegovih čustev. In zdajci se mu je zjasnilo, kaj je to: bil je nekakšen kes, zakaj je prevzel preiskavo v tej zadevi. Baš zdaj, ko je smatral nekdanjega tekmeca za uničenega — baš zdaj si je začel očitati, zakaj se ni umaknil v ozadje. Sodniška dolžnost vendar ni bila
merodajna zanj — mož itak ne bi bil ušel pravici. Njemu pa bi bila ostala vendarle še možnost, hiteti kot tolažnik in prijatelj k njej, ki se mora zrušiti pod strašnim udarcem spoznanja, da je njen ljubljenec navaden zločinec, k njej, ki ne bo imela zdaj nikogar, da bi se naslonila nanj. In če bi si bil ohranil to možnost, kdo ve, ali ne bi bila vzcvetela tako njemu kakor Klari enkrat še skupna, lepša bodočnost. Zdaj pa stoji pred njo kot tisti, ki je podrl ljubimca, da — ko se enkrat izpolni njegova usoda — kot morilec njegov. Brezdno, ki ga ne premosti nobena večnost več, je zazijalo med njima.
Tem strašnejše pa se je razvnemalo njegovo sovraštvo do zločinca, ki ga je smel mrziti brez skrbi, zdaj, ko je bil razkrinkan. In nekaj tega srda nad zločincem se je razlilo tudi na njegovega izsleditelja. Sodnik sam se ne bi bil odločil tako naglo. Da ni bilo starega Tabareta, bi bil počakal in dal svojemu sklepu časa, da dozori; tako si pač ne bi bil po neumnem zaprl poti do sreče.
Lahko si torej mislimo, da stari Tabaret ni našel sodnika v najboljši volji, ko je prišel k njemu.
Slišal je bil zvoniti nekaj o izidu zaslišbe, pa je prihitel ves žareč radovednosti, kako je bilo in če so se izpolnile njegove domneve. „Kaj je odgovoril?" je vzkliknil Tabaret, še preden je zaprl vrata za seboj.
„Zdi se, da je kriv," je odgovoril sodnik kratko in osorno, kar drugače ni bilo njegova navada.
Stari Tabaret je kar osupnil nad tem tonom. Njegova mala nečimernost je bila že pripravljena, da pospravi celo žetev pohval —zdaj pa takšen sprejem!
»Prišel sem le," je dejal prav skromno in ponižno, „da povprašam gospoda sodnika, ali ne bi bilo morda novih poizvedb, da uničimo alibi, ki ga je obtoženec nedvomno podal,"
»Nobenega alibija ni podal," je odgovoril sodnik suho in kratko.
»Kaj?" je vzkliknil mcžiček. »Da nima alibija?"
Nato se je pomirili: „Ah, že vem, napravili ste ga v par potezah mat, pa je pripoznal vse od kraja do konca!"
„Ne," je odgovoril Dabiron nestrpno, »ničesar ni priznal. Da so dokazi odločilni, ve prav dobro; kaj je počel tisti večer, tudi ne more povedati — kljub vsemu pa zatrjuje, da je nedolžen."
Stari možiček je obstal sredi sobe kakor začaran, srepih oči in odprtih ust — prava karikatura največjega začudenja.
Kljub svoji hudi nejevolji Dabiron ni r:ogel premagati nasmeška. Tudi dolgi pisač bi se bil nasmehnil, če bi se bil upal.
»Nobenega alibija," je mrmral možiček. »Ničesar? Nobenih izgovorov? Pa takšen lopov! To naj si razloži, kdor si more. Nič alibija 1 Ali smo se morebiti vendar ukanili? Ako nima alibija, ne more biti krivec. Ne more biti — in tudi ni!"
Preiskovalni sodnik je mislil, da se je priprav-
Prihod ranjencev s severnega bojišča v Ljubljano; (na levi) sprejem lahko ranjenih, (na desni) izvagoniranje težko ranjenih
stran 14.
TEDENSKE SLIKE.
9. štev.
Ijal njegov tajni agent na ta razgovor v Itaki bližnji gostilni. Dejal je resno:
„Žal, varali se nismo. Pokazalo se je še preveč jasno, da je morilec mladi grof Komaren. Sicer pa naj vam pokaže Konstant zapisnik; čitajte sami — jaz moram še urediti svoje akte."
„Dajte," je rekel Tabarel z vročično nestrpnostjo. Sedel je na Konštantovo mesto, oprl komolce na mizo in prečital pazno zapisnik.
Ko je bil gotov, je planil kvišku, bled in prepa-den; stopil je k preiskovalnemu sodniku in dejal z dušečim se glasom: »Proti lastni volji sem zakrivil strašno nesrečo. Gospod sodnik, mož je nedolžen."
»Potrpite, dragi Tabaret, potrpite. Meša se vam. Kako morete kvasiti tako, ko ste vendar čitali!"
„Ravno, ker sem čital, vam kličem: stojte! Drugače bova imela na vesti strašen justični umor! Dajte, prečitajte zapisnik še enkrat in s hladno krvjo, pa uvidite, da je vsak posamezni odgovor obtoženca dokaz njegove nedolžnosti Nekrivda kriči iz sleherne besede. Ali je še v preiskovalnem zaporu?"
„Je, in tudi ostane, če dovolite. Zdaj govorite tako, po vsem, kar ste mi rekli sinoči, ko sem se še obotavljal?"
„Ah, saj govorim še vedno isto, gospod sodnik! Vi me samo niste razumeli, in zdaj je nesreča tu! Oprostite, če ne govorim tako spoštljivo, kakor bi bilo prav in spodobno. Toda reči moram, da niste razumeli moje metode kljub vsej njeni enostavnosti! Ako se zgodi zločin, pretehtam natanko vse okolnosti in podrobnosti in si storim po njih načrt obtožbe, ki ga izročim sodniku šele, ko je gotov in zaključen. Ako najdem moža, pri katerem se ujema načrt do pičice, potem je on zločinec. Ako ne, so prijeli nedolžnega. Da se ujema ta ali ona okolnost, še ni dovolj. Vse ali nič. Tudi tu sem se lotil po proučitvi znanih reči in dejstev — neznanega, to je, storilca. Ogledal sem si njegovo delo in si zasnoval potem svoj nazor o njegovi osebnosti. Moji logični zaključki so mi pokazali smelega, brezobzirno odločnega lopova, tako pret-kimega in pokvarjenega, kakor morejo biti kvečjemu kaznjenci na galejah. Da bi pa takšen človek zanemaril tisti varstveni ukrep, ki ga ne pozabi niti najskrom-nejši začetnik v malopridtiosti, je neverjetno. Le^ premislite ! Mož je tako spreten, da niti vešče oko Ževro-lovo ni našlo sledi za njim. In on da bi se vam izročil namenoma, s tem, da ne more pojasniti, kje je bil v usodni noči? To ni mogoče.^Moja metoda je zanesljiva in sigurna kakor račun. Žonšerski morilec ima svoj alibi; mladi grof Komaren ga nima, torej je nedolžen." (Dalje sledi.)
Listnica uredništva.
Iz razporedbe slik v listu se ne sme sklepati, da dajemo tej ali oni sliki prednost ali boljši prostor. Merodajni so le tehnični oziri v tiskarni in sedanje izjemne prometne razmere. Tudi najlepši načrt in razpored se izjalovi, ker zaradi redkih poštnih zvez le prepogosto dobimo ta ali oni kliše prepozno. Tako moramo na njegovo mesto deti pač druzega, zakasneli kliše pa bolj zadaj. Taki slučaji se nam dogajajo skoraj da vsak teden.
Mnogim. Slik posameznih ranjencev ne moremo objavljati, kajti če bi hoteli priobčevati slike ranjencev, bi morale .Tedenske Slike' izhajati vsak dan. Prosimo za slike skupin, potem takih posameznikov, ki so se posebno odlikovali, ki so junaško padli na bojišču, nadalje slike splošno zanimivih prizorov, dogodkov itd. Slike po uporabi vrnemo nepoškodovane.
Posebna nagrada našim naročnikom!
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za leto 1915.
Kot nagrado dobe naši naročniki naslednje knjige po znižanih cenah:
Dr. Velimir Deželic: „V burji in viharju", ilustrovan zgodovinski roman. Prevel Starogorski. Broširan izvod 3 30 K. vezan 480.
Dr. Velimir Deželic: „Vslužbi kalifa-', zgodovinski roman. Prevel Starogorski. Broširan izvod 2 K, vezan 3-20 K.
Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali", krasna slavonska povest. Prevel Starogorski. Broširan izvod ISO K, vezan 2-50 K-
Rado Murnik: »Lovske bajke in povesti". Vezano 2-— K (za nenaročnike in po knjigarnah 2-50 K).
Milan Pugelj: „Mimo ciljev". Vezano 2 — K (za nenaročnike in po knjigarnah 2-50 K).
Cvetko Golar: „Kmečke povesti". Vezano 2— K (za nenaročnike in po knjigarnah 250 K).
Vabilo na naročbo!
List „Tedenske Slike'' je najboljši, najzanimivejši slovenski ilustrovani tednik. Naročite si ga in razširjajte ga! Stane četrtletno 2-50 K. polletno 5 K in za celo leto 10 K.
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za L 1915.
Vsak naročnik dobi, če vpošlje za vsako sliko po 40 h za ovoj in poštnino, slike naših pesnikov Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca in mnogo knjig po znižani ceni.
Za pridobivanje novih naročnikov razpisujemo sledeče
nagrade:
1. Dr. Deželic: „V službi kalifa''.
2. Josip Kozarac: „Mrtvi kapitali".
3. Anton Pesek: „Slepa ljubezen".
4. Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti",
5. Milan Pugelj: „Mimo ciljev".'
Vsak naročnik, ki plača 5 K kot polletno naročnino ali ki nam pridobi novega naročnika, ki plača 5 K kot polletno naročnino, dobi eno teh knjig zastonj in poštnine prosto. Knjigo si lahko izbere, katerokoli hoče. Za vsakega novopridobljenega naročnika, ki plača polletno naročnino, damo po eno knjigo.
Razširjajte list „Tedenske Slike" in pridobivajte novih naročnikov.
9. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 15.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17
13 priporoča svojo bogato zplogo
Šivalnih stroje7, koles, pisalnili strojev in strojev za pletsnje (Strickmasctiinen).
Za prodati imam
staro in novo vino
lastnega pridelka po nizkUi cenak več
polovnjakov.        Janez Šujan,
410 Gabernik, p. Juršinci, Staj.
Brezplačen pouk v vezenju.
Tovarna v Lincu ustanovi j. 1867.
KRSTE
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrelaščine so najceneje pri Fr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33
ZA NOTRANJE-IN-KIRURGICNE •BOLEZ.NO. •PC«ODNISNICA.
u/ LJUBLJANA -komenskega-ulica-^ Vi f SEF-zD[WMK:pRmRKj-DR-FR.DERGANC j
FR. ŠEVCIK, PUŠKAR,
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA STEV. 8.
Eriporoča svojo veliko zalogo najboljših pušk in samo-resov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge 393 lovske priprave, po najnižjih cenah.
Popravila se izvršnjejo točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna
R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije. Nemčije 81 in Amerike je treba denar naprej poslati.
Veliko ljubljanskega občinstva se
ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo, da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden. 2
Vino
za trgovce, gostilničarje in privatnike razpošilja Anton Mikolavčič, Pazin, Istra.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
^ ¦ I ^ za moška
WVtIglici oblačila!
Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke jfeienaVd"'"'' Vedno zadnjenovostirutinšerp. Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine in drugo belo 152 blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Edina prim. tovarna dvo-koles
Jribuna' Gorica, Tržaška ulica 26.
Zaloga dpokoles, šip. in kmet. sfro= jeu, gramofonop, orchestrijonop itd.
F. Batjel, Gorica
Stolna ulica štev. 2—4.
Prodaj« na obroke. 18 Ceniki franko.
234
Prečltajte mojo notico v uredniškem delu in pišite po vzorce!
z odličnim spoštovanjem
I. N. Šoštarič,
trgovec.
Maribor, Gosposka ul. 5.
stran 16.
TEDENSKE SLIKE.
9 štev.
V vojnem času
Je potrebna zanesljiva ura ali žepna bu-' ilka, kakor-šne Vam nudi res domača svetov, znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine In srebrnlne ter briljantov, sedaj po najnižjih cenah.
Naj nihče ne zamudi prilil<e!
F. ČUDEN - LJUBLJANA
samo Prešernova ulica štev. 1
Lastna tovarna ur v Švici. - Naročuite veliki cenik zastonj, je tudi po pošti franko. Kupujem staro zlato in srebro.
^. Z^NKIi sinovi
tovarna oljnatih barv, Crnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 85
priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kak»r tudi vseh vrst mazila in olja za stroje. - Zahtevajte cenike.
Za. vojake!
Toplo perilo, pletene telovnike, rokavice ter nepremoiljive spalne vreče in druge vojaške potrebščine.
Za
WM gospode!
E M Klobuke, perilo, mm    kravate i. t. d.
Zadnje novosti 0^   pravkar došle.
Modna in športna trgovina
za gospode in deeke
J. KETTE
LJUBLJANA, Fran Josipa c. 3
Jabolka
in hruške — namizno sadje — od 5 kg naprej po 12 do 60 vin. kg razpošilja A. Oset, posestnik, Guštanj, Koroško. 402
Miramar    »SLAVIJA«
pri Trstu, hotel »Bellevue", nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu iv\iramar. - Morsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba.
V. BENDA, hotelir. 353
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega puljenega 2, boljšega 2-40, priraa polbelega 2'80, belega 4, belega puhastega 5-10, vele-finega snežnobelega, puljenega 6-40 do 8, puha sivega 6 do 7, belega, finega 10, najfinejši prsni puh 12 K.
Zgotovljene postelje i^od^r^irS al?S:
nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 glavnicama 80|60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16, napol DUh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 3-50 in 4 K. Pernica 200|140 cm 13, 1470, 1780 in 21 K, zglavnica 90170 cm 4 50, 5-20 in 570 K, spodnja pernica :z močnega črtastega gradla iS0|116 cm 12-80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
Najbolj Si češki naknpni vir. - Naročila od 5 kg naprej iranko.
S. BENISCH, DESENICE 180, ČEŠKO.
Natančneji cenik gratis in franko.       20
VZnjEMMO ZRVRROV. BRMKB V PRAGI.
62       REZERVNI FONDI K 65,000.000-—.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304'25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000 —. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-iiovrsteejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim ško-dam po najnižjih cenah. Škode ceiTJnje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: »Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
Silva-vrelec je preurejen in se je našel nov pritok, je sedaj Tolstovrška slatina izdatno izboljšana in ostane čista in dobra. Odlikovana na mednarodni razstavi v Inomostu 1896, na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Tolstovrška slatina je vpeljana v najvišjih krogih, pri odličnih zdravnikih ler v raznih bolnišnicah. Naroča se: And. Oset, Tolsti vrh, p. Guštajn, Koroško.  2
Spomnite se na „Rdeči križ"!
PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA,   isb
FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomanufaktura In dro-
gerija
obl, konces. prodaja strupov
v Ljubljani,
Selentiargova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z ubralno pošto. Zahtevajte cenike.
Modni salon M. SedeJ-Strnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le na/fine/še izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.       409
Ostanki krasnega novega zimskega blaga za obleke so došli na zalogo. Ostanki prodajajo se vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na
zalogi pri podjetju ,HERMES* bratov Vokač v Ljubljani; Šelenburgova ul. 5 I. nadstr. nasproti pošte.
Ostanke pošiljamo s poSlO vsak dan takoj ko dobimo naročilo. — Naslov za pisma zadostuje: Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes" Ljubljana T. — Zahtevajte novi cenik od ostankov. 411
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljatti.