iQQSI>OB_lIlSIYO Naravno čiščenje vina in prvo pretakanje. V zadnji šlevilki »NaSih goric« je izšel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisa inž. Zupanič. Naknadno ali počasno vrenje ponehava; čim manj ogljikove kisline uhaja iz vina, čim mirnejše postaja vino, tem bolj se čisti. Vse, kar je v inladem vinu plavalo in ga kalilo. kakor razna nesnaga, kvasnice in snovi, ki so se pri vrenju v vinu pojavile v trdni obliki, se polagoma vsede na dno. Da-li se vino lažje ali ležje očisli, je odvisno od raznih okolščin. Na prvem mestu pride do izraza gostota ali specifična leža vina. Mošt, ki vsebuje mnogo raztopljenega sladkorja, je gostejši in ležji, nego popolnoma prevreto vino. Cim bolj je torej vino prevrelo in čini manj je y vinu še nepovretega sladkorja, tem redkejše je vino in lem lažje se čisli. Vsakdo, kdor hoče, da bo vino ob prvera pretakanju čisto, naj skrbi, da vino dotlej popolnoma prevre. Na to vpliva tudi temperatura. Pri nizki temperaturi se čisti vino le počasi, kar je popolnoma naravno; saj radi nižje temperature postane vino gostejše ter velja pri tem to, kar smo rekli preje o gostoti. Vse, s čimer se podpira ali pospešuje vrenje, pospešuje tudi naravno 6iščenje vina, zlasti ako smo prepreli mošt s čistimi rinskimi kvasnicami. Cas prvega prelakanja je z ozirom na kakovost vina zelo različen ter traja od decembra do konca marca. Ce so vina enake kakovosti, se ona iz zgodaj potrganega grozdja pretočijo T splošnem prej, kakor vina od pozne trgatve. Lahka vina, ki so razmeroma hitro povrela in se hitro o&istila, se pretočijo prej, kakor težka vina, pri katerih vrenje kakor tudi tisčenje traja dalje časa. Vina iz gnilega grozdja se naj pretočijo bolj rano, kakor vina iz zdravega grozdja. V hladnih kleteh je lahko vino dalje časa na drožah, kakor pa v toplih, kjer obstoja nevamost, da se začnejo drože radi ugodnc temperature razkrajati in kvariti vino. V splošnem velja pravilo, da se pretofijo lahka vina t decembru, vina srednje kakovosti v januarju in februarju, močna kvalitetna vina pa Sele v marcu. V vsakem posameznem slučaju določimo pravi čas pretakanja z vinsko poskušnjo. Vino naj bo po možnosti popolnoma prevreto, naj ne vsebuje nepovretega sladkoTJa, torej naj .ne bo več sladko, mora pa biti v vsakem slučaju čisto. Ker potrebuj€ mlado vino ra svoj nadaljni razvoj zraka, oziroma zračnega kisika, se naj vina pretočijo prvič tako; da pridejo kolikor največ mogoče z zrakom v dotiko. Pri običajnem pretakanju s škafi se to zgodi v zadostni meri. Vendar pa je tudi mogoče, da vpliva zrak neugodno in sicer takrat, 5e nagiba mlado vino k porjavenju. Vino porjavi na zraku zlasti, če je grozdje močno gnilo. Tako vino je treba pred pretakanjem ozdraviti s tem, da se da na vsak hektoiiter do 5 g natrijevega bisulfita, to je bela sol, ki se raztopi v majhni količini v vinu ler se ta razlopina z rinojn t sodu temelj.ito premeša. Posoda, v katero preio&mo mlado vino, mora biti čista, dobro umita, mora imeti dober vinski duh in se naj primerno zažvepla. Ako je vino ob prvem pretakanju še sladko, naj sod, v katerega pretakamo, ne zažveplamo, da s tem ne oslabimo kvasnic. ki naj vrenje nadaljuiejo. V vsakem drugem slufcaju se pa shod narahlo raivepla, to je, na vsak polovnjak s X d« 1 tablico azbeslnega žvepla. Za letošnjo kvaliteto bo čas prvega pretakanja v splošnem mesec januar, oziroma februar. Vinogradnikom! Prvo poslovno leto Vinarskega društva v Mariboru, ki se je ustanovilo dne 2. aprila 1927, je končano. Glavna svrha tega drušlva je, da združi vse vinogradnike v boju za njih obsloj v močno organizacijo. Ka<ko ležek je položaj našega vinogradništva, ko je izvoz naših vin v Avstrijo zaradi previsoke carine le malenkoslen, in ko našim vinom uspešno konkurira dalmatinec, ve pač vsakdo prav dobro. Kake ogromne stroške zahleva danes obdelovanje vinogradov, ki postaja čim dalje težj«, ker se mora vinogradnik boriti z vedno večjjm številom sovražnikov, je predobro znano. Uspešen boj proti sovražnikom in praktično izvrševanje vseh opravil v vinogradu je pa le mogoče, če izrabi vinogradnik vse pridobitve modernega vinarstva. S tem ga pa more seznaniti le dobra knjiga in strokovno časopisje. Tudi Vinarsko društvo izdaja v te svrhe strokovno glasilo, iluslrirani mesečnik >Naše gorice«, ki naj služi vinogradnikom in kmetovalcem sploh v pouk. Da zamore društvo uspešno zastopati interese vinogradnikov napram obastim, je potrebno, da se organizirajo vsi vinogradniki. Lepo število vinogradnikov je pristopilo k društvu že v prvem letu. Vendar pa je Se vedno velika večina vinogradnikov izven društva. Vinarsko društvo v Mariboru vabi v novera letu vse neorganizirane vinogradnike, da pristopijo k društvu in s tem dvignejo nmralno moč drušlva. Člaoiarina oziroma naročnina za glasilo znaša za tuzemstvo Din 30.—, za inozemstvo pa Din 40.—. Par opomb k vinski razstavi v Ptuju. Kakor je znano, se trudijo merodajni krogi, pnrediti za mariborsko oblast dne 15, 16. in 17. januarja v Muju uspesno vinsko razstavo, spojcno z vinskim sejmom. Culi je pa glasove, da letos ni sile se udeležiti te razstave, češ, da letošnja kakovost pri malih, na razpolago stoječih množinab jamči laliko oddajo. Mlslil bi, samo ob sebi je umevno, da Je ravno v letih z dobro kakovostjo primerno prirejati vinske razstave, kajti te se ne prlrejajo samo v svrho dosege momentajiega učinka, ampak one naj učinkujejo tudi v poznejših letih. To pa se doseže tem lemeljileje, čim boljša je kvaliteta. razstavnega leta in čim velikupoleznejša je prireditev. Presežek propagandnega uspeha v takih leLih pride v dobro manj ugodnim časom, v katerih bo spet govora o vinski krizi. To naj vpoštevajo vsi oni, ki mislijo, da je odveč se lelos udeležiti vinske razstave. Zabavljanje in jadikovanje v časih slabe odprodaje, češ, nič se ne stori za reklamo nasega vina, je brez vrednosti za uspeh, ako se nočete poslužvati prilik k sodelovanju, kadar se nudijo. Ker služi vinska razstava, kakor rečeno, ludi reklami za bodočnost, bi moral vsak, ludi oni, ki nima ctos vina na prodaj, po mogočnosti sodelovati. Par sleklenic vina, ki jih je treba v ta namen žrtvovati, je pa ta prireditev vendar vredna. Razen tega je še dana možnost, si pridobiti ludi vidna odlikovanja; saj se bodo delile zlate, srebrne in bakrene kolajne in diplome ter razno vinarsko orodje. Vinogradniki! Vinska razstava se prireja za vas, za vsakega in za vse, najmanj pa za prireditelje, ki polagajo ves svoj čas in trud v to delo, da bi rodilo zaželjeni uspeh, ki si pa bodo v bodoče dobro prcmiilili, prerzeti zepet skrb za zadevo, za katero kažejo naj- manj umevanja oni, ki jim je najbolj treba. Prednje vrstice naj bodo opozorilo vsem, ki Jih tiče, da je še čas za priglas k udeležbi. Srezki kmet. ref. .Tosip Zupan. Cene. Hariborakl novoletni trg dne 31. deeembra 1927. Trg je bil kolikor toliko dobro založen In obiskan. Bilo je 70 slaninarjev, ki so prodajaii meso in slanino kakor po navadi po 20 do 30 Din za 1 kg na drobno in po 15 do 17 Dan za 1 kg na debelo. Okoli poldneva so kakor vsakokrat znižali cene. Tudi domači mesarji so znižali cene proti poldnevu. Pri klobasah so cene koliko toliko slalne. Perut nine in drugih domačih živali je bilo to pot le okoli 400 komadov na trgu. Cene so bile precej visoke in sicer: piščancem 15 do 25 Din, kokošem 35 do 50 Din, racam 40 do 50 Din, gosem 50 do 90 Din, puranom 60 do 150 Din, domačim zajeem 10 do 35 Din komad. — Krompirja je bilo samo 8 vozov. Cene so bile 6 do 7 Din za mernik, kislemu zelju 4 D, kisli repi 2 Din, čebuli 2 do 3 Din. česnu 10 do 15 Din za kg, glavnati solati in endiviji 1 do 3 Din, ohrovtu 1 do 1.50 Din, rdeči pesi 1 do 2 Din, kolerabi 1 do 2 Din komad, paradižnikom 4 Din, hrenu 6 do 8 Din, medu 25 do 30 Din kg. Sadju: jabolkom 5 do 10 D, hruškam 8 do 12 Din, posušenim slivam 10 do 12 Din kg, pomerančam 1 do 3 Din, limonam 1 do 2 Din komad, luščenim orehom 35 do 40 Din, mandeljem 55 do 65 Din, dateljem 24 do 36 Din. Cvetlicam: 25 p do 7 Din, z lonci vred 20 do 50 Din komad. — Lesena in kmčena roba 1 do 80 Din. brezove metle 2 <k> 6 Din komad, koruzna slama 25 do 30 D vreča. — Se.no in slama: Vsled snežnega vre mena so kmetje pripeljali v sredo samo 1 voz sema, v soboto pa 2 voza slame in 1 voz slame na trg. Cene so bile za seno 80 Dih, za slamo pa 50 Din za 100 kg. Cene živini in svinjam so ostale v Mariboru neizpremenjene izza zadnjega sejma. Natančno mariborsko sejmsko poročilo bo prdnesel šele prihodnji >Gospodarc, ker se bo med tem vršil sejm. Zimska dela v sadovnjaku. Navadno mislimo, da se sadjarsko delo zaftne s spomladanskim zelenjem drevja in se konča s spravljanjem sadja. V resniri pa je začetek sadjarskega leta takoj po spravljanju sadja in je zato zimski čas, ki ga naš sadjar pušča čisto iz Vidika, prav tako važen. kot ostali letni časi. Saj drevo tudi po zimi živi in je zato potrebno, da nanj mislimo tudi ob tem letnern času, zlasti Se zato, ker ravno po zimi lahko zelo vplivamo na sadno letino s pravilnim negovanjem in oskrbovanjem drevja. Druge kullure se res ne dado tekom zime v bogve kako velikih merah pospeševati, -zato pa imamo časa in prilike dovolj, da vsaj ta čas prav temeljito porabimo v korist našega sadnega drevja. Kaj lahko delamo pozimi v korisl našega sadnega drevja? Tekom leta, ko smo opravIjali razna dela v sadovnjakih, smo opazili marsikako posušeno sadno drevo; vse tako suho in napol suho sadno drevje bomo neusmiljeno pometali iz sadovnjakov ven. Ne^ smatrajmo vsake zelene veje na sicer suhem drevesu za vrednost, ki bi podaljšala životarjenje napol suhega drevesa. Ko se borno iznebili iz sadovnjakov vseh takih dreves, bomo šli pa nad bolnike. Prav skrbno jim bomo obžagali vse suhe in nalomljene veje, razredčili pregoste veje, zlasti vse one, ki se križajo in zalo drgnejo med seboj. Po teh ležkih operacijah bomo pogledali.tudi na manj nevarne, kot so prešlevilni vodeni poganjki, ki jih bomo odslranili (po deblu, debelejšib vejah, vrhovib, poganjke iz korenin), ali pa bomo pogledali, če nismomogoče reSitev za vejo in vodene poganjke ohranili za naprej, a odžagali vejo, od katere ne pričakujemo za naprej sadja. Ko pa imamo ta dela opravljena, tedaj pa še nad starikava, a zdrava drevesa, ki nam vsled slarosti ne dado več sadov. Taka drevesa bomo pbmladili, lo pa tako, da bomo najbolj klaverne veje požagali lik pri deblu, a one, ki jih še upamo pripraviti do rodovitnosti, v primerni oddaljeno.sti od debla in to tako, da bo pomlajeno drevo ohranilo prvotno drevesno obliko. Na isti način bomo pomladili ludi vsa ona drevesa, ki jih nameravamo precepiti. Ko pa imamo ta dca opravljena, tedaj pa gremo na nego debla in vej. Z žičnato krtačo ali drugim primernim orodjem bonio drevje skrbno očistili mahu, lisajev in starega, razpokanega lubja. Očiščena debla bomo namazali vsaj z apnenim beležem, ki varuje drevje pred pozebami, deloma pred zajcem in uničuje zajedalce sadnega drevja. Ce pa hočemo temeljilo pregnati iz sadovnjakov še ludi rastlinske sadne zajedalce, tedaj bomo skrbeli. da celo drevo prav dobro poškropimo z arborinom. Sedaj je tudi zajec relika nevarnost zlasti za mlajše sadno drevje, ki ga moramo pred njim zavarovati s slamnatimi ali trnjevimi ovoji, ali s smrekovim lubjem in to povsod, kjer nam sadovnjakov ne varuje dober plot (drevesnice). Gotovo smo jeseni pozabili okopati dreyje in ga pognojiti, zato pa takoj na delo in kar po snegu razvažajmo gnojnico in kompost. Ko pa se bo zemlja iznebila snežene odeje in ne bo zmrznjena, tedaj pa pridno prekopavajmo rušo pod drevesno krono. ali pa napravimo vsaj pod kapom krone pol metra široke kolobarje, kjer podkopljimo kompost, hlevski ali umelni gnoj. Da bo gnojnica lažje prodrla do drevesnih korenin, vrtajmo s posebnim svedrom ali kar z navadnim drogom globoke luknje, ki jih napolnimo z gnojnico. Ko bomo imeli vse drevje že pognojeno, tedaj pa začnimo s kopanjem novih jam za sauno drevje. Skrbeli bomo pred rsem, da bodo jame čim širše in da boino navozili k njim dovolj komposta. Natančno moramo vedeti, kaj bomo sadili in kje bomo drevje dobili. Sadili bomo ona plemena in sorte, ki nam v naših razmerah največ vržejo, in drevje bomo naročili, če si ga sami nismo vzgojili, pri drevesniičarju, ki nam garantira za pristnost sorte. Se najbolje storimo, če gremo kar sami k drevesničarju in na licu mesta izberemo drevje, ki nam ugaja. Tekom januarja in februarja bomo narezali tudi cepiče, ki jih rabimo ali za precepljanje drevj i, ali za vzgojo drevja. Te cepiče Imrno hranili kar na prostem v senčnatem kraju, da nam predčasno ne poženejo. Pri mladem sadnem drevju bomo tudi osmukali listje, ki je morda ostalo še na drevesu, ker se listja sneg najbolj oprijemlje in je zato v nevarnosti, da nam ga sneg polomi. Pri takem drevju bomo pregledali tudi kolje, če nam morda ni segnilo in morda ne rabi nadomestila. Najslabši je vsekakor oni gospodar, ki pusti, da mlado drevesce drži kol, mesto obratno. V sadni shrambi sproti odbirajmo rse nagnile plodove, da nam ne okužijo zdravih. Dober sadjar pozimi tudi mnogo čita; največ pač da na ono časopisje, ki ga izobrazuje tudi v sadjarstvu. Ti časopisi so pri nas »Sadjar in vrlnar«, »Slovenski Gospodarc in »Domoljub«, ki mu bodo s častitkami za dosti uspehov v novem letu nudili tudi še strokovnega znanja. Mnribnrska sadjarska in vrrnartika podrnžnira ima svoj rcdni občni zbor v nedeljo, dnc 8. t. m., ob 9. uri dopoldne na si-ednji vinarski in sadjarski šoli Ker se bo vršiio ob enem zanimivo predaTan]« o BaJTaineJSia Skodljivcih in boleznih ssdjarstva in vrtnarstva, združeno s skioptičnimi »likami, s« rabijo člani, kakor tudi nečlani c-bojega spola, da se občnega zbora v Cim večjem številu udeleže. Gospodarska obvestila' Vojnlk. Kmetijska podružnica prosl, da vsak član poravna članarino vsaj do 15 t. m., sicer se imena neplačanih udov pošlje Kmet« družbi v Ljubljano v svrho izbrisa ali izterjatve udnine. Naša podružnica ima najnovejši žitočistilnik, kultivator. travniško brano itd., česar se lahko samo člani brezplačno poslužujejo. EK>bivajo pa tudi list »Kmetovalec«, kateri je sam vreden onih 20 Din. Vsled koristi, katere imajo labko udje, se pričakuje njih znaten porast. Zadrugarstvo v Sloveniji. Zadruge v Slo>veniji so včlanjene pri štirih zvezah. Največja med temi je Zadružna zveza v Ljubljani, ki je imela koncem leta 1925 — 500 članic. Vseh zadrug v Sloveniji je bilo koncem leta 1925 — 828. Na prvem mestu so kreditne zadruge. nato sledijo razne blag»vne in obrtne zadruge, za njimi pa pridejo mlekarske, živinorejske in elektrarnske zadruge. Itnlijanska lira. Italija je uvedla t 22. decembrom 1927 zopet zlato valuto in sicer na tej podiagi, da je vredno 100 lLr 7 gramov in 919 miligramov zlata. V drugih valutah odgovarja to 10 lir za 1 dolar, ali 92.46 lir za 1 funt šterlingov. V razmerju z dinarjem je vrednih 100 lir 299.40 Din. S tem se j« vrediiost lire, ki je bila v zadnjih letih zelo nestalna, ustalila. Da bo mogoče, obdržati liro neizpremenjeno na tej vrednosti, je napravila ilalijanska narodna banka dogovar s 14 velikimi ameriškimi, angleškimi in japonskimi bankami. S tem je pa seveda priJlo tudi gospodarstvo Italije pod vpliv Japonske, Amerike in AngHje. Svetovna produkrija hmelja r letn 1937 znaša skupno okrog 1,188.000 do 1,200.000 centov po 50 kg. Od tega odpadejo na poeamezne države, ki gojijo hmelj, sledeče koli. čine: Ameriika pridela 268.000 rentov, Velika Britanija 260.000, Francoska 99.000, Belgija 57.000. Avstrija 3000, Cehoslovaška republika 200.000 cenlov. Nemčija 180.000, Jugodlavija 81.000, in Poljska 49.000 centov.