Murska Sobota, 25. novembra 1954
Štev. 46. — Cena din 10.—
 časopisno in založniško podjetje »Nad M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor, istor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti it. 661-T-500. — Telefon it. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
C L AS I LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
29. NOVEMBER
PRAZNIK SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Devetindvajseti november -rojstni dan naše Republike, praznik naše socialistične domovine. Vse je povedano o teh besedah. Vsa dolga, burna in slavna pot jugoslovanskih narodov od onega, zgodovinskega 29. novembra 1943, pa ose do današnjih dni. In z vsakim letom je več vsega, z vsakim letom je lepši ta največji praznik naše svobodne zemlje.
Enajst let poteka že letos od tega dogodka o naši narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji naših narodov, ki pomeni izrazit mejnik v zgodovini Jugoslavije. Ta mejnik je II. zasedanje AVNOJ, ki je bilo 29. novembra pred enajstimi leti o bosanskem mestecu Jajce. Tistega dne se je sredi velikih borb proti okupatorju in domačim izdajalcem rodila nova Jugoslavija, več kot stoletja dolgi sen svobodoljubnega jugoslovanskega ljudstva.
Ko so se naši narodi leta 1941. dvignili pod vodstvom naše KP J k uporu proti vsem, ki so jim hoteli z orožjem ali s prevaro vzeti prostost, niso zaupali svoje bodočnosti nikomur drugemu kot sebi in svojemu partizanskemu orožju. Neštetokrat prevarani v preteklosti tudi od svojih političnih in vojnih zaveznikov, so tokrat spoznali zgodovinsko res-
nico, ki uči, da svobodo ohraniš, če si jo sam priboriš. Zato naši narodi niso čakali konca vojne in pravice za zeleno mizo, marveč so zaupajoč v svojo organizirano vojaško silo, z vero o ljudsko oblast, odločili sami o svojem bodočem političnem in državnem življenju in to svojo nepreklicno odločitev povedali vsemu svetu.
Naši narodi so imeli dva osnovna namena ob ljudski vstaji, ki je zagorela takoj po fašistični okupaciji: pregnati okupatorja iz rodne zemlje in prevzeti oblast o svoji domovini v lastne roke. Viharna leta vojne so sama sproti dokazovala, še jasneje pa se je to pokazalo ob koncu, da bi zaigrali morda edinstveno priložnost o zgodovini, če se ne bi dosledno borili za oba cilja, za vojaško in politično zmago. A sklepi II. zasedanja AVNOJ pa so v celoti potrdili pravilnost te poti, ko so bili položeni temelji nove Jugoslavije prav sredi najhujše vojne vihre.
Dobro premišljeno in dobro pripravljeno dejanje je bilo II. zasedanje AVNOJ. Vsi vojaški in politični činitelji so svoje naloge izvršili, in to o časih, ki so bili za narodnoosvobodilno gibanje izrazito težki. AVNOJ, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1942. v Bihaču kot enotno politično vodstvo jugoslovanskih narodov in kot predstavnik oblasti borečega se ljudstva, je skupaj z Vrhovnim štabom NOV in POJ izvedel v letu 1942-43 vse potrebne priprave za organizacijo vrhovne državne oblasti in porajajoče se nove Jugoslavije, njene notranje uprave, in pripravil pot za urejanje mednarodnih odnosov. Prav tako je vsak od jugoslovanskih narodov pod neposrednim vodstvom svoje nacionalne Komunistične partije, svojega občega političnega vodstva, svojega osvobodilnega gibanja in seveda pod vodstvom vojaškega poveljstva, na svojem ozemlju organiziral vojsko in ljudsko oblast.
Že v tem, razmeroma kratkem povojnem času so bili zgodovinski sklepi II. zasedanja AVNOJ v Jajcu predmet razprav na kongresih ZKJ, Ljudske fronte itd. Nedvomno je to pomembno zgodovinsko obdobje nove Jugoslavije tako osvetljeno in dokumentirano, da nihče več ne bo mogel ponarejati tistih zgodovinskih dejanj, ki so bila za bodočnost naših ljudstev odločilna. Vendar je pomen sklepov II. zasedanja AVNOJ tolikšen, da postaja važno podrobno ugotoviti in politično razčleniti prav to dobo NOV, ki jo označujemo kot rojstvo nove
državne skupnosti jugoslovanskih narodov.
Deklaracija, ki jo je izdal zbor v Jajcu, je bila pravna in dejanska podlaga osem sklepom II. zasedanja AVNOJ. V tej slovesni izjavi so demokratično izvoljeni predstavniki oseh borečih se jugoslovanskih narodov ugotovili, da je rodila ljudska vstaja o Jugoslaviji v vojaškem in političnem pogledu take uspehe, da si
nihče drug ne more več lastiti moralne pravice zastopstva jugoslovanskih narodov in obrambe njihovih koristi kot samo ljudstvo, organizirano o NOV Jugoslavije in o narodnoosvobodilnih odborih kot legalnih predstavniških organih ljudske oblasti. Čeprav je imelo II. zasedanje AVNOJ v Jajcu značaj dejanske ustavodajne skupščine, je vendar zbor d Jajcu 29. novembra 1943. leta, upoštevajoč mednarodni položaj, zavzel stališče, da o dokončni ureditvi nove Jugoslavije odloča po vojni svobodno izvoljena ustavodajna skupščina. Vendar se je zbor že tedaj v Jajcu zedinil o oseh osnovnih, političnih in socialnih temeljih, na katerih naj se gradi in izgradi Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Na osnovi te deklaracije je bil izdan prvi odlok — odlok o vrhovnem zakonodajnem in izvršnem predstavniškem telesu Jugoslavije. AVNOJ postane tedaj vrhovni zakonodajni in izvršni organ jugoslovanskih narodov,
predstavnik njihove suverenosti in vrh vseh narodnoosvobodilnih odborov, kot nosilcev ljudske oblasti. Istočasno s predstavništvom AVNOJ, ki je prevzelo funkcijo kasnejšega Prezidija Ljudske skupščine FLRJ, je bil ustanovljen NKOJ — Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasna vlada. Potreba po začasni vladi je bila takrat nujna. Jugoslavija je morala imeti vrhovni izvršni organ za notranje upravne naloge, prav tako pa tudi za opravljanje tistih političnih nalog v mednarodnih odnosih, ki jih tudi Vrhovni štab, kot vojaško vodstvo NOV, ni mogel več izvrševati.
Se en zgodovinsko pomemben odlok tega zasedanja je treba omeniti. II. zasedanje AVNOJ je
namreč izdalo tudi odlok o priključitvi Slovenskega in Hrvatskega Primorja, Beneške Slovenije in Istre k Jugoslaviji. V eni sami noči, od 29. na 30. november 1943. leta, so bile storjene odločitve, ki so jasno začrtale pot nadaljnjega razvoja NOV in ljudske revolucije — odločitve, ki so dale vsemu borečemu ljudstvu Jugoslavije nove pobude in vlile partizanom neomajno vero in voljo do zmage. To so bili sklepi, ki so že tedaj utrdili položaj Jugoslavije v mednarodnem svetu in ji zagotovili samostojnost.
Prav v tem je osa veličina in dalekosežnost velikih odločitev AVNOJ v letu 1943. V nadaljnjem razvoju dogodkov se je to. pokazalo o vsej svoji zgodovinski resnici. V tistih letih smo se jugoslovanski narodi nedvomno med vsemi zasužnjenimi narodi v Evropi najbolj jasno zavedali svojega položaja in tistega zgodovinskega trenutka, ki je odločil lastno usodo in o življenju naših narodov odprl povsem novo razdobje.
Našo oboroženo borbo in ljudsko revolucijo je spremljalo veliko število dogodkov, ki so vsak zase predstavljali temeljni kamen za novo, svobodno domovino jugoslovanskih narodov. A v teh dogodkih je 29. november 1943. leta v Jajcu nedvomno tisti politični in državni dogodek, ki je začrtal Jugoslaviji nooo pot — pot, ki smo jo pod vodstvom Zveze komunistov in tovariša Tita o enajstih letih prehodili do tiste meje, ko lahko rečemo, da so za nami najtežji časi. Politični in vojaški položaj naše domovine je danes v mednarodnem svetu tak, kakršen še ni bil nikoli o naši zgodovini. A kar je najvažnejše — naša domovina, nova, Titova Jugoslavija, je na uspešni poti graditve resnične socialistične države naših narodov. Je na poti, kjer se kot družbena skupnost svobodnih delovnih ljudi uresničuje tako, kot so to imeli o mislih osi znani in neznani junaki, ki so se za te ideje borili in umirali. Z vsakim dnem bolj lahko rečemo — žrtve niso bile zaman, in z vsakim dnem bolj lahko zremo in tudi o resnici zremo o lepši, srečnejši jutrišnji dan.
Naj živi naša socialistična domovina!
Marko Golar:
Dan republike
Ko diha spet jesen pri nas,
ko cvetje zadnje se poslavlja. ko zremo o nem jeseni čas. Republika svoj dan proslavlja.
Takrat je v srcih nam pomlad vsa topla, z žarki posejana, veselja polna, sreče, nad, kot cvetja rožna je poljana.
S ponosom dvigamo pesti v pozdrav svobodni domovini, ljubezen zanjo nam gori, kot sonce žarno tam v sinjini.
Republike slavimo danes dan ... jeseni še svečana je tišina, in veter, ki beži čez sto poljan, zapoje, ko neba modrina.
Naj slavna nam Republika živi. naj moč ji, sila, blagostanje rase, — in z dragim Titom v srečo naj hiti. v cvetoče, mlade, nove čase!
Svečane
prireditve ob
Prazniku
republike
V	soboto, 27. novembra:
M. SOBOTA — ob 20. uri v dvorani TV D Partizan.
LJUTOMER — ob 19.30 v Domu kulture.
RADGONA — ob 19.50 o kinodvorani.
LENDAVA — ob 18. uri v dvorani Nafte.
BELTINCI — ob 19. uri v kinodvorani.
V	nedeljo. 28. novembra:
RADENCI — ob 19. uri v zdraviliški restavraciji.
GRAD — ob 9. uri zjutraj v Zadružnem domu.
MARTJANCI — ob 8. uri zjutraj o osnovni šoli.
ČRENŠOVCI — ob 8. uri zjutraj v gimnaziji.
ŠALOVCI — ob 9. uri zjutraj o Zadružnem domu.
CEZANJEVCI — ob 14. uri v osnovni šoli.
VINSKI VRHOVI — ob 14. uri o Zadružnem domu.
V ponedeljek. 29. novembra:
CANKOVA — ob 9. uri zjutraj v gimnaziji.
RAZKRIŽJE — ob 9. uri zjutraj v šolski dvorani.
IVANJKOVCI — ob 14. uri o dvorani Zadružnega doma.
Za kritično oceno delo gre
da bi utrili hitrejšo pot napredku Prekmurja
V prejšnji številki našega lista smo obširno poročali o poteku in sklepih seje Okrajnega odbora SZDL. Na osnovi teh sklepov sta oba zbora OLO na zadnjem zasedanju razrešila dolžnosti v OLO dosedanjega predsednika Belo Brgleza in podpredsednika Franca Ficka. Iz razprave, ki se je na zasedanju OLO razvila na osnovi podane obrazložitve sklepov seje Okrajnega odbora SZDL, objavljamo besede prejšnjega predsednika OLO, tovariša Bele Brgleza, in pojasnilo, ki ga je nato povedal tovariš Nace volje, predsednik Okrajnega odbora SZDL. Smatramo, da si bodo naši bralci in člani SZDL potem lahko še določneje predočiti upravičenost sklepov, ki jih je sprejel v zvezi s tem Okrajni odbor SZDL.
Tov: Bela Brglez je povedal naslednje:
Na plenumu SZDL sem glasoval za resolucijo in stojim na tem, da grem s tega položaja, da bo razvoj v Prekmurju šel naprej. V našem gospodarstvu smo res šepali;
za dosti stvari, predvsem v zadružništvu, smo iskali le metod, z delom pa nismo prišli naprej. 
Na zadnjem plenumu SZDL je bila ta stvar razpravljana. Gre pa za nekatere stvari, ki bi jih bilo treba razčistiti in potem razsoditi. Vsakdo, ki bo poročila prebral v časopisu, bo našel odgovor zase, kar pa ni dovolj. Glede moje preteklosti si bodo našli odgovor mnogi. Na stotine delavcev me pozna, ko sem služboval na Belju, so prihajali tja in vedo, kaj sem delal. Pod silo okoliščin sem bil leta 1943 delovodja in šel s skupino ljudi na delo. O mojem zadržanju lahko posvedočijo. delavci od Bistric do Goričkega. Deset let bo prihodnje leto, odkar aktivno delam in mislim, da so tovariši že takrat vedeli, kdo sem. Zdaj pa sc me hoče prikazati kot sovražnika delavcev. To me je najbolj prizadelo.
Kar zadeva ljudi, ki da sem jih odstranil, imam čisto vest do vseh. Drži, da smo imeli spore, ni pa šel od tu nobeden zarodi mene, najmanj pa Saksida. Naj pove tovariš Kreslin iz Beltinec, kaj so z njim imeli. Nisem odločal jaz o njem, sam je odšel iz Prekmurja. Enako velja za ing. Cegnarja. Tovariša Rogl in Šabjan vesta o tem. Zn Šabjana mislim, da je neiskren, ko je dejal, da bi v 24 urah šel, če bi kaj rekel. A bil je štiri leta z menoj član biroja OK.
Trdi se, da sem bil diktator. Nasprotno je res, bil sera zelo neodločen človek in to se mi je tudi očitalo. Prav tako se mi očita, da sem diktiral organom notranje uprave, kar je smešno. Vsi ti očitki me bolijo. Čudno se mi zdi, da je na plenum SZDL prišel nekdo, ki je bil svoječasno kaznovan.
Poudarjam, da sem pri zadružništvu kriv toliko, ker sem bil mečkač. Razpravljali smo na sejah OK, da je treba izboljšati kader. Zadolžili smo tovariša Kelharja, naj stvari uredi. Ker nismo kontrolirali, koko se izvajajo naloge, je ostalo pri starem. Če bi bil odločnejši, bi bilo zadružništvo boljše. Tudi glede načrtov spreje-
mam krivdo, ker sem se dal vplivati, da ne bomo dali načrtov v izdelavo drugim, da bodo cenejši doma. Reči pa moram, da hočem še naprej delati, ker je Prekmurje pri srcu tudi nam, ne le nekaterim. Če je nekomu Prekmurje pri srcu, potem je meni še bolj, ker sem skoraj deset let delal, da bi nekaj postalo. Marsikaj je bilo pomanjkljivo, bili pa so tudi uspehi. Tudi tu v ljudskem odboru smo večkrat prišli navzkriž pri izvedbi raznih težkih nalog, ki pa smo jih vseeno izvedli.
Prosim pa za eno ta zbor. Rad bi, da se mi omogoči, da dam odgovor v časopisu na vse, kar se bo pisalo o stvari, da bodo stvari pravilno gledane, ne pa tako, kakor so jih nekateri povedali iz osebnih nasprotij. Prosim pa zn razrešnico, ker drage volje odstopam s tega mesta, ker smatram, da bo novo vodstvo lažje reševalo naloge, kakor sem jih jaz in tovariši.
Ne čutim se pa krivega pri Vodni skupnosti. Ali se ni razpravljalo o Vodni skupnosti lansko leto na vseh sejah OLO in sc ugotavljalo, kje so vzroki, da delo ne gre? Prišli smo do stališča po predlogu tovariša Kerina iz Ljubljane, da je treba iz Vodne skupnosti pustiti gorički predel, ki ovira delo Vodne skupnosti. Na predlog komisije je bilo to sklenjeno na seji OLO in ne na kak moj pritisk. Krivda pa je res v tem,
da OLO ni odločneje izterjeval vodoplavnega prispevka, za kar nosim delno odgovornost tudi som.
Želim, da vsi skupaj pomagamo novemu vodstvu, sprostiti pa je treba kritiko, mislim na to, kar je hotei na plenumu doseči tovariš Marinko, da naj vsakdo pove svoje mnenje. Toda na plenumu se jih je med 28 odborniki SZDL oglasilo le nekaj, drugi pa niso povedali svojega mnenja. Govorili pa so več le oni, da bi si dali duška v diskusiji. Želim, da bi vsak izrekel svoje mnenje, lahko si povemo iz oči v oči vse slabo in vse dobro. Stvari je treba temeljito razčistiti.
Zasedanje OLO M. Sobota
Z vsemi silama I za napredek pokrajine
Za novega predsednika OLO je bil izvoljen Franc Kog! in zg podpredsednika Pavel Korošec
Prejšnji petek, 19. t. m., sta se sestala v M. Soboti oba zbora Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota. Poleg odbornikov in domačih ljudskih poslancev sta se udeležila seje tudi predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Viktor Avbelj in ljudski poslanec dr. Marjan Ahčin ter sekretar Okrajnega komiteja ZKS, tovariš Nace Voljč.
Že v prejšnji številki smo obširno poročali o poteku in zaključkih posvetovanja Okrajnega odbora SZDL, ki je razpravljal o delu OLO in o delu predsednika in podpredsednika okraja. O teh sklepih, t. j. o razrešitvi dolžnosti predsednika in podpredsednika OLO, sta najprej razpravljala tudi oba zbora na tem zasedanju. Ugotovitve in sklepe seje Okrajnega odbora SZDL, na kateri so kritično obravnavali delovanje obeh funkcionarjev, tovarišev Bele Brgleza in Franca Ficka, je odbornikom obrazložil član sekretariata Okrajnega odbora SZDL, tovariš Štefan Antalič.
Razprava, v kateri sta med drugimi sodelovala tudi tovariša Viktor Avbelj in Nace Voljč, je potrdila stališče Socialistične zveze, da sta tovariša Brglez in Ficko kot najvišja okrajna funkcionarja z dosedanjim delom postala resna ovira za nemoten gospodarski napredek okraja in da sta z dušenjem kritike škodovala ugledu ljudske oblasti v Prekmurju.
Na podlagi razprave, predvsem pa ugotovitev Okrajnega odbora SZDL, so odborniki OLO soglasno razrešili oba navedena funkcionarje njunih dolžnosti o Okrajnem
ljudskem odboru. Za novega predsednika OLO je bil soglasno izvoljen tovariš Franc Rogl, ljudski poslanec in doslej sekretar Okrajnega odbora SZDL, za podpredsednika OLO in predsednika Sveta za gospodarstvo pa tovariš Pavel K o r o š e c, ljudski poslanec Republiškega zbora proizvajalcev.
28 kmetijskih gospodarskih šol v Prlekiji
Že pred štirinajstimi dnevi se je v ljutomerskem okraja začelo redno izobraževalno delo. Odprli so 26 kmetijskih gospodarskih šol, v katerih obiskuje pouk vsa kmečka mladina letnikov 1936 in 1957. Dosedaj se je vpisalo 1300 mladincev in mladink. Pouk na šolah bo trajal štiri zimske mesece, imeli pa ga bodo dvakrat tedensko po pet ur, Razen splošnih izobraževalnih predmetov bodo obiskovalci poslušali tudi predavanja iz kmetijskih predmetov; v nižinskih predelih bodo dali poudarek kmetijstvu in živinoreji, v gričevnatih predelih pa vinogradništvu in sadjarstvu. Izbrali so že najboljše predavatelje za strokovne predmete.
H kakovostnemu pouku bodo lahko precej pripomogli tudi ogledi državnih posestev v okraju. Vsaka šola je vezana na kako vzorno gospodarstvo. Izobraževalno delo na šolah bo odslej trajalo nekoliko več časa; kmečka mladina se bo v poletnih mesecih včasih zbrala tudi na bližnjem državnem posestvu in tamkaj praktično preizkusila pridobljeno znanje. Letošnji program so nekoliko spremenili tudi za žensko mladino, ki bo imela več predavanj iz zdravstva in obče higiene.
Šole vzdržuje in plačuje Okrajni ljudski odbor, ki tudi drugače skrbi za moralni in vzgojni uspeh. Zato skupaj z vodstvi šol upravičeno pričakuje od staršev, da bodo njegovo prizadevanje podprli, saj gre za dobro njihove doraščajoče mladine.	N. B.
Tov. Marinko botroval
Družini Rudolfa in Alojzije Žnidarič z Radenskega vrha se 'je nedavno rodil petnajsti otrok. Srečna zakonca sta za botra zaprosila predsednika Ljudske skupščine LRS, tovariša Miha Marinka. Tovariš predsednik je botrovanje sprejel in tako botroval njunemu petnajstemu otroku, sinčku Mihaelu. Pri botrovanju ga je zastopal sekretar OK ZKS Ljutomer tovariš Jože Gričar. Gostom in roditeljem malega Mihca je priredil občinski ljudski odbor svečano kosilo, vse pa so pozdravili pionirji osnovne šole.
Lansko leto je štirinajstemu otroku družine Žnidarič botroval maršal Tito. Od petnajstih rojenih otrok družine Žnidarič jih živi dvanajst, šest fantov in šest deklic. Najstarejši je star 18 let, a najmlajši dober mesec.
Pojasnilo predsednika Okrajnega odbora SZDL tov. Naeeto Voljča
Zdi se mi potrebno pojasniti še nekatere stvari. V časopisu boste brali poročilo, podano na plenuma in videli boste, da ni nobenega očitanja tov. Beli, kaj je počel pred desetimi leti. Toda res je, da so vsi uspehi in neuspehi vezani na njegovo osebo. V času administrativnega upravljanja je bilo veliko težav tudi v Prekmurju in bilo bi napačno trditi, da je on kriv vsega. Ni stvar v tem, če je na plenumu nekaj ljudi dalo duška svoji osebnosti. Napačno bi bilo vso našo razpravo opreti na to, kar je nekdo diskutiral zato, ker je tovariš Marinko dejal, da naj vsakdo pove, kaj misli. Osnova je v tem, kaj je okrajno vodstvo — politično in gospodarsko — napravilo za razvoj Prekmurja. Tovariš Brglez se strinja glede kritike SZDL in stanja v gradbeništvu. Toda strinja se sedaj, ko smo šli v javno diskusijo. Mislim pa, da je plenum SZDL, preden je sprejemal resolucijo, zelo obširno razpravljal o stvari, saj so bili prisotni tudi predstavniki sindikatov, Zveze borcev in velik del odbornikov OLO.
Vsiljuje se mi pa čudno mnenje, ko tovariš Brglez prosi ta zbor, naj mu omogoči, da bo napisal odgovor proti temu. Ko sem pisal poročilo, sem ga ponudil tovarišu Ficku, da bi ga prebral in se pripravil za odgovor na plenumu. Res je, tovariš Marinko je dejal, da naj vsak brez bojazni pove svoje mnenje. Toda tovariš Brglez tam ni čutil potrebe povedati to, kar je povedal pravkar tukaj. Če bi to povedal, bi bilo prav tako objavljeno v časopisu kakor vse ostalo. Ne razumem, zakaj zdaj pravi tako, zakaj podcenjuje plenum SZDL, kjer diskusija ni bila organizirana, temveč res demokratična.
Gre za eno. Res je, nikoli mu nismo očitali, kaj je počel med vojno. Rekli smo pa: če delavci to in to očitajo, jim odgovori — ne pa iti na materialno oškodovanje. Če bi tovariš Bela kot politični funkcionar imel v sebi to silo, bi že davno lahko odgovoril.
Tovariš Marinko je na plenumu dejal, da naš razvoj delimo v dvoje obdobij: v administrativno upravljanje, ko smo se borili za izpolnjevanje plana, a drugo začne s časom, ko so zaživeli delavski sveti. Takrat smo šli v široko fronto mobilizacije delovnih ljudi, šli smo v politično bitko Za so-
cializem, a tega tov. Brglez ni razumel. O tem smo razpravljali na ožji seji, kjer je bil prisoten tudi tovariš Marinko, in danes ponovno trdim, da ne gre za nobeno revanžiranje proti tovarišema. Povedali smo, da bomo angažirali SZDL in javnosti povedali o tem, da bi tako onadva našla v sebi sile in uvidela, da sta zaostala, a nato krepko krenila naprej, če jima je Prekmurje res pri srcu.
Če bi tovariš Brglez na zadnjem plenumu vpričo tako odgovornih ljudi, kot je tovariš Marinko, povedal to, kar je izrekel danes, ne bi izpadel kot »narodni mučenik«. In lahko bi povedal svoje misli. Napačno bi bilo naprtiti mu krivdo za vse dogodke v zvezi s poedinimi osebami. Drugače pa je, če govorimo o velikih rečeh, ki odražajo slabosti, tako da ni bilo jamstva za izdelavo prepotrebnih načrtov, da OLO ni pomagal Vodni skupnosti, da ni končan razbremenilni kanal itd. Tu nam gre za kritično oceno. Na OLO nimamo inženirjev, kar bi skoraj po desetih letih res že lahko imeli. Kdo je kriv, če jih ni? Pred tovarišem Marinkom sta oba povedala, da nista delala prav, a kasneje sta iste napake ponovila na zasedanja OLO. Tu gre za večjo odgovornost pri odnosa do Ijudi. Na terenu niso redki pojavi, da se vse začne in konča pri ljudskem odboru, Socialistična zveza in sindikat pa sta popolnoma potlačena.
V soboškem gradbenem podjetju »Sograd« so tovariši večkrat razpravljali, kako bi izboljšali delo. Postavili so deseturni delavnik in nihče ni vprašal za mnenje sindikata, niti predsednik delavskega sveta ni vedel za to. Zakaj pa potem imamo politične organizacije? Se lahko res vse reši na OLO? Seveda se ne more. Če ne gre pri nas kolo napredka naprej, ne moremo za to iskati vzrokov v Ljubljani. Pri nas je treba poiskati vzroke, stopiti pred ljudi in reči, kaj lahko in česa ne moremo napraviti. Če nam je Prekmurje res pri srcu, potem moramo videti, kaj smo naredili in odpraviti slabosti. Pri tem pa moramo graditi našo pot naprej in tudi diskutirati je treba v tem smislu — je zaključil svoje besede tovariš Voljč.
Pripomba : Smatramo, da smo z objavo poteka seje plenuma Okrajnega odbora SZDL — objavili smo mnenja vseh diskutantov — in z današnjo objavo dveh bistvenih diskusij na zasedanju OLO, dovolj obelodanili vso zadevo. Menimo tudi, da bi bilo napačno o tem razpravljati z osebnih gledišč in o razpravo vnašati, ozir. še opirati na osebne diskusije, zato takih prispevkov tudi ne bomo objavili.	Uredništvo
Dvajset let  sindikata trgovskih
uslužbencev in nameščencev
Letos bo poteklo dvajset let, odkar so soboški trgovski uslužbenci in nameščenci ustanovili svoj sindikat in navezali prve stike z zagrebškim vrstnikom.
Leta 1934 so nameščenci, zaposleni pri zasebnih trgovcih, postavili prve temelje svoji sindikalni organizaciji, ki je sprva štela 40 članov. Ustanovni sestanek so imeli v Černjavičevi gostilni, takrat pa so tudi sklenili, da se včlanijo v Zvezo trgovskih in privatnih nameščencev v Zagrebu.
Prvi predsednik sindikata je bi! Aleksander Šiftar, naslednje leto je prevzel njegove dolžnosti Frane Flegar, ki je bil največ časa predsednik, tajnikovali pa so Danica Kuzma — Kramberger, Veble, Kocuvan, Jože Gal, Jože Toplak, Amalija Lah in drugi.
Ustanovitev in delo sindikata pa ni bilo pogodu takratnim oblastem, za to so ga preganjale in ovirale. Vmes je posegla celo žandarmerija. Sindikat se je takrat boril za skrajšanje delovnega časa, za nedeljski počitek in praznike. Monarhofašistični režim in zasebni trgovci so bili proti uresničitvi teh zahtev. Stremeli so za čimvečjim zaslužkom, svoje nameščence pa izkoriščali do skrajnosti in jih slabo plačevali. Zaradi tega je prišlo 1. 1936. do stavke; stavkujoči niso hoteli delati, razbili so izložbo pri trgovcu Kr. Hirschlu itd. Gonje proti sindikatu so se še stopnjevale. Zasliševali so udeležence in jim pretili z zaporom, zasebni trgovci pa so grozili z odpustom iz službe in jih
zmerjali: »Tako delate samo vi,
komunisti!«
Stavkujoči pa so vendarle dosegli delen uspeh. Povečane so bile njihove plače, uredili so delovni čas in izboljšali delovne pogoje za vajence. Pri tem sta imela nemalo zaslug Franc Čeh in Joško Brumen, predsednik in podpredsednik takratnega Združenja trgovcev, saj sta precej pripomogla k temu, da so bile uresničene zahteve trgovskih nameščencev. Sindikat se je takrat potegoval tudi za izboljšanje delovnih pogojev za vajence, ki so bili v trgovini močno zapostavljeni in so morali delati povsod — samo v trgovskih lokalih bolj malo. Izkoriščanje vajencev je bilo brezobzirno, saj so morali delati od ranega jutra do poznega večera, opravljati opravila hišne pomočnice (čiščenje obleke, žaganje in sekanje drv, delo na polju in v vrtovih) in pozabiti na reden delovni čas. Vztrajna prizadevanja so sindikatu prinesla uspeh in uveljavljenje mnogih pravic za člane.
Razen tega je sindikat skrbel tudi za razvedrilo in izobraževanje svojih članov. Prirejali so razne tečaje (n. pr. šestmesečni tečaj za knjigovodje), kulturne prireditve in plesne večere. Imeli so tildi svojo godbo.
Sindikat je deloval tudi v času okupacije. Sestanki so bili vsakih 14 dni, enkrat v tej, drugič v oni gostilni, ker svojih prostorov niso imeli. Pogovarjali so se v domačem jeziku, pa tudi zapisnike so pisali v slovenščini. Zanimivo je, da so
se že takrat naslavljali s »tovarišem«. V času okupacije je sindikat zbiral prispevke in gmotno podpiral slovenske družine, katerih člani so bili internirani, pomagal brezposelnim in opravljal druge dobrodelne akcije. Pomoč in prispevke so dajali predvsem Židje, bodisi v naturalijah ali pa v denarju.
Leta 1944, po nastopu njilaške fašistične stranke, so oblasti prepovedale sestajanje in so sindikat razpustile. Okupator je v času svojega vladanja uničil ves arhiv in kroniko.
Po osvoboditvi je delo v sindikalnih organizacijah znova vstalo s polnim življenjem, lani pa so se vse podružnice združile v eno sindikalno organizacijo soboških trgovskih uslužbencev.
Tretjega decembra bodo proslavili 20-letnico delovanja svoje sindikalne organizacije. Pripravljajo tudi kulturni program. Tako se bodo dostojno oddolžili vsem, ki so se že nekdaj borili za njihove pravice.
OD TEDNA
DO TEDNA
Prizadevanja za mir in prijateljsko sodelovanje so v zadnjih mesecih dosegla precejšen razmah po svetu. Odražajo se o uradnih in neuradnih izjavah vodilnih državnikov Zahoda in Vzhoda, poseben poudarek pa so doživela na letošnjem zasedanju Generalne skupščine. O tem govore posebni razgovori o ustanovitvi mednarodne agencije za izkoriščanje atomske energije o miroljubne namene, ki se prav te dni približujejo koncu, o tem govore najrazličnejše ponudbe, ki jih s posebno vnemo pošiljajo iz Moskve, Pekinga, pa tudi iz indijskega glavnega mesta New Delhija.
Kljub temu lahko še vedno ugotovimo, da primanjkuje zaupanja in da se tako zahodni kakor tudi vzhodni krogi kaj radi ozirajo na preteklost, na izkušnje iz časov brezkompromisne »hladne vojne« in celo vojnih spopadov (Koreja, Indokina). Zato lahko v današnjih dneh naleti še tako pozitivna zamisel na številne domneve in celo dvome. Res je, da jih več ne spremljajo ogorčeni napadi, pobarvani v smislu politike zahodnega in vzhodnega »bloka«, toda že način, s kako previdnostjo se ga loteva ta ali ona stran, kaže, da še nismo premostili onih globokih nesoglasij, ki izvirajo iz preteklosti.
V tej luči je tudi razumljivo, čemu je Zahod s previdnostjo sprejel sovjetsko ponudbo, naj bi se konec tega meseca v Parizu ali Moskvi sestala vseevropska konferenca, na kateri bi se pomenili o skupni evropski varnostni organizaciji, ki naj — kakor je dejal sovjetski zunanji minister Molotov o intervjuju moskovski  »Pravdi« — prepreči bodoče krvavo obračunavanje med evropskimi narodi. Zamisel sama vsekakor ni napačna, žal pa prihaja prepozno razen tega je vezana na izredno kratek rok. Tega se je menda zavedla tudi Moskva. Deloma pod tem vplivom, deloma pa tudi zaradi neugodnega odmeva med zahodnimi krogi je sovjetska vlada sporočila, da je pripravljena rok za sklicanje take konference podaljšati, toda pod enim pogojem: da Zahod ne potrdi pariških sklepov o ustanovni nemški oborožitvi.
In prav ta pogoj je v bistvu odkril pravi namen sovjetskega predloga. Moskva si želi, da bi zahodnoevropska obrambna skupnost, razširjena in dopolnjena izdaja nekdanjega bruseljskega pakta, nikdar ne zaživela. Čuti namreč, da je v bistvu, četudi govore o njenih obrambnih nalogah o primeru napada in četudi jo nameravajo registrirati pri Združenih narodih kot regionalno obrambno tvorbo le naperjena proti morebitnemu napadu z Vzhoda, torej neke vrste plod strahu pred sovjetsko in sploh »vzhodnoevropsko« agresijo.
Predlog o sklicanju vseevropske varnostne konference predstavlja za Zahod samo nov manever proti Zahodnoevropski zvezi. Zato odklanja tako konferenco, pripravljen pa je v duhu politike »odprtih vrat« na razgovore »štirih« (Vel. Britanija, ZDA, Francija in ZSSR) ali celo na razgovore o varnosti Evrope potem, ko bo potrdil pariške sklepe, t. j. ko bo dosegel enotnost ter okrepil svoje obrambne moči.
V	ponedeljek je francoski premier Mendés-France, ki se te dni mudi na uradnem obisku v ZDA, izjavil, da bi osebno pozdravil ustanovitev vzhodnoevropskega obrambnega pakta na istih načelih, na katerih bo temeljila Zahodnoevropska zveza, ter istimi miroljubnimi cilji. To naj bi bil pričetek evropske varnosti, vendar ne v tem smislu, da bi se obe zvezi odtujevali, temveč zbliževali in izmenjavali svoje izkušnje.
Ali naj bi bila to pot, ki bi zbližala Vzhodno in Zahodno Evropo ter slednjič, seve po daljšem obdobju
medsebojnih posvetovanj po redni diplomatski poti in sestankih, morda celo dovedla do združitve v skupno obrambno organizacijo? Če namreč za sedaj še ni moč govoriti o medsebojnem zaupanju Zahoda in Vzhoda, vsaj o takem zaupanju ne, ki bi lahko služilo kot temelj za združevanje v Evropi ne glede na družbeno in državno ureditev, bi morda bila taka rešitev spričo sedanjega položaja vendarl"e prikladna. Vprašanje pa je, kako bodo na ta predlog ali celo morda samo na mig odgovorile ostale sile, ki se za tako pristno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom za sedaj še ne potegujejo. Gre za države vzhodnega in zahodnega bloka. Ali ne bi kazalo raje poseči po učinkovitejši obliki medsebojnega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju? Tako sodelovanje bi moralo biti podlagat vojaškemu sodelovanju in ne narobe.
Vendar ose kaže, da Mendés-Fran-tovariš Kreslin iz Beltinec, kaj so z njim
namena.
OB DNEVU REPUBLIKE
vsem našim bralcem, naročnikom, dopisnikom in sodelavcem
ČESTITKE KOLEKTIVA uredništva in uprave OBMURSKEGA TEDNIKA
2 »OBMURSKI TEDNIK«
Kam usmeriti naša prizadevanja,
da bomo čimprej sanirali kmetijsko zadružništvo v Prekmurju
Na zadnji seji Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota je posebna komisija poročala o stanju in problemih prekmurskega zadružništva. Povzemamo nekaj osnovnih misli iz poročila in živahne razprave, v kateri je poleg odbornikov obeh zborov sodeloval tudi predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Viktor Avbelj.
V Prekmurju je 7 zadrug, ki imajo tudi svoja kmetijska gospodarstva, 26 zadrug ima traktorje s pripadajočim strojnim parkom, 10 zadrug strojni park brez traktorjev, 25 zadrug pa nima večjih kmetijskih strojev in naprav. V lasti in upravljanju kmetijskih zadrug je tudi 30 zadružnih domov.
Nepoučen človek bo morda dejal, da prekmurske kmetijske zadruge spričo mehanizacijskih sredstev, ki jih imajo precej, aktivno posegajo v kmetijsko proizvodnjo in pomagajo svojim članom pri obdelavi zemlje. Vendar ni tako; v marsikateri zadrugi ležijo stroji neizkoriščeni, traktorji s prikolicami pa služijo pretežno za prevoze, namesto da bi z njimi orali in opravljali druga poljska opravila. Od teh strojev je še vse premalo praktičnih koristi, predvsem zaradi tega, ker terjajo od zadrug prevelike finančne obveznosti. Zato so tudi storitve tako drage, da jih kmetovalci težko zmorejo in zato strojno obdelavo zemlje rajši odklanjajo. Tudi posamezne zadruge uporabljajo traktorje izključno za vožnje, ker se jim pri oranju in drugih poljskih delih ne rentirajo. Konkreten primer imamo v Rogaševcih. V turniški zadrugi pa so prišli celo tako daleč, da orjejo z najetimi konji, čeprav imajo svoj traktor.
Razmeroma drago je tudi vzdrževanje traktorjev in kmetijskih strojev. Že samo manjša popravila veljajo stotisočake. Poseben problem pa so nadomestni deli, ki jih je zelo težko dobiti, če pa jih že iztaknejo, so tako dragi, da si jih zlasti finančno šibkejše zadruge težko nabavijo. Več traktor jev »Šteuer« in »Unimog« je že bilo dalj časa izločenih iz prometa zaradi tega, ker niso mogli njihovi lastniki pravočasno kupiti nadomestnih delov. V tem času so bili za zadruge mrtev kapital in breme, namesto da bi jim koristili v kmetijski proizvodnji. Vedno večja mehanizacija v kmetijstvu nujno terja večjo elastičnost pri nabavljanju rezervnih
in nadomestnih delov za stroje. To skrb in obveznost naj bi prevzelo neko specializirano podjetje v republiki.
Za ceno rentabilnosti -marsikatera nasprotja
V mnogočem je tudi sedanja kreditna politika pripomogla k temu, da so zadruge uporabljale traktorje in druge stroje pač tam, kjer so jim prinesli največ finančnih koristi. Le gospodarsko dobro stoječe zadruge so si lahko privoščile, da so traktorje uporabljale pri obdelavi svoje zemlje in z njimi opravljale storitve tudi na zemlji svojih članov, kajti le one so bile tako sposobne, da so z dobički trgovskih poslovalnic lahko krile razliko, ki je nastala med dohodki in izdatki za stroje. Finančno slabejše zadruge bi v tem primeru zabredle v neizbežno zgubo in poslovno zagato.
Zdaj pa smo se tudi približali vprašanju, ki ga radi pogostokrat načenjamo, namreč ugotovitvi, da se delovanje zadrug začne in konča v trgovini — v posredovanji potrošnega blaga kmečkim ljudem, vse premalo pa posega, v kmetijsko proizvodnjo. Tudi letos ugotavljamo, da je bila glavna skrb zadružnih vodstev usmerjena v trgovino in reševanje kadrovskih vprašanj, kar je tudi samo po sebi umevno, saj so bile trgovske poslovalnice doslej edini vir dohodkov, ki so zadrugam služili za razne izboljšave v kmetijski proizvodnji, za kritje izgub, ki so jih imeli razni gospodarski odbori, katerim je bila zaupana naloga, da se na področju posamezne zadruge potegujejo za napredek v določenih panogah kmetijske proizvodnje. Brez teh dohodkov bi bile zadruge obsojene še na večje životarjenje. V luči te resnice je vsaka zadružna trgovina, ki je v svojem poslovanju aktivna, še vedno velika pridobitev za zadrugo in njene člane, saj se v njej zbirajo sredstva, ki se v raznih oblikah vračajo nazaj h kmečkim proizvajalcem in koristno služijo razvoju kmetijstva.
Zadrugam le treba pomagati s krediti
Zelo majhen delež so imele letos zadruge pri odkupu poljskih pridelkov. Prehitela jih je množica nakupovalcev večjega števila odkupnih in grosističnih podjetij. Na podeželju so prav po mešetarsko odkupovali poljske pridelke in druge dobrine, navijali cene in povzročili pravo zmedo na trgu. Odkupna mrzlica je posamezne nakupovalce privedla celo tako daleč, da so uradno kupovali krompir po 8 din za kg to ceno so namreč navajali v odkupnih blokih — v resnici pa so ga plačevali 1 in pol din dražje. Da gre pri tem za očitno špekulacijo, ni treba posebej omenjati. Spričo takega stanja so mnogi zadružniki zgubili vero v svoje organizacije, ki so bile nemočne v ofenzivi nakupovalcev; marsikje je bilo slišati glasove: »Razmeroma visoke proizvodne stroške in razne izgube moramo sami preboleti in plačati, kadar pa se ponuja dobiček, ki nam po vsej pravici pripada, nam ga odneso nakupovalci in tisti, ki niso vložili niti
trohice truda v zemljo in njene plodove.« Letošnje izkušnje narekujejo korenit preobrat v kreditni politiki; zadrugam bo treba dati kredite zlasti v sezoni odkupov, da se bodo lahko organizirano zoperstavile samovolji in oderuštvu nakupovalcev, da bodo lahko odkupovale na svojem področju vse dobrine in jih
brez nepotrebnega posrednika prodajale naprej, da bodo lahko s takim trgovanjem pridobljena sredstva obrnile v prid kmetijske proizvodnje na svojem področju. Treba jim je omogočiti, da bodo nastopale pri odkupu kot samostojen činitelj; zato se večini zadružnikov tudi upira predlog, po katerem naj bi odkupna podjetja dala zadrugam opolnomočje za odkup, upira zaradi tega, ker bi s tem močno okrnili njihovo samostojnost in jih spravili v odvisnost od odkupnih podjetij. V tem primeru bi se ponovila stara pesem, da bi zadrugam bore malo ostalo od tistega, kar sp si pri odkupu sicer zaslužile. Samostojnost pri odkupu pa narekuje tudi nuja po gospodarski učvrstitvi naših zadrug, ki bodo lahko odločilno posegle v kmetijsko proizvodnjo le takrat, ko bodo imele pri roki tudi potrebna denarna sredstva.
. . . in tudi samostojen denarni zavod
Dosedaj se je često zgodilo, da je Narodna banka odklonila kredit posamezni zadrugi z motivacijo, da nima potrebnih skladišč za odkupljene pridelke, čeprav je znano, da takih ali boljših skladišč nimajo na podeželju niti odkupna podjetja in njihovi nakupovalci. V neenakopravnem položaju so bile zadruge tudi pri ustanavljanju zelo potrebnih obrtnih obratov. Neka zadruga je hotela odpreti kovaško delavnico, pa tega zaradi nemogočih pogojev ni mogla doseči; dovoljenje je bilo namreč vezano na zahtevo, da mora poleg delavnice urediti kopalnico in druge naprave, ki jih določajo sanitarni predpisi. Zanimivo je, da pri zasebnih obrtnikih ne postavljajo tako odločnih zahtev. Velike težave imajo zadruge tudi pri najemanju investicijskih kreditov za manjše adaptacije in nakup goveje živine. Od njih zahtevajo podrobne načrte in elaborate, kar povzroča zadrugam precejšnje stroške in težave. Neka zadruga je najela kredit za govejo živino. Razen krav je kupila tudi plemenskega bika, za katerega pa ni dobila kredita, češ da ne sodi med govejo živino. Krediti za živino so vezani tudi na potrdilo, da je prodajalec izpolnil davčne obveznosti. Ta zahteva spravlja zadruge v  veliko zadrego, zlasti še takrat, kadar nastopajo kot kupci na sejmih in podobnih živinorejskih prireditvah.
Že navedeni primeri po svoje govore v prid denarni ustanovi, ki naj bi bolj živo spremljala delovanje zadrug in razvoj zadružništva v pokrajini, ki naj bi s pravilno kreditno politiko in nasveti pomagala zadrugam in krepila njihove težnje po napredku. To poslanstvo naj bi opravljala zadružna hranilnica, ki jo te dni ustanavljamo.
S. K.
Pomembni sklepi zadnje seje Okrajnega odbora SZDL Ljutomer
Občine - organizacijska središča za izobraževalno delo
Pred nekaj dnevi je bila v Ljutomeru seja okrajnega vodstva SZDL. Na seji so razpravljali o izobraževalnem delu v zimski sezoni in nekaterih perečih problemih v gospodarstvu. Po dolgotrajni in živahni razpravi je bilo sprejetih več pomembnih sklepov.
Organizacijam Socialistične zveze je naloženo, da organizirajo v zimskem času čimbolj uspešno izobraževanje mladine in odraslih ljudi. Za zimsko izobraževalno delo v vseh mogočih oblikah so še posebej odgovorna vodstva SZDL; organizacijsko središče za zimsko izobraževalno delo bo namreč odslej na sedežih občin.
Pri občinskih odborih SZDL bo treba izvoliti posebne kulturnoprosvetne komisije, ki bodo vodile in usmerjale zimsko izobraževalno delo na svojem področju. V njih naj bi bili zastopani predstavniki vaških organizacij SZDL, Zveze komunistov, kmetijskih gospodarstev in zadrug, voditelji kmetijskih gospodarskih šol in izobraževalnih tečajev, zastopniki mladine, ljudskoprosvetnih in drugih množičnih organizacij. Komisije bodo za svoje delo odgovorne občinskim vodstvom SZDL.
Komisije bodo pomagale kmetijskim gospodarskim šolam, zdravstvenim in drugim tečajem. Spremljale bodo njihovo delovanje in vsebino dela. Povezati se bodo morale s starši in delodajalci, da bo mladina lahko nemoteno obiskovala pouk in se izobraževala. Posebno pozornost bodo morale posvečati mladini, ki je zaposlena na državnih in zadružnih gospodarstvih. Doseči je treba, da bo stoodstotno obiskovala pouk v kmetijskih gospodarskih šolah. Na svojem področju naj bi komisije prirejale tudi splošno izobraževalna in strokovna predavanja za odrasle ljudi. Posameznim organizacijam naj bi dale pobudo, da bodo prirejale specialne izobraževalne tečaje za svoje članstvo. Take tečaje bi bilo moč prirediti v organizacijah PLZ, Ljudske tehnike, nasilstva, v sindikalnih podružnicah in sekcijah žena.
Za predavatelje je treba pridobiti na področju posamezne občine živeče strokovnjake, izobražence in praktike, ki bi lahko svoje znanje posredovali tudi ostalim občanom. Precej lahko pomagajo učitelji. Svojo pomoč so obljubili tudi strokovnjaki iz okrajnega središča; občinska vodstva SZDL in komisije naj izberejo temo in predavatelja, pri tem pa upoštevajo želje poslušalcev in občanov. Šele potem naj navežejo stike s predavateljem, ki si ga najbolj želijo, in poskrbe za prevoz. Do Novega leta bo honorarje in prevozne stroške za predavatelje plačeval Svet za kulturo in prosveto pri OLO, pozneje pa bo to breme padlo na ramena občinskih odborov SZDL, ki naj pravočasno poskrbe, da bodo Obč. LO v svojih proračunih za leto 1955 za-
gotovili tudi potrebna sredstva za ljudsko izobraževanje.
Več pomoči pričakujejo letos tudi od vodstev kmetijskih zadrug, ki naj bi postale odločilen činitelj pri prosvetljevanju svojih članov in kmečkih ljudi. Kot organizacije kmetov so zlasti odgovorne za strokovno vzgojo njihove mladine. Skrbele naj bi tudi za širjenje napredne kmečke literature in knjig Prešernove družbe. S svojimi sredstvi, ki so rezultat boljšega gospodarskega poslovanja, naj bi plačevale stroške za strokovna predavanja in razne poučne izlete.
Organizacije Sociasiltične zveze naj bi spremljale življenje na svojih področjih, proučevale položaj in probleme prebivalstva in dajale pobudo za odstranjevanje raznih slabosti in napak. Posebej so dolžne proučiti problematiko v društvih in uveljaviti svoj vpliv na bližnjih občnih zborih, da bodo prišli v društvena vodstva predvsem taki ljudje, ki bodo s svojo voljo, sposobnostjo in delovanjem uveljavljali socialistično vsebino v njihovem poslanstvu. V večjih središčih bo treba proučiti pogoje in možnosti za ustanovitev DPD »Svoboda«. Na občne zbore teh društev se že pripravljajo v G. Radgoni, Železnih dverih, Radencih in Ljutomeru. Večja skrb organizacij SZDL naj velja tudi ljudskim knjižnicam, ki jih je treba obogatiti z večjim številom knjig in jim zagotoviti večji krog rednih obiskovalcev. Potegovati se je treba za dobre knjižničarje.
Pri uresničevanju izobraževalnega poslanstva bo treba pomagati tudi sindikalnim organizacijam. Sindikalni člani, ki na področju občine nimajo močnejše organizacije naj se združijo in začno skupaj uresničevati svoj izobraževalni program.
Kmečkim ženam bo treba odločneje pomagati, da se bodo iztrgale iz objema zaostalosti in uveljavile svojo enakopravnost v javnem življenju. Mnogo več bo treba storiti za njihovo izobraževanje. Pri Okrajni zadružni zvezi bo treba oživiti delo sekcije žena - zadružnic, take sekcije pa bo treba ustanoviti pri sleherni kmetijski zadrugi. Pod okriljem sekcije naj bi se žene izobraževale in seznanile z naprednim gospodinjstvom, vrtnarstvom, prašičerejo, perutninarstvom in domačo obrtjo.
V ljutomerskem okraju je še vedno 91 slabo pismenih mladeničev in mladenk. Zanje so na osnovnih šolah odprli posebne izobraževalne tečaje, ki naj bodo prav tako v ospredju zanimanja organizacij SZDL. Prizadevati se je treba, da bodo tečaje obiskovali vsi slaba pišoči mladinci in tako dosegli potrebno znanje.
Pred durmi so občni zbori društev in organizacij. SZDL mora tem zborom posvetiti vso pozornost. Občne zbore je treba tudi vsebinsko pripraviti in na njih podati kritično oceno dosedanjega dela posameznega društva. V bodoča vodstva naj bodo izvoljeni napredni in k socialističnemu napredku usmerjeni ljudje. Tudi mladinski organizaciji je treba bolj pomagati, zlasti še sedaj, ko bodo v posameznih vaseh volitve za vodstva aktivov.
Občinska vodstva SZDL naj skličejo seje, na katere naj povabijo tudi zastopnike ostalih množičnih organizacij in društev, razpravljajo o sprejetih sklepih, jih prilagodijo razmeram na svojem področju in začno uresničevati.	S. F.
IZ OBMURJA
Učiteljstvo črensovskega sektorja je zborovalo
Učiteljstvo črensovskega sektorja je zborovalo v prvi polovici tega meseca v Odrancih. Najprej so hospitirali v osnovni šoli, nato so se pa pogovorili o hospitaciji. Pri zborovanju, ki je vseskozi plodno in stvarno potekalo, je sprejelo učiteljstvo več važnih sklepov. Prirediti nameravajo tečaj za čisto in pravilno knjižno izgovorjavo, risarski tečaj za skicirno risanje, ki ga bo vodil tov. Lopert iz Črenšovec. Nadalje so sklenili, da bodo poživeli delo v SZDL in LMS. Priredili bodo tečaje v IZUD in Ljudski univerzi ter tudi predavali. Število naročnikov knjig Prešernove družbe in Obmurskega tednika hočejo dvigniti. Vezi med šolo in domom bodo poglobili z obiski pri učencih na domu in na roditeljskih sestankih. Dan republike bodo povsod dostojno proslavili. Že sedaj bodo začeli s pripravami za proslavo 10-letnice »Prekmurje v svobodi«. Organizirali bodo več študijskih izletov, tako po Prekmurju, v ptujski muzej in v tovarno aluminija v Kidričevem. Nekaj tovarišev bi radi poslali na študijsko potovanje po Jugoslaviji, da bi proučevali šolstvo
v drugih krajih. Tov. Franc Rogl, predsednik okrajnega sveta za prosveto in kulturo, ki je bil tudi na zborovanju, se je o zborovanju pohvalno izrazil in obljubil pomoč sveta za tečaje in poučne izlete.
Prežeto z novo voljo do dela se je učiteljstvo po šesturnem zboru vrnilo na svoje domove s trdno zavestjo, da bo lahko 8. januarja, ko bo zopet sektorsko zborovanje v Črensovcih, poročalo o stoodstotno izvršenih sklepih tega zborovanja in da bo tako dvignilo zgradbo naše socialistične kulture v Prekmurju.
LJUTOMER
V sredo, 1. decembra, bodo na dražbi razprodali razno blago, ki je še ostalo v bivši trgovini Kmetijske zadruge. V trgovski lokal, ki ga temeljito preurejajo, se bo vselila trgovina »Oblačila«, poslovalnica industrijskega podjetja »Konfekcija«.
Letošnja plesna sezona se bo začela v nedeljo, 28. t. m., ko bo imelo društvo Partizan kot prvo svoj ples. Le nekaj dni zatem, v soboto, 4. decembra, se bodo Ljutomerčani vrteli na planinskem plesu. Ljudje se sprašujejo, zakaj bo pri obeh prireditvah igrala plesna godba iz Maribora. Trdijo, da bi se tudi v Ljutomeru dala sestaviti plesna godba, ki bi pa bila neprimerno cenejša, kar bi našim društvenim blagajnam zelo koristilo.
Lendava
Ob zadnjem deževju so vsi potoki, ki se izlivajo v Ledavo, močno narasli. Deloma so prestopili bregove ter se razlili po travnikih in jih spremenili v veliko jezero. Kobiljski potok pa je poplavil tudi cesto, zaradi česar je bil prekinjen ves avtobusni promet. Po dolgih letih bi že bil čas, da bi čez Kobiljski potok zgradili nov most.
Komunalna dela v Lendavi kljub pozni jeseni niso zastala. Predvideni trinadstropni stanovanjski blok rase že v drugo nadstropje. Delo pri zgradbi občinskega poslopja, kjer urejajo bodoče otroško igrišče, tudi napreduje.
Kino-dvorana v mestu je sedaj urejena in opremljena z novim projektorjem, ki je že bil res nujno potreben.
Tudi pri Gradu
se pripravljajo
Prejšnji teden so se tudi pri Gradu sestali voditelji SZDL, prosvetni delavci in drugi aktivisti iz občine. Pomenili so se o občnih zborih osnovnih organizacij SZDL. Graje vredno pa je, da na sestanku ni bilo predsednika in sekretarja obč. organizacije SZDL. Kljub temu pa je sestanek pokazal, da so pri Gradu še ljudje, ki hočejo delati. Tudi vsi prosvetni delavci bodo aktivno sodelovali pri izvedbi občnih zborov.
Na seji so sklenili, da bodo občne zbore SZDL izvedli še v tem mesecu. Že v nedeljo sta bila občna zbora v Vidoncih in Kruplivniku, v ostalih vaseh pa bodo v teh dneh. V Kovačevcih, kjer doslej ni bilo organizacije, bodo ustanovili odbor SZDL. Gradčani mnogo razpravljajo o elektriki, ki je želja vseh občanov. Bližnja bodočnost bo to željo gotovo izpolnila. Trenutno pa se pripravljajo tudi na Praznik republike. Proslava bo v nedeljo, 28. t. m.
M.
Okrajni zbor živino-
rejcev v M. Soboti
Živinoreja je med vodilnimi panogami kmetijske proizvodnje v Prekmurju. To se predvsem odraža v številčnem stanju živine in dohodku, ki ga daje našemu gospodarstvu. Vendar živinorejska proizvodnja z ozirom na prirodne pogoje in posebno zanimanje kmetovalcev še ni izkoristila vseh možnosti za svoj napredek in vzpon.
Okrajni odbor za živinorejo pri Okrajni zadružni zvezi v M. Soboti sklicuje zbor živinorejcev, ki naj bi se zbrali v petek, 3. decembra v M. Soboti. Zbora se bodo udeležili zastopniki živinorejskih odborov KZ, predstavniki kmetijskih gospodarstev in veterinarji. Posebej so vabljeni tudi ljudski poslanci in odborniki Zbora proizvajalcev. Na zboru bodo razpravljali o dosedanjem stanju živinoreje; poizkušali bodo najti predvsem nove vire za izboljšanje živinoreje v Prekmurju.
»OBMURSKI TEDNIK« 3
Obmurski kmetovalci se dobili denarni zavod
Minulo soboto je bil v Murski Soboti ustanovni občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice za Obmurje. Delegati — zastopniki kmetijskih zadrug, so v plodni razpravi govorili o dosedanjem kreditiranju zadružništva in splošno kmetijstva in o težavah, ki so jih imeli pri dosedanjem načinu bančnega poslovanja. Zaradi dokaj okostenelega načina kreditiranja so imele zadružne organizacije pri svojem poslovanju velike težave, zasebna gospodarstva pa so se le v mali meri posluževala kreditov.
Izrazili so upanje, da bo novi denarni zavod opravičil svoj obstoj in uspešno pomagal pri pospeševanju obmurskega kmetijstva. V ta namen bo tesno sodeloval s hranilno-kreditnimi odseki pri zadrugah in jim pomagal pri njihovem delu, zbiral sklade zadružnih organizacij in pospeševal varčevanje.
Delegati so izglasovali sklep za ustanovitev hranilnice in sklenili, da znaša delež 10.000 din za vsako zadrugo kot pristopnina. Hranilnica bo pričela poslovati v najkrajšem času, imela pa bo tudi svojo podružnico v Ljutomeru in mogoče še kje. če bo to pokazala potreba.
Š.
Razgovor o komuni v M. Soboti
V okviru rednih predavanj Ljudske univerze je v ponedeljek, 22. t. m., predaval o komunah prof. Boris Goljevšek, predsednik Društva ekonomistov v M. Soboti. Zanimivega predavanja se je udeležilo veliko število poslušalcev, ki so tudi živahno posegali v razgovor po predavanju.
PREKMURJE
OB LETOŠNJEM PRAZNIKU REPUBLIKE
Tudi Prekmurje slavi praznik jugoslovanskih narodov, 29. november, z nekaterimi delovnimi zmagami, z uspehi v gospodarskem razvoju. Četudi ti uspehi po svoji obsežnosti niso sorazmerni velikim delovnim uspehom kapitalne izgradnje, so vendar pomembni za preobrazbo lokalnega gospodarstva. Kažejo, da se tudi v Prekmurju razvijajo in večajo proizvodne sile, da je tudi ta pokrajina v okviru jugoslovanske skupnosti gospodarsko vedno bolj pomembna in pridobitna celota. Posebno so razveseljivi ti uspehi zato, ker izhajajo predvsem iz kmetijske dejavnosti. Kmetijstvo pa je tista gospodarska panoga v prekmurskem gospodarstvu, ki ni le po udeležbi v narodnem dohodku najmočnejša, temveč za gospodarsko strukturo najznačilnejša in za prekmursko ljudstvo najvažnejša.
Kateri so glavni uspehi, ki smo jih dosegli predvsem v tem letu?
Žica električnih daljnovodov in omrežij je prepredla velik del Ravenskega in Dolinskega in ponesla električno luč, z njo pa tudi novo življenje v marsikatero vas. Ob tem prazniku slavi tišinska občina dovršitev elektrifikacijskih del na svojem področju. Delo, ki so ga v teh dveh pičlih letih opravili, niti ni tako malo, če pomislimo, da je bilo treba V tem času zgraditi precej dolg daljnovod visoke napetosti, nekaj transformatorskih postaj in vaška omrežja v vseh štirinajstih vaseh. Tudi razdelilna postaja v Murski Soboti je že v pogonu. Velika, moderna, svetla zgradba, polna instrumentov in stikal, oddaja električni tok tudi letos zgrajenemu daljnovodu od Murske Sobote do Polane. Delovni kolektiv in v elektrifikacijsko skupnost združene štiri občine so izpolnile obljubo in do proslave dvajsetletnice »Ljudske pravice« dogradile daljnovod. Luč je zagorela v Polani in Gančanih, ostale vasi pa sedaj čakajo, da pridejo na vrsto. Kajti ni dovolj materiala, niti delovne sile, da bi bilo mogoče na mah zadostiti vsem željam in zahtevam. Nedvomno je elektrifikacija vzbudila tako močno zanimanje med kmečkim prebivalstvom, kakor doslej še nobena druga akcija. Zato jo po pravici lahko imenujemo za največjo in najpomembnejšo bitko za gospodarsko preobrazbo Prekmurja. Toda ne samo v teh občinah! Tudi v cankovski, bodonski, martjanski, križevski, prosenjakovski, dobrovniški in lendavski občini napredujejo dela. Ponekod, kakor na martjanskem in lendavskem področju, imajo dovršitveni značaj, v ostalih pa so šele začeli. V dvajsetih vaseh je bilo zgrajenih čez 54 kilometrov daljnovodov
in preko 54 kilometrov omrežij, medtem ko je za nadaljnjih 85 kilometrov vodov in omrežja že precej pripravljenega. Vidi se, da so ljudje tokrat z. dobro voljo zgrabili za delo.
Največ koristi od elektrifikacije bo v gospodarstvu imela vsekakor kmetijska proizvodnja. S kmetij-
stvom se bavi večina Prekmurcev in kmetijstvo je panoga, ki daje preko 50 odstotkov narodnega dohodka. Njegovemu razvoju, to je izboljšanju in napredku kmetijske proizvodnje, moramo posvečati tudi največjo pozornost. Res je sicer, da zaradi prevladujočega zasebnega drobnoposestniškega značaja gospodarstev naše kmetijstvo še vedno ni intenzivno, toda postopoma bo tudi tu mogoče doseči vidnejše rezultate. Zaenkrat se kažejo predvsem pri živinoreji. Semkaj vlagamo tudi največ materialnih sredstev, za živinorejo pa je tudi največ zanimanja. Uspeh je predvsem v tem, da rase število rodovniške živine, da se izboljšuje tudi mlečnost krav in da se je izredno povečalo zanimanje za osemenjevanje.
Druga taka panoga, ki kaže znake nadaljnjega razvoja in kjer se je letos že nekaj naredilo, je sadjarstvo. Letošnja zelo dobra sadna letina in še bolj ugodne cene, oboje je privedlo marsikaterega kmeta do tega, da je začel misliti na načrtno
in večjo obnovo sadovnjakov. Velik del sadonosnikov je zaradi starosti in kaparja propadel, zato naravnost terjajo obnovo. Čez 40 hektarjev sadovnjakov bomo obnovili po načrtih strokovnjakov in zasadili s sadikami predpisanega sortnega izbora. Nekateri od teh bodo tudi taki, ki bodo obnovljeni v velikosti od 3
do 4 hektarjev, a to v primerih, ko se je za skupno obnovo odločilo več gospodarjev — sosedov. Ostali niso manjši od enega hektarja. Ugodnosti, ki jih pri tem daje oblast, v veliki meri pomagajo in zaležejo. Na ta način bo mogoče tudi kmalu ob-
noviti propadle sadovnjake in dohiteti zamujeno. Za uspeh je imenovati tudi v tem letu dobro izvedeno akcijo zimskega škropljenja. Petnajst ton uporabljenega koncentrata je bilo že letos opaziti v bolj zdravem sadju in manjših okužbah, seveda le tam, kjer je škropljenje bilo temeljito opravljeno.
Tudi delovni kolektivi raznih podjetij, predvsem pa industrijskih, slavijo praznik z nekaterimi lepimi uspehi. Uspešni so bili tako pri uresničevanju proizvodnih načrtov, kakor v prizadevanju, da bi povečali proizvodne možnosti in dali čim več in čim boljše. Vemo, da Prekmurje razen nafte nima posebnih ležišč rudnega bogastva. Ima pa glino in pesek. Visokovredno glino so doslej izrabljale le opekarne za proizvodnjo navadnih opekarskih izdelkov, pesek pa smo začeli izkoriščati šele letos v novi Separaciji kremenčevega peska v Puconcih. Marsikdo bo morda imel v mislih malo večjo gramozno jamo z nekaj rešeti, sejalci in kupi sortiranega peska. Toda temu ni tako! Separacija je po zmogljivosti največja v Sloveniji in opremljena z dobro mehanizacijo. Pridobiva predvsem fin filterski pesek, ostalega pa oddaja kemični industriji, železarnam, livarnam in cestam. Z razširitvijo obrata, s proizvodnjo armiranega betona in pa z dobrim gospodarjenjem se temu delovnemu kolektivu odpirajo vse možnosti nadaljnjega razvoja. Tudi opekarne so letos v redu izpolnile proizvodne naloge in tudi povečale proizvodnjo. Razveseljivo pa je, da so začele iskati možnosti za proizvodnjo novih proizvodov, predvsem iskane klinker opeke, za kar imajo dovolj kakovostne gline in plina. Tovarna perila v M. Soboti je v nadaljnji iz-
gradnji. Z novo prikrojevalnico, ki sicer še ni popolnoma gotova, bo prištedila precej materiala in spravila v pogon še nove stroje. Proizvodnja nafte že ima v pogonu novo degazolinažo, kar ji daje možnost za še večje izkoriščanje zemeljskega plina. Rezultati nove vrtine pri Filovcih sicer še niso poznani in povsem zanesljivi, vendar strokovnjaki upajo, da bodo z njo odkrili novo naftonosno področje. Tudi iniciativa kolektiva, da bi pričeli z gradnjo tovarne za pridobivanje metanola, kaže, da so v Prekmurju pogoji za zgraditev novih industrijskih zmogljivosti. Letos smo izvedli tudi akcijo za gradnjo nove tovarne za proizvodnjo sladkorja, poseben uspeh pa predstavlja zgraditev nove mlekarne, bolje rečeno tovarne za predelavo mleka v mlečni prah in ostale mlečne izdelke. O tem objektu je bilo že precej napisanega in izrečenega. Z njim ne dobiva Prekmurje samo novo proizvajalno industrijsko podjetje, temveč tak obrat, ki ima z ozirom na agrarni značaj pokrajine posebno ugodne pogoje in ki lahko ima odločilen vpliv za nadaljnji razvoj živinoreje, predvsem v pogledu izboljševanja mlečnosti krav.
Imenovati bi bilo treba še nekatere manjše in večje delovne kolektive proizvodnih, uslužnostnih, trgovskih, komunalnih, obrtnih, gostinskih in drugih podjetij v našem okraju. Našteti bi bilo treba še vrsto delavskih svetov in upravnih odborov, ki so v delavskem upravljanju dosegli uspehe in s tem potrdili svojo zrelost in sposobnost.
Edi Perhavec
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V M. SOBOTI ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN PREBIVALSTVU POKRAJINE OB PRAZNIKU REPUBLIKE IN ZELI VSEM ŠE NADALJNJE ZMAGE IN USPEHE PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI DOMOVINE
OPEKARNA NEMČAVCI
NA PREKMURSKEM POLJU . . .
Ni dolgo tega . . .
V	opekarni Nemčavci je potekalo življenje in delo kot ponavadi: stroji in vozički so peli svojo običajno pesem, delavci so jim pridno stregli, vodstvo pa je reševalo vsakdanja proizvodna vprašanja. Veliki kazalec na stenski uri se je pravkar začel pomikati proti šesti popoldanski uri. Večina v glinokopu in opekarni zaposlenih delavcev ni niti slutila, da se v njihovi soseščini dogaja nekaj pomembnega. Tovarniška sirena je močno zatulila. Delavci so se začudeno spogledali, pečarji so zapustili halo, vsi pa so se spraševali:
»Kaj neki se je pripetilo?«:
Pol ure poprej . . .
V	prostorni hali, kjer žgejo opeko, je zavladala nekam čudna, za ta obrat nenavadna tišina. Med vozički in stroji so se gnetli ljudje, med njimi tudi nezaželeni, nepovabljeni »gostje«, ki so prišli iz sosedne opekarne. Nezaželeni zato, ker so jih malce metili pri delu, ki se je tako lepo odvijalo po tekočem traku. . .
Že v začetku leta je delovni kolektiv sklenil: izdelali bomo nad milijon komadov zidne opeke. . . Povpraševanje po opeki je bilo namreč tako veliko, da bi je lahko še več vnovčili.
Aprila in maja se je povpraševanje po opeki še stopnjevalo, zato so v opekarni do skrajnosti napeli svoje moči in povečali proizvodnjo. Sprejeli so nekaj novih delavcev in izpopolnili delovna mesta. Rezultat teh prizadevanj je bil kmalu otipljiv; v enem dnevu so izdelali tudi po 15.500 komadov opeke. Dosedaj so naredili nad 1 milijon in 600 tisoč komadov opeke in uresničili interni načrt s 110%.
Kakovost izdelkov je bila vedno dobra, saj niso prejeli nobenih reklamacij, dasiravno jo pošiljajo v druge kraje in celo republike. Le v jesenskih mesecih je bila nekoliko slabša zaradi povečane vlage. To pa se ponavadi dogodi v vseh opekarnah, ki nehajo z žganjem opeke šele v zimskih mesecih.
Proizvodnja je tekla normalno, brez večjih zastojev. Le tu in tam se jim je malce zataknilo, vendar brez večje škode. Pri roki so namreč imeli potrebne rezervne dele, da so lahko stroje in naprave takoj popravili. Krožna peč je dobro delovala, le vlek jim je včasih nagajal zaradi razpoklin v dimniku, ki pa so jih pravočasno zamašili.
Storilnost dela in disciplina sta ostali na isti ravni. Norm niso bistveno spremenili, ker temeljijo na dosedanjih izkušnjah. Letos je delovni kolektiv sam določil norme.
na podlagi katerih so izračunali akordne postavke; to prištevajo med važne ukrepe organov delavskega upravljanja. Pretekla leta jim je normiranje povzročalo velike težave, saj so norme določali z administrativnimi ukrepi, zato pa često niso bile realne.
Pomanjkanje vode v poletnih mesecih je precej vplivalo na delovni učinek in proizvodnjo. Vendar se je kolektiv brez večjih težav iz-
ognil večjemu zastoju. Podjetju primanjkuje gline; že lani avgusta so izčrpali zaloge na svojem zemljišču, potem pa kupili zemljišče od nekega kmeta iz Nemčavec in si tako zagotovili surovino za štiri leta.
Premog kupuje podjetje v rudniku M. Središče, odkoder ga redno dobivajo. Ta premog je namreč najcenejši, saj jih velja tona le 400 din. Težave so le imeli v oktobru, ko je bilo občutno pomanjkanje železniških vagonov. Podjetje se je izkopalo iz težav, ker je imelo precej premoga na zalogi. Tudi električno energijo redno dobivajo. Zato v tem pogledu nimajo težav.
Delavski svet, ki ga sestavlja ves kolektiv, se je letos močno uveljavil v upravljanju podjetja. Imeli pa so tudi slabosti. Seje delavskega sveta so bile preredke. Ne moremo reči, da delavski svet ni odigral svoje vloge. Tudi upravni odbor je pokazal večje, zanimanje za napredek v podjetju in razpravljal o najnovejših proizvodnih problemih. V sindikalni organizaciji so včlanjeni vsi delavci in nameščenci. V njej se vzgajajo in usposabljajo za izvrše-
vanje novih nalog v upravljanju podjetja.
In kar je najvažnejše: podjetje je uspešno izvršilo svoje proizvodne naloge in odrinilo družbi svoj delež.
Opekarna v Nemčavcih izdeluje samo zidno opeko dimenzije 250 krat 152 krat 60 mm. Ena opeka tehta v surovem stanju 3,80, žgana pa 3,15 kilograma. Spričo primitivnosti strojev in slabe kakovosti gline ne mo-
re izdelovati drugih vrst opeke. Glina namreč vsebuje preveč solitrne kisline.
Tako so se nekega popoldneva gnetli delavci okrog velikega stroja. Njihovi obrazi so bili napeti, njihove oči pa uprte v skladovnice izdelanega zidaka. Za minute in sekunde je šlo, šlo je za veliki denar in izpolnitev proizvodnega načrta.
Na delovišču je bilo živahno. Kubiki so padali, luščile so jih pridne roke delavcev. Stotine kubikov in še več!
Upravniku podjetja tov. Horvatu in delavcem je plalo po žilah; ponosno so dvignili glave in ukazali. . . Sirena se je oglasila s svojim oglušujočim glasom. Naznanila je trenutek zmage.
Tako so nemčavski opekarji začeli pisati svojo zmago spričo izpolnitve proizvodnega načrta.
Zares: domala vse zidane hiše na ravninah Prekmurja in Murskega polja so iz opeke, ki so jo izoblikovale pridne roke nemčavskih znancev.	
F. Drvarič
OB PRAZNIKU REPUBLIKE TUDI NAŠ DELAVSKI POZDRAV! DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE NEMČAVCI
SOS soboškega
»Agroservisa«
da bi v bližnji bodočnosti lahko zadovoljila potrebe Prekmurja. Zaprosili so za 20 milijonov kredita in ga niso dobili, ker so obljubili premalo obrestno mero. Po večkratnem posredovanju jim je Narodna banka končno dodelila 2,5 milijona kredita v investicijske namene. Načrte je izdelal soboški Projektivni biro, z delom pa so začeli v začetku septembra. Predračun je znašal nekaj čez 6 milijonov dinarjev.
Glavni del stavbe je že pod streho in zidarji ometujejo strope. Vreme je še kar ugodno, toda sredstev je zmanjkalo, zato bodo kmalu morali nehati z delom, namesto da bi se na Dan republike vselili v nove svetle delavnice. Okrajni ljudski odbor bi lahko našel potrebna sredstva, toda vse kaže, da nima mnogo zanimanja za tako podjetje. Kolektivu baje očitajo, da ima preveč neizterjanih dolžnikov. A kaj napraviti: odločbe Gospodarskega sodišča so tu, toda stranka nima sredstev ali pa so jim blokirana. . . Ko sem sprevidel, da imajo dela na pretek, da so to sami mladi in izkušeni, fantje, ki lahko marsikaj dosežejo, se mi je nehote porajala misel: ali se merodajni činitelji sploh zavedajo, kako važna in Prekmurju potrebna je taka delavnic? 
Prekmursko kmetijstvo ima prav dobre pogoje za mehanizacijo. Spričo tega lahko pričakujemo, da se bo število traktorjev in kmetijskih strojev čez nekaj let podvojilo. Stroji pa morajo biti vedno v redu in skrbno negovani, s čemer se v Prekmurju še ne morejo pohvaliti. Samo nekaj zadrug lahko naštejejo, ki skrbijo za svoja mehanizacijska sredstva, ostale pa jih zanemarjajo.
Zato je kakor na dlani: z započetim delom je treba nadaljevati, delavnico dozidati in jo še razširiti, da bo delovni kolektiv kos svojim nalogam. In to čimprej, da ne bo prepozno!	A. S.
4 »OBMURSKI TEDNIK«
Ko sem se zadnjič z vozilom odpravil v prekmursko metropolo, je že od Maribora naprej motor dajal nekam čudne glasove. V M. Soboti sem pri črpalki vzel bencin in se pozanimal, kje je kakšna delavnica.
»Če se boste odpeljali proti Mariboru, potem še pred mestnim izhodom krenite na levo in v nekaj minutah boste tam . . .« so mi dejali. Imel sem v mestu dosti opravkov, pa sem sklenil: »Vozilo odpeljem v delavnico, v času pa, ko ga bodo popravljali, opravim vse potrebno!«
Kmalu sem prispel do cilja: zadnja stavba na Kroški cesti ima napis »Agroservis«. Skoraj nisem mogel verjeti: dvorišče je bilo polno kmetijskih strojev . . . Poleg zidajo delavnico. Poiskal sem upravnika, ki je kaj kmalu ugotovil, da motor ni prehudo zbolel; ščitna pločevina je bila zrahljana, pa je tu in tam prišla v dotik z dimno cevjo. Odtod čudni glasovi. . . Napako smo naglo odpravili, vmes pa sem povpraševal po tem in onem, kajti zanimalo me je, kako ta delavnica uspeva.
In zvedel sem!
Takoj po osvoboditvi je bila tu delavnica USTROJ. Bivše grofovske hleve so za silo uredili, malo prebelili in delo je steklo. Že takoj od začetka so mislili na gradnjo nove delavnice. USTROJ je nasledil GUSTROJ, njega pa Strojna služba. Nekaj časa so bili pod Zadružnim skladom. V letu 1952. pa je delavnico prevzela »Agrotehnika« iz Ljubljane. Opremila jo je z modernim orodjem, nameravala pa je postaviti tudi novo vrstnico, toda v M. Soboti se takrat ni prav nihče zanimal, da bi bil ta načrt pravočasno uresničen.
Letos se je delovni kolektiv osamosvojil in pričel sam graditi delavnico, sicer ne takšno, kot jo imajo marsikje v Sloveniji in ki velja 50 milijonov, vendar tako veliko,
Na Cankovi
snujejo načrte za bodočnost
Občinski odbor Socialistične zveze na Cankovi je žarišče vsega važnejšega delovanja in aktivizacije ljudi, aktivnosti množičnih organizacij in društev. Razprava o komuni je prodrla že v sleherno vas, vendar bo treba ljudem še mnogo povedati o vlogi te bodoče, samostojne teritorialne organizacije. Ljudje morajo priti na čisto, kaj bo predstavljala komuna, kajti šele potem bodo lahko opredelili svoja mnenja. Danes je še morda prerano razpravljati o teritorialni razsežnosti bodoče komune. Že dosedanja mnenja so različna; eni so za ustanovitev samostojne komune, precej jih je za priključitev k soboški komuni, nekateri pa se ogrevajo za goričko komuno. V enem pa so vsi enotni: s komunami bo napravljen velik korak naprej v socialistični izgradnji naše ljudske oblasti.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR BELEŽI LETOS VIDNE USPEHE
S pomočjo SZDL je pritegnil občane k elektrifikaciji; v sleherni vasi namreč deluje elektrifikacijski odbor, ki z večjim ali manjšim uspehom opravlja svoje poslanstvo. Najbolj uspešen je odbor v Korovcih, kjer so že opravili vsa dela in namestili električne naprave v vseh hišah; prepričani so, da bodo še letos jemali slovo od petrolejk in slavili pomembno zmago. Za njimi so prebivalci Cankove, Gor. Črne in Skakovec. Res je, da so bili nekoliko počasnejši, precej pa je delo zavrlo tudi električno podjetje z zavlačevanjem trasiranja omrežja. Vendar zatrdno upajo, da bodo v Cankovi prihodnji prvi maj slavili že ob elektriki. Prav tako je verjetno, da bo električna luč prihodnje leto osrečila tudi druge vasi.
Zadnjo nedeljo so v Ropoči slavili večjo delovno zmago: otvoritev novega mostu. Vaški odbor SZDL je priredil dostojno slavje, na katerem je poleg domačih prirediteljev sodeloval tudi pevski zbor iz Cankove.
Še pred 29. novembrom se bo področna ambulanta preselila v nove prostore v zadružnem domu. Te prostore in udobno stanovanje za zdravnika je zgradil in opremil Obč. LO s svojimi sredstvi. Zdravnika pa žal še danes nimamo. Svet za zdravstvo pri OLO je ambulanto opremil z novimi modernimi inštrumenti in opremo.
VEČ SKRBI KMETIJSKEMU ZADRUŽNIŠTVU
Zadružni dom na Cankovi je domala dograjen; izostalo pa je najpotrebnejše: prosvetna dvorana.
Kmetijska zadruga ni pokazala zanimanja, da bi jo dogradila — kar pa je tudi prepozno dala vedeti — in je prepustila dvorano v upravljanje Obč. LO, ki pa letos ne more doseči ničesar pomembnega. Pričakovati pa je, da bo prihodnje leto že izročena svojemu namenu. Kmetijski zadrugi na Cankovi in v Domajincih sta se pretežno usmerili v trgovanje in glavni smoter jima je dobiček, kmetovalci pa kažejo Čedalje manj zanimanja za svojo zadrugo, predvsem zaradi tega, ker le-ta ne opravlja svojega osnovnega poslanstva: boj za napredek v kmetijski proizvodnji in skrb za svoje člane. Z malo več dobre volje bi se dalo uvesti nadzorstvo nad molznostjo krav, kar kmetje želijo in celo zahtevajo. Precej pa se je izboljšalo poslovanje v trgovini, ki je dosedaj beležila le tatvine in primanjkljaje. Lesni odsek se je lovil za dobičkom, na cedilu pa je pustil šolo, ki je ostala brez potrebnih drv.
Rase pa rod mladih in naprednih kmetovalcev. Kmetijska gospodarska šola, ki je lani odprla prvi letnik, ima letos že dva letnika in 52 slušateljev, ki so se vpisali in od katerih pričakujemo, da bodo že v
bližnji bodočnosti utrli pot naprednemu kmetijstvu. Hkrati pa bo zrasel kader, ki bo lahko odigral odločilno vlogo pri preobrazbi našega kmetijstva v bodoči komuni.
Tare nas tudi stanovanjska kriza. V občini je okrog 20 družin, ki nimajo stanovanja. Družbo jim dela tudi 30 samcev. Prebivati morajo v tujih stanovanjih. Nekatere družine so brez stanovanj in žive v obupnih razmerah. Zato je SZDL sklenila, da se bo zavzela za gradnjo vsaj ene večje stanovanjske hiše, kajti v prihodnjih letih se bo stanovanjska kriza še stopnjevala. Ob LO naj bi že prihodnje leto začel uresničevati ta načrt.
NEKAJ VEČ O NAČRTIH SOCIALISTIČNE ZVEZE
Občinski odbor SZDL se pripravlja tudi na proslavo 10. obletnice osvoboditve. Izvolili so posebno komisijo, ki bo zbirala zgodovinske podatke iz dobe okupacije in osvoboditve. Gradivo bo objavila v časopisju. Prav tako pripravlja tudi program prireditev za ta pomembni dogodek. Na Dan republike bodo imeli kulturno prireditev. Nastopili bodo mladinski in mešani pevski zbor IZUD, tamburaški zbor in gasilska godba na pihala.
Po tem prazniku pa se bo pričelo zimsko izobraževalno delo. Pripravljen že imajo delovni program, o katerem bodo povedali zadnjo besedo člani IZUD in ostali občani. Odprli bodo knjižnico in čitalnico, v katerih bodo imeli obiskovalci na razpolago 400 knjig, časopise in revije. V vaseh bodo imeli kmetijska in druga predavanja, v Cankovi pa bodo nadaljevali s tečajem tujega jezika. Pevski zbor je sestavil načrt za vaje, za pesmi, ki jih bo naštudiral, in nastope. Oživela je tudi lutkovna sekcija, ki se bo letos prvič predstavila. Skratka: ne bo dolgočasja v dolgih zimskih mesecih, za kar bo skrbelo domače izobraževalno društvo.
Telovadno društvo »Partizan« je letos doseglo precej uspehov in se udeležilo tudi tekmovanja za pokal »Ljudske pravice«.
Tudi v mladinskih aktivih ne spijo, izvedli so že, volitve in sprejeli važne sklepe za nadaljnje delo. Zato od mladine upravičeno pričakujemo še več uspehov.
Z volitvami v vaške odbore SZDL pa bomo v tem mesecu utrdili tudi našo največjo organizacijo v sleherni vasi.
I. Orešnik
Ve delajmo škode
na javnih napravah
Močno razširjeno telefonsko omrežje daje Prekmurju viden pečat splošnega napredka. Koder hodimo, vidimo nanovo postavljene telefonske drogove, po katerih so napeljane žice, ki vežejo naše kraje in dajejo pokrajini značaj družne celote. Telefone imajo osi kraji na sedežih pošt, ose občine in tudi že vasi z močneje razvitimi kmetijskimi zadrugami.
Podjetje za p. t. t. promet daje ogromno sredstev za razvoj in vzdrževanje telefonskih naprav. Danes si je nemogoče zamisliti napredujočega gospodarstva brez dobro razvite telefonije. Telefon je žila odvodnica in dovodnica v življenjskem obtoku.
V naši socialistični domovini je ose v službi ljudstva. Zemlja, tovarne in vse naprave pospešujejo njegovo blaginjo in služijo njegovemu gospodarskemu, kulturnemu in političnemu napredku. Do skupne lastnine, ki je tako lepo izražena o našem programu in življenju, pa moramo imeti tudi razumno razmerje. Saj ne gre, da bi uničevali ali delali škodo našim skupnim pridobitvam. Včasih dobi tudi na oko majhna škoda mnogo večje obeležje, kot meni tisti, ki jo je hote ali nevede povzročil.
Šolski otroci iz Gančan in Renkovec še vedno kaj radi zadevajo izolatorje vzdolž telefonske linije Beltinci—Turnišče. Razbiti izolatorji
povzročajo kratek stik in slabo čujnost telefonskih pogovorov, kar hromi naš promet. Pošti zmanjšujejo dohodke, koristnikom pa zveze. In kar je najslabše: slaba čujnost povzroča nepotrebno, često preostro razpravljanje med koristniki in telefonistkami. Naj se soboške telefonistke še tako prizadevajo, da bi zmogle ogromen promet, so le pogostokrat tarča krivičnih izpadov. Vendar za tehnične ovire, ki jih povzročajo razbiti izolatorji, nista krivi ne Malči, niti Jolanka.
Izolatorji so še danes — kmalu jih bomo začeli izdelovati doma — uvozna roba, za katero izdajamo dragocene devize. Učitelji ne zmorejo vsega. Oni so že storili svojo dolžnost, katero pa naj bi podkrepili še starši in svoje otroke poučili, da je razbijanje izolatorjev zelo škodljivo in celo kaznivo dejanje.
Pijo
LENDAVA
V nedeljo je igralska skupina KUD »Karlo Mrazovič« iz Murskega Središča nastopila v veliki Naftini dvorani s kmečko komedijo v treh dejanjih »Prodani dedek«. Igralci so svoje vloge dobro podali. Gledalci, bilo jih je preko 300, so bili zelo zadovoljni.
»POD PLATANAMI«
En hribček bom kupil, bom trsek sadil. . .
Tako se začenja lepa narodna pesem, tu pa se začne tudi dolga pot do vinske kapljice, do tistega trenutka, ko postavijo pred tebe na mizo litrček zlatorumene tekočine.
In vendar je v deželi vinske kapljice in klopotcev veselje doma. Kdo je že kdaj prisluhnil življenjskemu utripu vesnic valovite in zelene Prlekije, ki zaživi polno življenje šele takrat, ko se med bujno rastočimi topoli in prostranimi vinogradi oglasijo klopotci in naznanijo veselim Prlekom najlepše dni: čas trgatve?
Takrat je kronano trudapolno delo, ki terja od goričkih ljudi mnogo znoja in žuljev, takrat se naselita zadovoljstvo in veselje v kočice bivših viničarjev, v izbe darežljivih vinogradnikov, v prostorne kleti, ki z velikani čakajo pripravljene na novi pridelek.
Pesem »bračev« in »pütarjev« je posebno glasna in odmevajoča v letih, ko se nabere mnogo zarez na palicah, na katere se opirajo brentarji, ko nosijo težak tovor po
strmih stezicah navkreber in ga odlagajo v velike kadi. Veselju, petju in vriskanju ni kraja, dokler je še na trtah kakšen grozdek. Vse to pa se meša z rahlim vetričkom, ki boža naglo se spreminjajočo krajino in ji vedno bolj naznanja zaslužen počitek.
Orumenelo listje zapušča drevesa, gozdovi izgubijo svoje lepo obličje in položni grički spet tonejo v prvotno zatišje. Pokajo stiskalnice! Sladki mošt se cedi po ceveh, se zbira v kadeh, od tam pa roma dalje v sode - orjake. Idila o sladkih grozdekih se je spremenila v idilo
o sladkem mošteku, ki vre, se peni, repenči. . . A vse gre svojo pot, sladkor se spreminja v alkohol, močan plin pa naznanja proces presnavljanja, ki ga usmerjajo izkušeni kletarji vse dotlej, dokler ljudje vinske trte in prleških gričkov ne zapojo:
Oj ti Martinček, boš prinesel dober vinček. . .?
. . . naj se to vince po grlu pocinglja!
In prav vesel in zadovoljen je gost, ki se ustavi v soboškem hotelu »Pod platanami«. Tu mu prineso na mizo prav tisto žlahtno kapljico, ki jo je dalo sladko grozdje prleških goric.
Renski rizling, muškat, šipon . . . so prvovrstna vina, ki imajo svojo domovino v zeleni Prlekiji, a so našla na stotine ljubiteljev tudi v Prekmurju in njeni metropoli. Brez
razlike: ali v buteljkah ali v litrčkih!
Na etiketah boste brali: »Vinarska zadruga Ljutomer«. V tem je tudi vsa skrivnost in najboljše jamstvo: vina soboške »Platane« so pristna, naravna, pitna . . . Ne točijo pa jih samo v gostilni in kavarni. Še več! Pri »Platani« je tudi centralna klet, kjer se vsak dan oglašajo novi odjemalci in gostilničarji. Tako Ljutomerčan nadaljuje svojo pot po prekmurski krajini.
Se spomnite prvih začetkov — bifeja »Ljutomerska klet«, kjer je pristni Ljutomerčan začel konku-
renco s slabšimi, mnogo dražjimi vrstniki v drugih gostilnah? Ni trajalo dolgo in že so se k njemu zatekali: pravi pivci, pa tudi oni, ki so si ga po napornem delu privoščili kakšen kozarec. Vzdržal je konkurenco in si pridobil nemalo prijateljev. Njegova prisotnost je bi-
la odločilna tudi v drugih gostinskih obratih; že tedni so prinesli, da so cene slabšim vrstnikom padle od 310 na 240 din pri litru.
In zdaj se je preselil v udoben hotei »Pod platanami«. Tam je vsak dan in pozno v noči prijatelj neštetih gostov. Za družbo mu prineso raznovrstna in dobra jedila — vse po želji! Ob večerih spremlja plesalce, prinaša dobro voljo gostom in
se posmiha Baranjevim godbenikom. Povsod je prisoten; pa še denarcev ni treba mnogo odšteti zanj. Dva stotaka in desetak, pa je litrček na mizi — litrček pravega Ljutomerčana v soboškem hotelu »Pod platanami«.
Delovni kolektiv tega gostinskega obrata se ima prav njemu zahvaliti, da je v prvem mesecu svojega poslovanja presegel za dvakrat mesečni promet svojega predhodnika »Central«, ali z drugimi besedami: 1 milijon in 900 tisoč din prometa! Dobro blago in solidna postrežba se sama hvalita — o tem so se že lahko prepričali mnogi, ki radi zahajajo k soboški »Platani«. In še marsikatero presenečenje bodo gostje lahko doživeli — mi je na tihem zaupal podjetni upravnik tov. Veren. Nekaj načrtov lahko kar tokrat razkrijemo: že prihodnje leto bodo bržčas lahko srkali Ljutomerčana v udobnem baru in na vrtu pod platanami, v preurejenem in moderniziranem hotelskem poslopju. Načrte bo treba izpeljati, zato pa bodo potrebovali kredit. Nadejajo se petih milijonov.
Pa še nekaj vam naj prišepnemo na uho: 28. 29. in 30. novembra
—	za Dan republike, ko tudi kolektiv soboške »Platane« pozdravlja svoje goste, odjemalce in prijatelje — bo poleg znane Baranjeve plesne godbe zabaval goste tudi »Kikiriki« — ne petelin, marveč znani šaljivec in humorist. Odkod bo prišel, boste že zvedeli. To bo veselja
—	seveda samo v soboškem hotelu »Pod platanami« ob buteljki kristalno čistega Ljutomerčana.
Vsem svojim gostom in prebivalstvu Obmurja čestita k Prazniku republike delovni kolektiv hotela »Pod platanami« v M. Soboti
SPREHOD
OB MURI
PRI LJUTOMERČANU
KIKIRIKI
Čudovito lep jesenski popoldan. Sonce sije z jasnega neba, zrak je čist in svež. Celo mrzli veter, ki je dopoldne neusmiljeno pihal, je prenehal. Orumenel list se loči od veje in neslišno pada proti zemlji.
Odpravim se proti Muri; saj bo kmalu napočil čas, ko bom priklenjena na toplo peč. Zato je treba izkoristiti zlate trenutke, ki jih lahko preživimo o naravi.
Počasi stopam proti srebrnemu traku, ki se blešči v soncu. Zatopljena sem v misli: Da, Mura, uklenili so te! Stisnili so te med bregove, ukloniti si se morala delu človeških rok. Nič več ne divjaš po mili volji čez njive in travnike, nič več ne vdiraš v hiše in hleve. Kdo se te še boji? Toda preveč te ne smemo podcenjevati. Dokazala si nam že, da imaš še vedno dovolj moči, da lahko še vedno po svoji volji gospodariš. Dostikrat si že letos prestopila bregove in se nam skušala maščevati. . .
Obstojim na bregu in se zagledam o male valčke, ki naglo in živo skakljajo, kot da ne bi mogli dočakati nečesa lepega, kar jih čaka v daljavi. Navidez si tako mirna in ponižna! Toda kdor te pozna, ta ve za tvojo jezo in srd. Neprestano glodaš in izpodjedaš bregove. Neopazno odnašaš s seboj kamenčke in prst; uro za uro, dan za dnem, leto za letom. Mar res misliš, da se ti bo nakana posrečila?
Rada jo imam. Rada imam njeno nestrpno igravost. Ne vem, kdaj se mi je prikupila. Gotovo ne takrat, ko bi me skoraj neprostovoljno odnesla s seboj.
Iz razmišljanja me zdrami glas: »Ste se prišli kopat?« »Nak, Naci.
malo premrzlo bi bilo.« — »Upam, da mi ne boste odrekli, če vas povabim v svoje kraljestvo.« Rada sem se odzvala povabilu prijaznega mlinarja.
Njegovo »kraljestvo« je lesena in plavajoča hišica, postavljena na
dveh ogromnih čolnih. Deske so sive in razpokane. Koliko let jih že moči dež, koliko let že kljubujejo nemirnim valovom in pozimi ledenim ploščam?!
Po majhni brvi, sestavljeni iz ozke deske, prideva do mlina. Krčevito se oprijemam malo debelejše žice, ki služi za ograjo. Prav nič me ne mika, da bi se skopala. Dobro, da gre Naci naprej! Gotovo bi se smejal moji strahopetnosti. No, srečno sem prispela do vrat. Toda že
zdaj me skrbi, kako bo šlo nazaj. »Klep, klep, klep. . .« me veselo pozdravijo kolesa. Na oseh koncih in krajih ropoče. Ves mlin se trese kot barka na razburkanih valovih. Veliko kolo se vrti in moka počasi teče o predale. Kot da bi se sipal sneg s streh! Seveda moram ose pregledati in v vsako luknjo vtakniti svoj nos. Kmalu dobim zasluženo plačilo: plašč čisto bel, obraz ves močnat, z las mi visi pajčevina. »He« se muza Naci, »menda mi ja ne boste pobrali vse pajčevine. Pa še moko mi hočete odnesti. No, za eno prežganje je že bo!«
Skozi mala vrata stopiva v njegovo bivališče. Vse je tako majčkeno kot za palčke: klop, mizica in pečka, ki pa junaško puha vročino. »Kdo bi si mislil, da dobimo gosta,« me pozdravi Ančka, Nacijeva sestra. Od nekod priroma na mizo steklenica sladkega mošta. »Tudi ribe bodo kmalu pečene,« mi pove. Sedeč ob mizi smo nato s slastjo pospravljali južino. Naci in Ančka sta govorila in pripovedovala, jaz pa sem bila zaverovana o ribe (pravzaprav v kosti). Še poslušati nisem mogla, kajti mlin je ropotal, da sem morala pošteno kričati, če sem hotela slišati sebe. Ko me je Ančka nekaj spraševala, sem samo. mahala z rokami in majala z glavo.
Kljub temu, da nisem nič govorila (navadno zelo rada govorim), dosti poslušala, pa nič slišala, sem bila zelo zadovoljna z doživetji tega' popoldneva. Nacijevemu in Ančkinemu vabilu »v goste« se bom gotovo še vedno z veseljem odzvala.
ŠK
Vsem delovnim kolektivom, množičnim organizacijam, društvom in prebivalstvu občine
čestitamo ob
PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU.
Občinski Ijudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL
CANKOVA
Kmetijska zadruga Cankova
ČESTITA K PRAZNIKU REPUBLIKE
vsem kmetovalcem z željo, da bi v bodoče dosegali še večje uspehe v boju za napredek našega kmetijstva.
K čestitkam ob Dnevu republike se pridružuje delovni kolektiv
MLIN V SKAKOVCIH
z željo, da bi bili tudi v bodoče čim vidnejši uspehi skupnih prizadevanj v graditvi socialistične domovine.
»OBMURSKI TEDNIK« 5
ZDRAVSTVENO-VZGOJNI KOTIČEK
Dr. Nikolaj Lanščak:
O pravilni prehrani otroka
	3. nadaljevanje 
V tem prispevku smo že omenili vitamine. Kaj so to vitamini? Na kratko: to so snovi, ki so v malenkostnih količinah prisotne o človeški hrani in brez katerih človeški organizem ne more izhajati, ne da bi nevarno zbolel, če že ne umrl zaradi njihovega pomanjkanja. Znanstveniki so jih odkrili in nas opozorili, da so izredno važni za življenjske funkcije človeškega organizma. Označili so jih z velikimi črkami abecede, zato često slišimo o vitaminu A, B, C, D, K in še nekaterih drugih. V poljudno znanstvenih knjigah in tudi v praktičnem življenju se lahko prepričamo, kako hude posledice nastopijo, če ni vitaminov v hrani. Boleznim, ki nastopajo zaradi pomanjkanja vitaminov v hrani, pravimo avitaminoze. Spomnimo se samo kroničnega pijanca, ki trpi zaradi pomanjkanja vitaminov skupine B, spomnimo se obolenj mornarjev, ki so umirali na ladjah sredi prostranih oceanov, ker so uživali hrano, ki ni vsebovala vitamina C (bolezni pravimo skorbut), spomnimo se rahitičnih ljudi in pritlikavcev, ki so dobili svojo klavrno telesno zgradbo predvsem zaradi pomanjkanja vitamina B, in onih, ki, so zgubili vid in bolehajo z raznimi kožnimi obolenji zaradi pomanjkanja vitamina A. In še bi lahko naštevali! le naštete bolezni se pojavljajo le takrat, če ni vitaminov v hrani, ki jo vsak dan uživamo. Če pa jih je premalo, se pojavljajo razne dejavnostne in oblikovne motnje o organizmu, ki je zaradi tega manj vreden. Spričo izpostavljenosti raznim gnojnim, nalezljivim in drugim obolenjem hitreje oboli, pa tudi mnogo hujše kot oni, ki dobiva s hrano dovolj vitaminov.
Kako je torej z vitamini pri prehrani otroka? Dojenček, ki ga hrani mati na svojih prsih, jih ne pogreša, kakor smo že prej ugotovili. Zalivanček je že na slabšem, saj vemo, da je kravje mleko mnogo bolj revno na vitaminih (posebno na vitaminu C) kot žensko. V prvem tromesečju se moramo pač zadovoljiti s tem, da dajemo otroku vitamine v koncentrirani obliki, o tabletah s čajem, o sirupih ali kot kapljice olja pri posameznih obrokih. Preveč mu ne smemo dajati, saj nam je že znano, da so otrokova prebavila zelo občutljiva za neobičajno hrano. Po prvem tromesečju nam je že lažje. Pri roki imamo različne sadne sokove, ki jih sami pripravimo in so zelo primerni. V poštev pride vsakovrstno sadje, ki ga na ustrezen način pripravimo (malinov, oranžni, breskov sok itd.).
Po šestem mesecu zrasejo o otrokovih čeljustih prvi — tako imenovani mlečni zobje. Zdaj pa je tudi napočil čas ,ko lahko otroku damo tudi drugovrstno hrano, vsaj pri enem obroku, navadno za kosilo. V vidu moramo imeti zadostno količino in odgovarjajočo kakovost hrane. Damo mu ponavadi: zelenjavno juho, zakuhane juhe iz telečjih kosti, pretlačeno zelenjavo s krompirjevim pirejem in pretlačeno sadje. Po sedmem in osmem mesecu dodajamo razen kosila še sadne sokove, prepečenec in biskvit, ob prvem letu in po njem pa tudi že sesekljano meso.
Na prvi pogled se nam morda dozdeva, da je pravilna in zdrava prehrana do prvega leta starosti v svoji zamotanosti težko sprejemljiva in da povzroča materi preglavice. Vendar je to le navidezna resnica. Pridna in skrbna mati, ki ji je zdravje otroka pri srcu, bo sama toliko podjetna, da si bo pridobila dovolj znanja za pomoč svojemu nebogljenčku, ki ga je spravila na svet zato, da bi mu dala dovolj življenjskih moči za zdravo življenje, da ji bo v pomoč, ko bodo njej usahnile življenjske moči. Znala ga bo hraniti o nežni mladosti, pa tudi v predšolski in šolski dobi, saj bo vedela za osnovna načela, ki se nanašajo na zdravo prehrano otroka.
Danes, o novi družbeni stvarnosti, smo v tem pogledu že marsikaj storili in smo lahko ponosni na naš socialno zaščitni sistem. Naša mati ima z ustreznim zakonom zajamčen porodniški dopust, ki je plačan in ji daje dovolj časa za nego svojega malčka. Pri tem ne izgubi vsakdanjega kruha. Z doseženimi uspehi pa še ne moremo biti zadovoljni. Naša dolžnost je, da sami, preko množičnih organizacij (SZDL. DPM, ŽDS, RKS) in s pomočjo zdravstvenega osebja dosežemo ose, kar je moč doseči, da pomagamo pri ustanavljanju šolskih kuhinj, otroških posvetovalnic in ustanov z zaščitnimi sestrami — da podpremo gradnjo novih otroških bolnišnic.
Na kraju tega pregleda bi opozoril še na naše možnosti. Iz prakse vemo, da v naši bolnišnici zdravimo otroke, ki domala brez izjeme kažejo znake nepravilne prehrane, skratka: so malo odporni proti različnim boleznim. Pri nas še vedno nimamo otroškega oddelka, vendar nam pogosta hospitalizacija in številna obolenja otrok narekujejo, da se odločno zavzamemo za otroški oddelek o naši bolnišnici. Prav zato, ker takega oddelka nimamo, moramo veliko otrok odkloniti in jih napotiti na ustrezne, sicer močno oddaljene ustanove (Maribor, Ljubljana), čeprav bi jih lahko sami ozdravili. Otroški oddelek pa nam ni potreben samo zaradi tega, da bi o njem hospitalizirali bolne otroke, marveč tudi zato, da bi iz tega središča pravilno usmerjali ravnanje mater s svojimi otroci, pa naj si bo v pogledu pravilne prehrane, pravilne nege ali vzgoje. Menim, da je to stvar skupnosti in posameznikov, in verjamem, da bo naša ljudska oblast o praksi uresničila tudi ta smoter — seveda z množično pomočjo naših delovnih ljudi. Menda je prav vsakemu izmed nas jasno: kakor ima krhek naraščaj za posledico propadanje naroda, tako mu klen naraščaj daje moč.	(Konec)
Še o tem in onem,
kar je v ljutomerski občini
predmet živahnih razprav
Pred dnevi so bili v vseh vaseh občine Ljutomer zbori volivcev. Zelo dobro udeležbo in živahno raz pravo so imeli na Cvenu, kjer so vaščani doslej mnogo prispevali za lepši izgled kraja in popravilo cest. Na ceste so navozili čez tisoč kubikov gramoza in opravili druga komunalna dela.
Kakor smo že zadnjič poročali, je zelo dobro uspel tud zbor volivcev v Ljutomeru. Zato nekaj več besed o tem, kaj vse je bilo obelodanjeno v sproščenem razgovoru prebivalcev prleške metropole.
Proračun Ljudskega odbora mestne občine za letošnje leto predvideva 11,634.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Sprejet je bil šele v sredini leta, zato o njem niso mogli prej razpravljati. Razen tega so bila mestu dodeljena izvenproračunska investicijska sredstva za tlakovanje in modernizacijo cest, kanalizacijo in vodovod. V zadnjem času jim je Okrajni ljudski odbor dodelil tudi nekaj sredstev za javno razsvetljavo in novo kinoaparaturo.
TLAKOVANJE CEST
Dela pri tlakovanju cest naglo napredujejo, čeprav je moral režijski odbor, ki vse skupaj vodi, prej premostiti kopico težav in ovir. Našli pa so se tudi posamezni volivci, ki so vsa prizadevanja spremljali z nerganjem in neupravičenim kritiziranjem, namesto da bi ljudskemu odboru pomagali. Že sedaj se je izkazalo, da ni na mestu kritika posameznih nestrokovnjakov; vsa dela na cesti vodijo in nadzorujejo strokovnjaki iz podjetja »Gradis«, ljudje, ki so si v dosedanji praksi že nabrali precej dragocenih izkušenj. Dosedaj so položili kocke na Prešernovo cesto, od mostu pri Domu kulture do Glavnega trga, so pa izgledi, da bo tudi tlakovanje Ormoške ceste do Starega trga še letos zaključeno.
KANALIZACIJA
Tudi za kanalizacijo so načrti napravljeni, vendar pa je še nekaj odprtih vprašanj, na katera bodo morali odgovoriti strokovnjaki. Čistilne naprave še ne bodo kmalu nameščene v kanalih, zato še vanje ne bo smelo spuščati odpadkov iz an-
gleških stranišč. Dosedaj so položili kanale od mostu pri Domu kulture do Doma sindikatov na Ormoški cesti, če pa jim bo vreme naklonjeno, bodo z delom nadaljevali. Letos so odprli več novih izvirov vode. Sedaj raziskujejo področje med poslopjem osnovne šole in Ptujsko cesto, da bi našli še več izvirov in tako sčasoma povečali zmogljivost mestnega vodovoda. Dela pri raziskovanju in vrtanju so v zadnjem času zaostala zaradi deževnega vremena.
KOPALIŠČE, RAZSVETLJAVA
Še letos bodo na glavni ulici in na križiščih namestili fluorescenčno razsvetljavo. Potrebni material in naprave so že kupili. Skopali bodo tudi jarek za odvod vode iz Žabjaka v Ščavnico in preuredili poslopje LOMO na Glavnem trgu.
Komunalni svet se je odločil za gradnjo kopališča s prhami, nekateri člani pa so menili, da bi bilo treba postaviti tudi mrtvašnico na pokopališču. Oboje hkrati pa ne bodo mogli postaviti: vse kaže, da so volivci dali prednost kopališču, ki naj bi ga začeli graditi že spomladi.
ZDRAVSTVENI DOM
Treba je povedati, da sta komunalni svet in režijski odbor opravila letos obilo koristnih poslov in uresničila težke naloge, kar je pripisovati aktivnosti posameznih članov, ljudskih odbornikov in volivcev. Pri ljudskem odboru je bila imenovana komisija za gradnjo zdravstvenega doma. Pripravila naj bi program in načrte. Strokovnjaki iz Ljubljane so si že ogledali teren in našli primerno mesto v bližini gasilskega doma.
Zdaj i so začeli izdelovati načrte. Zdravstveni dom je namreč Ljutomeru nujno potreben, saj sedanji prostori, v katerih poslujejo zdravstvene ustanove, še zdaleč ne odgovarjajo svojemu namenu. Zadnje dni so pričeli z zemeljskimi deli na gradbišču poslopja bodoče lekarne. Poslopje bo stalo v bližini zdravstvenega doma, z njim pa bodo pridobili tudi par stanovanj. Pri ugodnih vremenskih razmerah bo stavba še letos pod streho. Za področje od Doma kulture do gasilskega doma se napravili zazidalni načrt. Volivci Ljutomera z zadovoljstvom ugotavljajo, da je mesto letos v gradbenem pogledu močno napredovalo, niso pa zadovoljni z dosedanjim delom Olepševalnega društva, ki se bo morale v prihodnosti mnogo bolj truditi, da bo mesto dobilo tudi lepše zunanje lice. Dajati bi moralo nasvete in pomagati pri urejevanju Glavnega trga, tlakovanju cest in gradnji drugih objektov, se zavzeti za lepše zunanje obličje stanovanjskih poslopij. ki so po krivdi lastnikov dokaj opuščena, za enotno ureditev parka in podobno, skratka: za splošno ureditev mesta.
INDUSTRIJSKI PREDEL MESTA
Beseda je večkrat nanesla tudi na bodočo ureditev industrijskega predela pri glavnem kolodvoru. Večina volivcev meni, da naj bi industrijski podjetji »Žica« in »Konfekcija« postavili svoja poslopja na prostoru, kjer se že razvija podjetje »Agrotehnika - Servis«. Za tako rešitev se je izrekel tudi gospodarski svet ljudskega odbora in že dodelil graditeljema potrebne parcele. Upoštevati je namreč treba prevozne in druge stroške, ki bi bili dokaj večji, če bi podjetji gradili svoje objekte kje drugje, daleč proč od železniške postaje. Visoki stroški pa bi slabo vplivali na končne cene njunih proizvodov.
Tudi o spomeniku na Glavnem trgu je bila izrečena marsikatera beseda. Spomenik ima zgodovinski pomen in sodi pod zaščito; zato ga nameravajo restavrirati v času, ko bodo urejevali Glavni trg. Pravtako nameravajo speljati cesto od postajališča do spomenika padlih borcev NOB; pri tem pa bodo morali imeti v vidu regulacijski načrt in cesto zgraditi tako, da ne bo preprečevala njegove uresničitve.
Dokaj pereč problem pa so nedograjene stanovanjske hišice zasebnikov. Graditeljem bo treba dati investicijske kredite ali posojila, da jih bodo lahko od zunaj in znotraj dokončno uredili, s čemer bi dokaj omilili občutno stanovanjsko krizo.
Letos doseženi uspehi so neovrgljivo priznanje ljudskemu odboru in njegovim svetom, ki so mnogo storili za ureditev Ljutomera in v dobro mestnih prebivalcev. Zato so volivci tudi odobrili njihovo delo, živahno razpravljali in dajali svoje predloge. Onim pa, ki še vedno stojijo ob strani, so dali vedeti, naj se lotijo koristnega dela in tako prispevajo k skupnemu napredku.
Občani Martjanec za svojo knjižnico
Okrajno vodstvo Ljudske prosvete za Prekmurje je dalo pobudo za ustanavljanje knjižnic v vseh občinskih središčih. V tem poslanstvu so ga močno podprli občinski odbori LP. V domala vseh občinah bodo izvedli nabiralne akcije med prebivalci. Občani naj bi darovali knjige ali pa denar. Več občin se že lahko pohvali s prvimi uspehi; največ pa so dosedaj napravili v martjanski občini, kjer se je vodstvo Ljudske prosvete zelo resno zavzelo za občinsko knjižnico in v svojem prizadevanju zabeležilo konkretne rezultate. Vas šteje 72 hišnih številk. In vendar je 68 hiš odrinilo za občinsko knjižnico nekaj nad 17 tisočakov in 45 knjig. Povpreček na eno hišo znaša 250 din. Izredno dobro razumevanje so pokazali ljudje, ki vodijo politično in gospodarsko življenje v občini. Predsednik občine je podaril 1200 din za zbirko knjig, tajnik ljudskega odbora pa je dal knjižnici 16 prav lepih knjig. Več ljudi v vasi je odrinilo tudi lepe denarne zneske. To so dosegli samo v Martjancih, medtem ko v drugih vaseh občine akcija še traja in bo skupna vsota prostovoljnih prispevkov še močno narasla. V tem občinskem središču bodo v kratkem imeli eno najbolj bogatih knjižnic v pokrajini. Vsak darovalec je lahko določil knjigo, ki jo bodo kupili za njegov denar. V knjigo bodo vpisali tudi njegovo ime in priimek. Prav tako bodo tudi na posebni tabli, ki bo visela v knjižnici, objavili seznam vseh darovalcev. Dobro pa bi tudi bilo, da bi občinska vodstva Ljudske prosvete pisala o tem kroniko in v njo zabeležila imena vseh darovalcev — tako onih, ki so darovali denar, kakor tistih, ki so prispevali knjige.
Pohvaliti je treba zlasti občinski odbor Ljudske prosvete s tov. Zelkom na čelu. Njegovi doseženi uspehi dokazujejo, da so si občani izvolili prave Ijudi, ki jih niso pustili na cedilu, marveč se nesebično potegujejo za kulturni napredek v občini.
Za občinsko knjižnico Martjanci so darovali:
Jože Kuhar 1200, Janez Žilavec 250, Viktor Pintarič 732, Ana Novak 100, Ludvik Fartek 170, Viktor Šavel 195, Geza Norčič 250, Geza Škraban 216, Stefan Dravec 260, Stefan Nemec 220, Jožef Gyerek 260, Andrej Berden 225, Gizela Grah 90, Janez Vratarič 160, Irena Kerec 290, Šarolta Pintarič 242, Janez Kutoš 104, Ludvik Križanko 120, Koloman Franko 225, Ludvik Horvat 200, Rudolf Pintarič 250, Ludvik Vaš 160, Ludvik Sep 155, Geza Hari 50, Stefan Bencik 140,
Gusti Horvat 175, Jože Piv 50, Koloman Benko 768, Franč Horvat 120, Rudolf Šavel 521, Katarina Šavel 200, Rudolf Savel 720, Ludvik Benko 170, Stefan Kocijan 504, Štefan Peterka 150, Jože Horvat 135, Marija Lipaj 150, Terezija Andročec 190, Marija Horvat 220, Ludvik Pintarič 600, Vilma Gorčan 248, Jože Balažic 480, Karl Savel 280, Jože Štefanec 330, Franc Sinko 300, Irena Lopert 226, Ana Balažic 130, Janez Peterka 198, Aleksander Merklin 350, Franc Cmor 390, Franc Cigut 320, Stefan Miholič 640, Franc Grah 160, Geza Kranjec 316, Karl Kerčmar 880, Stefan Makoter 295, Koloman Benko 350, Marija Vezir 350, Emilija Horvat 200 in Aladar Uhlen 175 din.
Stefan Zelko, Viktor Savel, Alojz Varga, Karl Savel, Franc Cipot, Janez Peterka, Rudolf Šavel, Marija Pavčič, Gizela Grah, Janez Gyerek, Viktor Pintarič, Geza Vukan in Rudolf Pintarič pa so darovali knjige.
Naš kmetijski svetovalec
le pozabimo na sadovnjake
Sadno drevje rodi malo in daje kakovostno slab pridelek, če ne gnojimo sadovnjakov ali pa jih nepravilno gnojimo. Škropljenje in drugi ukrepi ne zaležejo, če sadnemu drevju redno ne gnojimo. Slabo hranjeno drevje je bolj podvrženo sadnim škodljivcem in vremenskim nevšečnostim.
Največji učinek z gnojem dosežemo, če potresemo gnoj ali gnojila po celi površini in ga podorjemo ali podkopljemo. Zaradi travne ruše v starih sadovnjakih lahko gnojimo tako, da izpod roba krošnje izkopljemo 50 do 70 cm širok jarek in v njem podkopljemo dodana gnojila.
Hitreje gre delo od rok, če med vrstami podorjemo gnoj v tri do devet brazd. Z gnojnico gnojimo tako, da vso površino izpod krošnje polijemo z gnojnico. Za težko zemljo je priporočljivo, da z železnim drogom napravimo luknje, da gnojnica doseže korenine.
Najboljši uspeh dosežemo, če gnojimo sadnemu drevju vsako leto. Pri tem uporabljamo prvo leto gnoj, drugo leto gnojnico, tretje leto umetna gnojila ali kompost. Za enoletno gnojenje enega ha sadovnjaka z odraslim sadnim drevjem so potrebne sledeče količine gnojil: 300 do 600 stotov hlevskega gnoja ali 700 do 1200 stotov komposta ali 300 do 500 kg apnenega dušika, superfosfata, kalijeve soli ali 600 do 800 kg nitrofoskala. Apna dajemo zemlji z ozirom na pomanjkanje 2.000 kg na ha in celo več.
Če zahtevamo glavni pridelek od sadnega drevja, od posevka pod njim pa le stranski donos, lahko sadimo sadike nekoliko gosteje, če pa je važnejši donos posevka pod
drevjem, je treba saditi bolj redko. Na splošno velja pravilo, da je treba saditi pečkasto sadje (jablane, hruške), tako da ima v sadovnjaku visoko ali srednje visokodebelno drevo 100 m2 prostora (na 1 ha torej 100 dreves), češnje in slive sadimo na 8 m v kvadratu, Oreh pa v kvadratu na 12 do 15 m.
Navedeno velja za čiste nasade.
V	mešanem nasadu sadimo v taki razdalji, da bo vsako drevo, ko se razvije, imelo še vedno dovolj prostora, zraka in svetlobe.
KDAJ IN KAKO SADIMO SADNO DREVJE
Sadimo lahko od oktobra do konca marca, izvzemši del zime, ko zemlja le premočno zmrzuje in onemogoča delo. Bolj priporočamo jesensko sajenje, na vlažnih tleh pa spomladansko.
Jama naj bo dovolj prostorna, da se more drevje dobro ukoreniniti, široka naj bo vsaj 80 cm, globina je odvisna od lastnosti tal.
V	normalnih tleh. z dobro zdravico, kopljemo jame do 60 cm globoko.
Sadno drevo zahteva tudi po sajenju svoje življenje, zrak, vlago in gnojenje. Zato rahljamo zemljo okoli njega v krogu 1 do 2 m s prekopavanjem vsaj vsako jesen, da ulovi potrebno vlago.
Čiščenje in škropljenje je treba opraviti temeljito in natančno, ker je le od tega odvisen uspeh. Pred škropljenjem je drevesa očistiti in krone preredčiti, odpadke zbrati in sežgati. Staro, bolno in odmirajoče drevje, ki se ga ne splača več čistiti in škropiti, je treba posekati. Ostalo, življenja sposobno, izrojeno, napa-
deno po kaparju ali drugače prizadeto drevje je pomladiti. Pri redčenju in pomlajevanju je ravnati zmerno. Bolje je temeljito redčiti drobnejše veje, kakor pa odžagati posamezne debelejše veje. Bolje je veliko redčiti in malo krajšati. Večje rane, ki smo jih s tem povzročili drevesu, so zanj nevarne, zato jih zavarujemo z drevesnim katranom. Pri redčenju odstranimo prvenstveno suhe, starikave, odmirajoče in kakorkoli poškodovane veje; križajoče se veje, navpične, spodnje, zasenčene itd. Drevesno krono preredčimo tako temeljito, da bosta notranjost in spodnji del krone lahko deležna sončnih žarkov.
Škropljenje moramo opraviti vestno, natančno in temeljito. Ameriškega kaparja in mnoge druge zajedavce sadnega drevja najuspešnejše zatiramo v zimskem času s tem, da drevje škropimo z raznimi kemičnimi sredstvi (Rumesan, Kreozan, Sumbarit, žvepleno apnena brozga, Drevosan olje).
Škropljenje sadnega drevja lahko opravljamo od pozne jeseni, ko večina listja odpade, pa vso zimo do začetka pomladi, ko brsti nabreknejo.	Ing. L. J. |
Tudi v Prekmurju imamo počitniško zvezo
V soboškem okraju deluje že tretje leto samostojna organizacija Počitniške zveze. V svoje vrste vključuje vso srednješolsko mladino, študente univerz, vajeniško in kmečko mladino, kakor tudi učitelje in profesorje. Počitniška zveza omogoča svojim članom potovanja po ožji in širši domovini — seveda med počitnicami — da lahko spoznajo njene naravne lepote, zgodovinske in kulturne- znamenitosti. Prireja tudi izlete v tujino.
Preteklo sredo se je sestalo okrajno vodstvo Počitniške zveze. Izbrano je bilo na zadnji skupščini pred dvema mesecema. Iz svoje srede so izvolili za predsednika prof. Silvo Samobor, za tajnika dijaka Ivana Ivaniča, za blagajnika pa dijaka Karla Trplana.
Na prvi seji so sklenili, da bodo prihodnje leto priredili krožno potovanje po Ju-
goslaviji in več krajših izletov po naši domovini. V semestralnili počitnicah se bodo srečali na smučarskem tečaju. V svoj program so tudi zapisali, da bodo ustanovili družine PZ tudi v večjih krajih Obmurja: v Beltincih, Bogojini, Ljutomeru in še v nekaterih šolskih središčih. V svoje vrste nameravajo povabiti kar največ podpornih članov, ki naj bi jim pomagali, da bodo prišli do potrebnih denarnih sredstev. Ob prazni blagajni jim namreč ne bo mogoče uresničiti načrtov in prirediti različnih potovanj po domovini.
Zato bi bilo prav, da bi se jim v svojstvu podpornih članov pridružilo kar največ podjetij, ustanov in zasebnikov, ki bodo s svojim pristopom mladini mnogo koristili, predvsem pa ji bodo omogočili, da bo v prostem času lahko potovala, spoznavala svojo domovino in tako dopolnjevala v šoli pridobljeno znanje.	KI.

Turnišče
Prebivalci Turnišča so že v oktobru pričakovali, da jim bo zasvetila elektrika. To tem bolj, ker je razdelilna postaja že zvezana z glavnim vodom in hišne inštalacije že končane. Pojavile so se pa nove težave. Zmanjkalo je žice za vaško omrežje. Sedaj čakajo Turniščani v temi na žico in se jezijo.
6 »OBMURSKI TEDNIK«
PO PREKMURJU IN PRLEKIJI
Eno so besede, a drugo dejanja
Okrožno sodišče v Mariboru je pred kratkim obsodilo na 2 leti strogega zapora Jožefa Novaka iz Veščice pri M. Soboti zaradi prekupčevanja s tujo valuto. Novak je v letih 1950—1952 prodajal dolarje Hermanu Šarkanju iz Veščice, ki je bil prav tako obsojen.
Jožef Novak je bil do leta 1952 predsednik Kristusove duhovne cerkve (tudi Šarkanj je bil pripadnik KDO. kot ustanovitelj verske sekte KDC v Prekmurju pa je praktično še danes njena vodilna osebnost. Tudi v času, ko je s prekupčevanjem dolarjev zakrivil kaznivo dejanje, je bil predsednik KDC v Prekmurju. To njegovo dejanje pa čudno prihaja navzkriž s pravili verske organizacije, katere ustanovitelj v naših krajih je bil prav on; namreč z zmernostjo, skromnostjo, spodobnostjo, krotkostjo in s tem, da človek ni lakomen na denar. Njegovo dejanje, saj je dolarje prodajal privatniku, da bi tako čimveč zaslužil, gotovo ni v skladu s temi načeli, po katerih je vsakteri dolžan spoštovati tudi ljudsko oblast, njene uredbe in zakone.
Ne oziraje se na versko prepričanje posameznika uveljavljamo v naši državi pravila enakopravnosti za vse državljane. Skupnost nalaga vsakomur dolžnosti in vsakomur nudi pravice, ki pa so oboje enake za vsakogar. A tudi za dejanja, ki oškodujejo našo skupnost in pomenijo kršenje zakonov, ki jih je sprejela ljudska oblast, odgovarja vsakdo, ki jih zakrivi. Zato je težko verjeti, da so kaj boljši v tem oziru od Novaka vsi oni, ki smatrajo, da se mu je zgodila krivica. Nobe-
no načelo, da mora vernik krivico mirno sprejeti in trpeti, tu nima svojega mesta. Proti krivici se bori vsa naša skupnost, v kali jo zatira kjer koli se še pojavlja, a ne dovoli tudi nikomur prilaščanja tuje lastnine špekulacije in podobnih dejanj. Imeti na ustih lepa načela in drugače ravnati, pomeni zato biti v besedah licemernež in v dejanjih dvoličnež. Ali ni tak tudi gornji primer?	OT
Mostje
Pred nedavnim so v Mostju, sicer po enem letu, dogradili mrtvašnico. Seveda bo potrebno misliti tudi na dokončno ureditev v notranjosti.
Med vaščani pa je v zadnjem času največ govora o kmetijski zadrugi, ki so jo morali zaradi velikih primanjkljajev likvidirati. Člani zadruge se danes upravičeno sprašujejo, zakaj odbor zadruge ni vodil večjega nadzora nad delom posameznih poslovodij. Mnogi člani bodo morali sedaj vrniti povzročeno gospodarsko škodo, jezijo pa se tudi zaradi tega, da jim odgovorni činitelji v zadrugi niso niti pojasnili. kakšno in kolikokratno je jamstvo v zadrugi.
V sosednji majhni -vasici Banuti, kjer žive pripadniki madžarske narodne manjšine, pa vaščani že več mesecev čakajo električno luč, dasiravno bi bilo tu potrebno potegniti omrežje v dolžini enega kilometra. Mnogi pravijo, da je morda prav tako, kajti takrat, ko so dobili električno luč v Mostju, so v Banuti mislili drugače.
Vanča ves
Tudi pri nas nosi napisna deska pred vasjo napis Vanča vas. Domačini in okoličani pa pravimo Vanča ves. Tudi z odlokom OLO je bilo svojčas tako rečeno, zato bi bilo prav, da so tudi napisne deske pravilne.	G.
Renkovci
Srednja vas na Dolinskem v turniški občini, ki jo mnogi poznajo. Med nakupovalce jajc sodi že skoraj vsak vaščan, po tem so namreč Renkovčani najbolj znani. V pozni jeseni pa začnejo tudi s pletenjem cekarjev, kar uspeva vse do zgodnje pomladi.
Renkovci so tudi vas, ki je že v prvih mesecih okupacije imela člane OF. In vendar je bilo čestokrat slišati ,da se z vaščani le težko dela in kaj doseže. Na zadnjem sestanku vaškega odbora SZDL pa so ugotovili drugače. Ob nekoliko večji pomoči, ki je doslej ni bilo, bi se dalo v vasi narediti marsikaj koristnega. Letos so sicer nekoliko napredovali, če upoštevamo, da je bil dograjen transformator, do katerega je že potegnjeno omrežje. Na občnem zboru SZDL pa se bodo pogovorili še o raznih drugih problemih, ki jih bo potrebno rešiti v prihodnosti.
Križevci pri Ljutomeru
V Križevcih smo dobili radiodelavnico, ki je bila našemu kraju zelo potrebna. Pri nas imamo namreč čez 100 radijskih naročnikov. Strokovno delo bodo opravljali v dobro urejenem lokalu bivše poslovalnice KZ, v njej pa bodo vzgajali tudi naraščaj mladih radio-amaterjev. Občani so toplo pozdravili to pridobitev. Popravil ne bo manjkalo, glavno pa je, da bodo storitve tudi solidno opravljene.
Že lani so si Križevčani v dolgih zimskih mesecih želeli, da bi prišlo do tečaja za angleški jezik. Letos pa se jim je želja uresničila. S tečajem so pričeli že novembra in ga obiskuje 15 slušateljev. Prav bi bilo, da bi se njihovo število še pomnožilo. Prijavljenci so izrazili tudi željo, da bi v vasi odprli tudi tečaj za nemščino. Pozdravljamo tako pobudo, saj je to očiten dokaz, da se tudi ljudje na vasi potegujejo za izobrazbo.	-n
SEJMI
OKRAJ LJUTOMER: Kostanj v petek. 3. decembra splošni sejem; Veržej v torek. 30. novembra splošni sejem.
OKRAJ MURSKA SOBOTA: Beltinci v sredo. 1. decembra živinski sejem; Grad v sredo, 1. decembra živinski sejem; Križevci v sredo, 1. decembra Živinski sejem; Lendava v sredo, 1. decembra živinski sejem; Mačkovci v petek, 3. decembra živinski sejem; Odranci v torek, 30. novembra živinski in kramarski sejem; Prosenjakovci v nedeljo, 28. novembra živinski in kramarski sejem; Šalovci v sredo, 1. decembra živinski sejem; Tišina v sredo, 1. decembra živinski sejem; Turnišče v četrtek, 2. decembra svinjski sejem.
MAU OGLASI
VINOGRADNO POSESTVO v Kozlovščaku pri Štrigovi (okraj Čakovec) v obsegu preko 6 ha naprodaj. Informacije pri dr. Slavku Jancu, odvetniku v Ljutomeru.
OSI IN OKOVJE, v dobrem stanju, za kravji voz prodam. — Kavaš Mihael, Odranci 140.
POSESTVO — 2 ha zemlje, zidana hiša in pritikline — prodam zaradi selitve. — Ivanka Jurkovič, Lastomerci pri Gornji Radgoni.
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE Z DOPISNIM TEČAJEM! Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
LOVSKA PSICA, bele barve z rujavimi lisami in belo liso na nosu se je izgubila. Najditelja ali sporočitelja bom nagradil. Šoštarič Miha, Veržej.
VISOKO NAGRADO DOBI OSEBA, ki mi na kakršenkoli način pomaga izslediti najditelja izgubljenih ali ukradenih 100.000 din na poti Radenci — Radgona, dne 15. novembra.
Štjanbauer Franjo, Kapela p. Radenci.
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, lahko tudi z dolgim čolnom — kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: R. Lakič, Avtopromet, Ljutomer.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v M. Soboti prodam ali zamenjam za enako poslopje v Ljubljani. — Naslov v upravi lista.
Tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 28. novembra — Jakob Ponedeljek, 29. novembra — Ustanovitev nove Jugoslavije Torek, 30. novembra — Andraž Sreda. 1. decembra — Marjan Četrtek, 2. decembra — Blanka Petek, 3. decembra — Frančišek Ks.
Sobota, 4. decembra — Barbara
Sončni vzhod: 1. decembra ob 7.23 uri; zahod: ob 16.18 uri; dolžina dneva: 8.55 ur; lunina sprememba: 3. decembra prvi krajec ob 10.36 uri.
SPOMINSKI DNEVI
28.	1943 — Začetek teheranske konference.
29.	1943 — II. zasedanje AVNOJ v Jajcu — Demokratična federativna Jugoslavija razglašena za FLRJ.
30.	1943 — VI. ofenziva proti enotam NOT in POJ.
1.	1870 — Sestanek slovenskih, hrvatskih in srbskih politikov v Ljubljani. Sestavili so tako imenovani »Ljubljanski program« za združenje Jugoslovanov.
2.	1942 — Začetek atomskega veka — v univerzitetnih laboratorijih v Chicagu je uspel prvi poskus z atomsko energijo.
3.	1800 — Rojen v Vrbi na Gorenjskem pesnik dr. France Prešeren.
KINO
»PARK« M. SOBOTA — od 26. do 28. novembra francoski film »Lepotice noči« — od 30. novembra do 2. decembra nemški film »Srce lažno bije«.
RADGONA — 27. in 28. novembra ameriški film »Njeno življenje« in Filmske novosti št. 4.
IVANJKOVCI — 28. novembra slovenski umetniški film »Svet na Kajžarju« — 5. decembra ameriška drama »Njeno maščevanje«.
ČEPINCI — 28. novembra mehiški film »La Maryuerida« — 5. decembra ameriški film »Podvodna četa«.
ZAHVALA
Ob izgubi dobrega moža, očeta in tasta
JANKA MARICA
izrekamo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti, srčno zahvalo.
Žalujoči družini Marič, Hujs
Sporočilo Evang. seniorata LRS
Na rednem občnem zboru Evang. seniorata LRS, ki je bil v Murski Soboti letos 19. septembra, so nekateri evang. duhovniki na čelu s Stefanom Lepošem napadali vodstvo Seniorata, očitajoč mu stvari, ki niso resnične. Ker obrekovanja vodstva Seniorata po Štefanu Lepoši niso prenehala, je bila v torek, 23. novembra 1954 ponovna seja predstavnikov verskih občin Seniorata, kjer so se v razpravi pokazale izjave Lepoše kot neutemeljene. Vsi duhovniki Seniorata so enoglasno obsodili to početje Lepoše napram duhovnikom Seniorata in njegove odnose do ljudske oblasti in to ravnanje v skupni izjavi, ki jo obenem s tem priobčujemo, javno obsodili. Izjavljajo, da za tako stališče Stefana Lepoše Evangeličanska cerkev ne bo nosila nobene odgovornosti. Ker je želja, da se s tem seznani širša javnost in spozna resnično stanje, objavljamo izjavo duhovnikov Seniorata, kakor tudi izjavo g. Stefana Lepoše.
IZJAVA
DUHOVNIKOV EVANG. SENIORATA
Podpisani evangeličanski duhovniki in pridigarji Evangeličanskega seniorata v LR Sloveniji izjavljamo, da se ne strinjamo z obnašanjem Stefana Lepoše, evang. duhovnika v Križevcih in nočemo nositi nobene
odgovornosti za posledice njegovega obnašanja. Obljubljamo vdanost naši državni ljudski oblasti in našemu cerkvenemu vodstvu.
Podpisani: Skalič Aleksander, duhovnik v Moravcih; Hari Leopold, duhovnik v M. Soboti; Verteš Aladar, administrator v Hodošu; Kerčmar Zoltan, administrator v Apačah; Kovač Karel, duhovnik v Gor. Slavečih; Luthar Adam, duhovnik v Puconcih; Jonaš Stefan, administrator v Gornjih Petrovcih.
M. Sobota, 23. novembra 1954.
Preklic
Podpisani Lepoša Stefan, evang. duhovnik v Križevcih v Prekmurju, preklicujem in obžalujem vse svoje nepremišljene izjave in trditve, ki sem jih dal kjerkoli o predsedstvu Evang. seniorata v LRS in o svojih kolegih duhovnikih.
M. Sobota, 23. novembra 1954.
Lepoša Stefan, duhovnik.
Objava
Evangeličanski seniorat LRS obvešča evangeličanske vernike, da je uradni dan vsako prvo sredo v mesecu v Murski Soboti, Titova ulica št. 11, 1. nadstropje, od 10. do 12. ure.
Most gradijo
Jesenske poplave so dokaj pustošile in škodovale našim krajem. Naglo tekoča voda je delno razrušila most na Ledavi pri Polani. Most je bil resda šibak in ni več odgovarjal svojemu namenu, zato tudi ni mogei kljubovati prodorni vodi v narasli Ledavi. Po njem so zadnje mesece noč in dan drveli kamioni in sreča je bila. da se ni pripetila kakšna nesreča. Voda ga je bila že prej delno porušila. Zato je cestna uprava zaprla promet na cesti M. Sobota— Bodonci in začela graditi nov most.
Dosedanji leseni most ni dolgo vzdržal zaradi velikega prometa in večkrat narasle vode. Ledava namreč ob vsakem večjem deževju prestopi bregove in buta v mostove. Zato bi bilo morda prav, da bi žrtvovali nekaj več investicijskih sredstev in postavili betonski most, ki bi laže kljuboval vodni sili in dalj časa služil. To je želja mnogih Ijudi, ki živijo v tem delu Prekmurja in vsak dan uporabljajo most. Pripravljeni so tudi pomagati, saj jim je mnogo na tem, da bi bil njihov predlog uresničen.	Fč
Plemenski sejem za. bike v M. Soboti
Skupaj z ostalimi Okrajnimi zadružnimi zvezami vzhodnega svetlolisastega področja prirejamo plemenski sejem za bike. Sejem bo v četrtek, 2. decembra na sejmišču v M. Soboti. Živali je treba prignati do 8. ure, začetek prodaje pa bo ob 11. uri dopoldne. Biki bodo v prodaji samo proti takojšnjemu plačilu.
Okrajna zadružna zveza M. SOBOTA
Sola v Dobrovniku bo dobila še tri učilnice
Osnovno šolo v Dobrovniku obiskuje preko 300 otrok. Razen iz domače vasi prihajajo sem tudi otroci iz Strehovec, Žitkovec in v zadnjih dveh letih tudi iz Kamovec.
Še preden so Kamovčane priključili k Dobrovniku, je bilo tu vprašanje šolskih prostorov precej pereče, še posebno, ker imajo mešano osemletno šolo, ki jo obiskujejo slovenski in madžarski otroci. V letošnji jeseni pa so nastale take težave, da so morali zaradi pomanjkanja prostorov v eni učilnici preko dneva poučevati kar tri oddelke.
Problem so rešili s tem, da so pred meseci začeli v bližnji zgradbi urejevati še tri prostore za učilnice.
Delo je kar hitro napredovalo. Na pomoč jim je razen občine priskočil tudi okrajni ljudski odbor s finančnimi sredstvi. Dela za ureditev prostorov bodo stala okrog pol milijona dinarjev. Lepo urejene in svetle učilnice pa bodo kmalu služile svojemu namenu, kar občani težko pričakujejo. Gotovo pa bodo tudi novi prostori v marsičem pripomogli k poživitvi prosvetne dejavnosti v Dobrovniku.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 26. novembra do 5. dec.
Padavine se pričakujejo koncem tekočega tedna (okoli 27. nov.), sredi prihodnjega tedna (okoli 1. dec.) in v drugi polovici prihodnjega tedna (okoli 3. dec.). Sneg do nižin okoli 27. nov. in okoli 3. dec. Koncem novembra suho in milo. Okoli 3. dec. ohladitev (sneg do nižin).
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ
»Čez pol ure se je prikazal Bill v dražbi dveh tovarišev. Bill je klel, da je bil ves zaripel v obraz. Pred nogami mn je ležalo troje najboljših psov. Če bo prišel sem, da se nahrani, naj dobi masten zalogaj! je pretil Bill ter izvlekel iz žepa steklenico strihnina. »To bo zadoščalo za ves trope je končal.
»Volkovi se tega ne bodo lotili. Šepavec prav gotovo ne, ker je pretkan,« sem z zadovoljstvom ugotavljal in. . .
. . .napotili smo se h konjem. Spotoma mi je prišel moj poni nasproti. Uzde je imel raztrgane. Stara, občutljiva žival je bila močno vznemirjena. Ko smo prispeli do mesta, kjer smo pastili konje, smo našli raztrgane uzde in po natančnem pregledu še Šepavčeve stopinje in stopinje njegovih tovarišev. . .
Celo uro sem jezdil daleč naokoli, pa nisem našel konj. Šepavec je odlično opravil svoje delo: mojega konja ni nadlegoval. . .«
75
»Nu, vedi,« je zaključil Bill svoje pripovedovanje. »Naslednje jutro sem šel iz radovednosti na kraj, kjer se je odigrala tragedija. In našel sem, kar sem pričakoval! Volkovi s Šepavcem na čelu so obiskali mesto, kjer so ležale mrhovine.
Na svojstven način so se porogali mlademu Billu. Mrhovine se niso dotaknili, kot v zasmeh pa so vsakega zastrupljenega psa pokrili z zemljo. . .«
76
Približno mesec dni po tej tragediji je neke viharne noči prijezdil Bill Parker v Frankov stan ter hotei pri njem prenočiti. Sedli smo okoli ognja, medtem ko je zunaj razsajala burja. Na vse načine je Bill prosu Franka, naj bi tudi on pomagal loviti Šepavca.
»Pasti nastavljam,« je izmikajoče odgovoril Frank. »Kako bi prišel do Šepavca, mi je uganka!« »No, upam, mladca, da se bosta odločila za lov!« so bile poslednje Billove besede, ko je zapuščal stan.
»OBMURSKI TEDNIK« 7
Nagradna križanka -29. november
Vodoravno: 1., 39. in 77. sporočilo uprave naročnikom k 29. novembru, 9. vrsta vrbe, 10. isti, ravno takšen, 11. predlog, reka v Italiji, 13. turški velikaš, 15. veznik, 16. daljše razdobje, 18. pogan, 20. površinska mera, 21. luka na Jadranu, 23. kratica za zavarovalno ustanovo, 25. lep šport, ki ima tudi gospod, vrednost, 28. prečni drog v kozolcu, tudi del plota, 30. klica, 33. barva igralnih kart, 35. ni kratek, 37. iz njega pridobivajo opij, 43. velika mačka, 44. krajevni prislov, 45. vendar, 46. država v Aziji, 48. gostija, svatovanje, 50. sramežljivost, 52. država v Indiji, 54. okleščena veja, 56. majhen del snovi, 59. tudi tako, že tako, 61. časovno razdobje, 63 letoviški kraj blizu Opatije, 64. egipčanski bog, 66. domače živali, 68. kratica za prevozno podjetje, 70. glej 20. vodoravno, 71. spis, 73. kazalni zaimek (drugi sklon), 75. glavno mesto države v Evropi.
Navpično: 1. mesto ob slovenskem Jadranu, 2. nikalnica, 3. žensko ime, 4. tehtnica, 5. izraz pri kartanju, 6. število, 7. reka v Savinjski dolini, 8. društvene kazni, 12. velika ptica, 14. glej 18. vodoravno, 17. visoko izobražen človek, 19. prostor za gradnjo ladij, 22. gora v Grčiji, 24. zamočiti, 26. orisani, 27. krik, 29. pevski glas (množina), 31. industrijska rastlina, 32. Avari, 34. kesanje, 36. mavec, 38. prišel je z dežja pod . . ., 40. glasbilo, tudi denarna enota, 41. zamašek, 42. teža zaboja, 47. potem, potlej, 49. delovno mesto rudarja, 51. mlevski izdelek, 53. maščobe, 55. gozd, 57. znamka, 58. obrtnik, 60. gora v Avstriji (slovensko ime), 62. riba, 65. glej 15. vodoravno, 67. jarem, 69. gostija, svatovanje, 72. glej 39. vodoravno 9. in 6. črka, 74. narobe, 76. navpično, 76. ima (dialekt).
Rešitve nagradne križanke »29. november« je poslati uredništvu našega tednika do 10. decembra t. l. ko bo tudi žrebanje. Vsaki rešitvi je priložiti kupon.
Nagrajenih bo 5 reševalcev. Nagrade znašajo: prva 1.500, druga 1.000, tretja 500, četrta in peta 150 din.
Pa še za pionirje nehaj
Dragi pionirji! Za vas smo tokrat pripravili dve premikalnici in sestavljanko. Kdor bo pravilno rešil obe premikalnici in rešitev skupaj s kuponom poslal našemu uredništvu, bo prišel 10. decembra o poštev pri nagradnem žrebanju. Za vas smo določili štiri denarne nagrade — 250, 150, 100 in 100 din — in šest tolažilnih knjižnih nagrad.
Torej na delo in obilo sreče!
PREMIKALNICA
ME SE SNEL KUMANOVO I Z R U V A C I KARAVAN  A
Gornje besede premikaj tako, da dajo tri navpične vrste tri znane reke Slovenije.
PREMIKALNICA
ZORISLAV MILANOV K O L E B I C BANANA
Gornje besede premikaj tako, da dajo tri navpične vrste tri slovenske reke izven naših meja.
SESTAVLJAVKA
Pred dnevi sem se mudil pri krojaču. Opazoval sem ga pri delu in naenkrat opazil, da je njegov šivalni stroj znamke »Graziosa«. Spomnil sem se na vas mladi ugankarji in napisal besede, ki se dajo sestaviti iz črk besede Graziosa. Uganite jih!
1. mesto v Avstriji, 2. žuželka, 3. moško ime (Gruden), 4. zelenica v puščavi, 5. turški velikaš, 6. abesinski poglavar, 7. reka, ki se izliva v Savo blizu Ljubljane, 8. velika mačka, 9. mlečni izdelek, 10. padavina (ob poletnih jutrih), 11. domača žival, 12. večji hrib, 13. del kolesa, 14. igralna karta, 15. predplačilo, 16. površinska merska enota, 17. egipčanski bog sonca, 18. živalski glas, 19. del glave nekaterih živali, 20. židovsko žensko ime, 21. glavno mesto Estonske, 22. strah.
Eno in isto črko v besedi Graziosa lahko večkrat uporabite!	G. J.
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju srečk 60. kola dne 23. novembra 1954 v Peči
srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi štev. 30 7750 0741710
0884440 1007090
8261
8351
20231
0687651
0884441 02
912
3042
4382
2042
0884442
0687652 3
8543
7673
4763
0687653 6584 8534
61654
0063394 45
0055
8185
9245
0013735
0063395 456
6366
6176
5426
0063396
0013736 47
0013737 8
08
18288
0741708
1007088
0741709
1007089
so zadele dobitek dinarjev 300.—
4.000.	— 10.000.— 10.000.— 10.000.—
6.000.	—
50.000.—
50.000.—
10.000.— 300.000.—
500.—
2.000.—
4.000.— 
2.OOO.—
8.000.— 10.000.—
1,000.000.—
100.—
4.100.—
4.100.— 10.100.— 10.100.—
4.000.— 
5.000.—
50.000.—
10.000.— 300.—
5.000.—
6.000.— 10.300.— 10.000.—
200.000.— 
3.000.—
6.000.— 8.000.—
20.000.—
10.000.—
200.000.—
300.—
10.000.—
100.—
1.100.— 100.000.—
11.100.—
10.100.—
200.000.—
500.000.—
Dobitek 100.000 din je zadela srečka štev. 0418288, prodana v Celju. Srečnega dobitnika prosimo, da zaradi izplačila dobitka predloži srečko Jugoslovanski loteriji, Direkcija za LRS v Ljubljani, Beethovnova 10.
Skupno je bilo izžrebanih 304.488 dobitkov in 6 premij v skupni vrednosti 80,400.000 din.
V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že upoštevani. Dobitke izplačujemo samo po uradni žrebni listi. Dobitke do 50.000 din izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, ki so v vseh večjih krajih Slovenije, dobitke od 3000 do 50.000 din pa tudi vsi sedeži Narodne banke FLRJ. Dobitke po 100.000 din in vse premije izplačujejo republiške in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije.
Vanča ves
Prejšnjo soboto je tudi pri nas zasvetila električna luč. Po dolgih skrbeli in delu smo vendar pričakali veseli dogodek, ko so petrolejke šle v pokoj. Za uspeh gre zahvala vsem, ki so kakorkoli vlagali v delo trud in skrb, reči pa je treba, da gre zahvala tudi delovnemu odboru, ki je vodil gradnje in seveda kolektivu električarjev iz M. Sobote. Slednji so čestokrat delali v slabem vremenu, niso se ustrašili dežja, da bi tako čimprej končali z delom.
Šahovske novice iz Lendave
Prejšnjo nedeljo je odigral znani šahist šahovsko simultanko proti 2- pionirjem. — 16 partij je dobil, 5 pa izgubil.
Na šahovskem brzoturnirja za mesec november sta zmagala Ivan Kramar in Bela Rodi, ki si delita prvo in drugo mesto.
Šahovsko društvo v Lendavi je organiziralo redni šahovski turnir, ki bo obenem veljal tudi za kategorizacijo članov, ki je še nimajo.
V počastitev Dneva republike bo v Lendavi mojster Longer iz Maribora odigral šahovsko simultanko z lendavskimi Šahisti.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»S O G R A D« Murska Sobota
poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili zaposleni v imenovanem podjetju v letu 1954, da dvignejo razliko v plači v upravi podjetja.
Rok za dvig razlike v plači je do 31. januarja 1955. 
Uprava
Ob Dnevu republike
čestitamo vsem našim odjemalcem in jim obenem zagotavljamo, da jih bomo tudi v bodoče vedno postregli s kvalitetnim blagom po zmernih cenah.
»PRETEKS«
L E N D AVA
trgovina s tekstilnim blagom
DELOVNI KOLEKTIV
trgovine s tekstilnim blagom
»IZBIRA«
LENDAVA
čestita vsem svojmi odjemalcem k Prazniku republike ter se priporoča s svojimi solidnimi cenami in bogato zalogo.
Vsak teden ena
Lep, sončen poznojesenski dan je. Čevljar Gašpar se tišči ob mrzlo pečico v neki soboški trgovini. Dekleta za pultom so vsa nestrpna, trgovino bi že morali zapreti in iti h kosilu — a Gašpar še vedno trdovratno motovili po trgovini, mane si roke in jih tišči ob mrzlo peč, čeprav je dan prijetno topel.
Kaj se je zgodilo . . .?
Nič. Zima se je začela — saj so že spet začeli urejevati soboški kino. Že štiri leta je ta dogodek — začetek del pri gradnji soboškega kina, najboljši napovedovalec zime.
KUPON
nagradne križanke 29. november
KMETIJSKE ZADREGE IN KMETOVALCI!
Za olajšanje dela in boljšo pripravo krme za zimsko krmljenje se poslužujte strojev.
Prodajamo:
slamoreznice, reporeznice, robkalnike, brzoparilnike itd.
raznih velikosti po zelo ugodnih cenah.
Pri krmljenju ne pozabite na dodajanje mineralnih krmil: redisola, mlekarke, klajnega apna itd., ki so zelo važna za zdravje in večjo mlečnost živine. Naročajte jih pri nas.
Na zalogi imamo tudi kotle za žganjekuho. Pridite in si jih oglejte.
AGROMERKUR zadružno trgovsko podjetje Murska Sobota
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ
Namesto, da bi se vreme izboljšalo, kakor je Bill prerokoval, se je le na novo poslabšalo. Billu je brila burja naravnost v obraz in to ga je močno zadrževalo pri napredovanja. Jezen je bil na konja, kadar je začel obračati glavo. Konj, ki je bil po naravi živčen, se je vedno bolj razburjal. Ubogi konj je prejemal za svojo nepokorščino samo udarce ter moral občutiti v slabinah bolečine, ki so jih povzročale ostroge. »Videti hočem, čigava bo veljala!« je ugotavljal Bill.
78
Že od mladosti je sedel Bill v sedlu. Jezen smeh mu je zaigral okoli usten in še krepkeje je pritegnil uzde. Nenadoma pa mn je pri tej igri vrglo telo in roke vznak. Uzde so se pretrgale, ker jih je Bill Parker premočno pritegnil. Nepričakovano je vrgel konj glavo v stran ter izgubil trda tla. Tisti hip sta konj in jezdec ležala v snegu. . . Parkerja je padec nekoliko omamil. Pravočasno pa je še dvignil glavo, da je lahko videl konja, ki se je zgubil v dalji.
79
Sprva je Bill strahovito preklinjal, nato pa je skušal vstati. Vzpel se je, pa se je še tisti hip zgrudil. Občutil je zbadajočo bolečino v desnem kolenu. In Bill Parker, silni in utrjeni mož, se je prvič v življenju onesvestil.
Koliko časa je ležal v nezavesti, ni mogel ugotoviti. Ko se je zavedel, je bil premražen do kosti in jasno mn je bilo, da se je resno poškodoval.
Previdno je prijel otrplo nogo. »Morda je počila kost pod pogačico?« je vzdihoval.
80
»Ne, tu na noben način ne smem obležati!« je bolestno govoril. In priče! se je plaziti po snega med grmičevjem, počasi, previdno in mukoma. Dolgodlaki pes mu je delal dražbo ter ga vprašujoče gledal v oči. Od časa do časa se mn je približni in mn oblizal obraz, ko da bi ga hotel vzpodbujati v tem smrtnem boju. In zopet je stekel naprej. . . Trudil se je najti gospodarja boljšo pof.
Krepki Bill Parker je medtem trpel peklenske muke. . .
8 »OBMURSKI TEDNIK
Ob dnevu republike - 29. novembru
čestitamo vsemu prebivalstvu Mestne občine M. SOBOTA z željo, da bi prihodnji Praznik republike slavili v čvrsti soboški komuni!
LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE MESTNI ODBOR SOCIALISTIČNE ZVEZE MESTNI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV MURSKA SOBOTA
K Prazniku republike čestita vsem svojim odjemalcem, delovnim kolektivom in prebivalstvu ter priporoča svoje kakovostne izdelke
DELOVNI KOLEKTIV
OPEKARNE PUCONCI
Delovni kolektivi podjetij:
Kamnoseštvo in cementnine
Vrba - pletarstvo, lesna galanterija
Pečarstvo
Rafimus - radiodelavnica Urarstvo
Blisk - elektroinštalacija
čestitajo osem svojim odjemalcem in naročnikom ob 29. novembru PRAZNIKU REPUBLIKE!
Čestitamo vsem svojim članom k 29. novembru -prazniku republike
OBRTNA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA
MESTNA PEKARNA
Murska Sobota
Cvetkova ulica
čestita k 29. novembru — prazniku republike.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR PUCONCI
čestita k
PRAZNIKU REPUBLIKE vsem delovnim ljudem, prebivalcem občine Puconci.
K prazniku republike čestitamo vsem delovnim kolektivom, našim naročnikom in ostalemu prebivalstvu Obmurja!
Delovni kolektiv
AGROSERVIS
MURSKA SOBOTA - Kroška cesta 46
Kmetijsko
gospodarstvo
Rakičan
Ob 29. novembru prazniku republike naše čestitke!
Delovnim ljudem Obmurja čestita k 29. novembru — prazniku republike
Zavod
za komunalne storitve
Murska Sobota
TEHNOPROMET
TRGOVINA S TEHNIČNIMI POTREBŠČINAMI
MURSKA SOBOTA - Trg zmage
Tehnični material
Kolesa
Pohištvo
Električni material
Velika izbira Zmerne cene Solidna postrežba Obročno plačevanje
Vsem odjemalcem in delovnim ljudem Obmurja ob Prazniku republike naše čestitke!
Kolektiv
IZVOZNO PODJETJE
»PERUTNINA«
PTUJ
Podružnica MURSKA SOBOTA
čestita osem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem k 29. novembru — prazniku republike.
»KOLONIALE«
MURSKA SOBOTA
Vam nudi vse, kar rabite za dom in gospodinjstvo
V POSLOVALNICAH:
Špecerija »LENDAVSKA«
Špecerija »TRG ZMAGE«
Špecerija »HRANA«
Špecerija »PREHRANA«
Poslovalnica »GALANTERI JA« Poslovalnica »DROGERIJA« Poslovalnica »DELIKATESA I« Poslovalnica »DELIKATESA II«
K Prazniku republike čestitamo vsem delovnim ljudem Obmurja, posebno pa še svojim odjemalcem.
Delovni kolektiv
Trgovinska
zbornica
za okraj Murska Sobota
čestita osem svojim članom k 29. novembru — 
PRAZNIKU REPUBLIKE
RAZNOVRSTNO USNJE, ČEVLJARSKE, TAPETNIŠKE IN SEDLARSKE POTREBŠČINE
kupite po zmernih cenah in v dobri kvaliteti
PRI TRGOVSKEM PODJETJU
̋U S N J E  ̋
MURSKA SOBOTA
Naj živi 29. november — Praznik republike!
Vse potrebščine za vrt in polje prodaja — AGROMERKUR
Vse kmetijske pridelke odkupuje — AGROMERKUR
0
Kmetijske stroje ugodno kupite v trgovini — AGROMERKUR Umetna gnojila ima na zalogi — AGROMERKUR Vse za napredek našega kmetijstva, je geslo kolektiva —
AGROMERKUR
Kmetijsko
gospodarstvo
OZZ
Topolovci
čestita k Prazniku republike osem podjetjem, delovnim kolektivom, ustanovam in prebivalstvu Prekmurja.
Zadružno trgovsko podjetje
čestita vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem, posebno pa kmetijskim zadrugam Obmurja
k 29. novembru — Prazniku republike
Gradbena obrt
»ZIDAR«
MURSKA SOBOTA
opravlja osa gradbena dela o zadovoljstvo investitorjev in naročnikov.
K Prazniku republike čestita vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in prebivalstvu Obmurja
DELOVNI KOLEKTIV
Ob Dnevu republike čestitamo
vsemu prebivalstvu okraja z željo, da bi tudi v bodoče dosegali čim večje uspehe v izgradnji našega socialističnega gospodarstva!
Okrajni ljudski odbor
Okrajni komite ZKS
Okrajni odbor SZDL
LJUTOMER
»Mlin oljarna«
Cezanjevci pri Ljutomeru
Zahtevajte povsod in vedno naše izdelke, ki so prvovrstne kakovosti!
K Prazniku republike naše čestitke!
KOLEKTIV
AGROTEHNIKE
Servis LJUTOMER
čestita vsemu delovnemu ljudstvu, kolektivom sorodne stroke, kakor tudi drugim kolektivom Jugoslavije k velikemu prazniku
29. novembru — Dnevu republike.
Podjetje OZZ
Vinarska zadruga
Ljutomer
čestita vsem svojim dobaviteljem in odjemalcem k PRAZNIKU REPUBLIKE.
Vsem odjemalcem in dobaviteljem želi
Kmetijska zadruga
LENDAVA
ob Dnevu republike še mnogo uspehov pri izgradnji naše socialistične domovine!
TRGOVSKO PODJETJE
PANONIJA
LENDAVA
čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem k Dnevu republike
Ljudski odbor mestne občine LJUTOMER
čestita k Prazniku republike vsemu prebivalstvu!
Naj živi
29. november - dan republike!
Vsem zavarovancem in ostalim delovnim ljudem čestita k Prazniku republike
OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
LJUTOMER
Elektro-radio
LJUTOMER Popravlja strokovno radio aparate.
Previja vse električne stroje in druge naprave. Izvršuje hišne elektro-instalacije.
NAROČILA IZVRŠUJEMO HITRO, SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH!
Naj živi 29. november-Praznik republike!
Tovarna usnja
Ljutomer
čestita ob PRAZNIKU ustanovitve nove Jugoslavije vsem delovnim ljudem in kolektivom ter jim želi nadaljnjih uspehov pri graditvi socializma!
DELOVNI KOLEKTIV
INDUSTRIJE KOVINSKE GALANTERIJE
PANONIJA
MURSKA SOBOTA
čestita vsemu delovnemu ljudstvu Obmurja, naročnikom in ostalim poslovnim prijateljem k velikemu prazniku
29. novembru — Dnevu republike!
trgovina z železnino in kemikalijami
TRIBUNA
LENDAVA
čestita ob Dneva republike vsem svojim odjemalcem in delovnim ljudem naše socialistične domovine.
DELOVNI KOLEKTIV
GROSISTIČNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA
čestita vsem trgovskim podjetjem, trgovskim poslovalnicam KZ, ostalim odjemalcem, poslovnim prijateljem in delovnim ljudem Obmurja k PRAZNIKU REPUBLIKE
SKLADIŠČA:
MANUFAKTURA
ŠPECERIJA
ŽELEZNINA
GALANTERIJA
TRGOVSKA PODJETJA, ZADRUŽNE POSLOVALNICE!
Krog svojih odjemalcev si povečate
Z NAŠIMI KVALITETNIMI PROIZVODI!
ŽICA
INDUSTRIJA ŽIČNIH PROIZVODOV
LJUTOMER
NAJ ŽIVI 29. NOVEMBER PRAZNIK REPUBLIKE!
DELOVNI
KOLEKTIV
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
»SOGRAD«
M. SOBOTA
čestita vsem delovnim ljudem
OBMURJA
k letošnjemu 29. nov. enajsti obletnici rojstva Republike.
Naše podjetje opravlja vsa gradbena dela