JOSIP DOLGAN: Podeželska šola, vas in delo učiteljstva. Pomanjkljivosti v vasi. — Delavno polje za učiteljstvo. — Novi učni načrti in podeželska šola. — Rokotvorni pouk. — Problem kmetske delovne šole. I. Za hišo vrt, na vrtu pa gošča sadnega drevja, podobna polomljenemu grmovju; drevesa so krivenčasta, lišajasta, zanemars jena, starikava in nerodovitna; daleč na^ okrog pa ni videti ne hruške ne jablanc. Nad vasjo in pod vasjo se razprostirajo ob= širni travniki, ki bi lahko dajali kmetu ra* zen trave še kaj drugega. Dolina je ob de* ževju in po deževju vsa mokra in močvir= na. Iz sosedovega dvorišča tede gnojnica na pot, iz pota pa se odteka k drugemu sose* du ali se pa ustavi v kolesnicah, vas je nc> marna in smradljiva. Hlevi so nizki, temni in zatohli, v njih prežvekuje nekaj glav mršave živine, med njimi kaka nidasta molznica. Njive ne ro= dijo več, kot so enkrat, in kmetovalci si skušajo pomagati z umetnimi gnojili; ker pa ne poznajo skrivnosti dušika, apna, kalU ja in fosforne kisline, jim gnojenje ne uspe* va in stroški se ne povračajo. Seno proda^ jajo, namesto da bi z njim krmili vole, jun* ce, telice in krave in jih potem prodali dražje kot seno. Mlatijo s cepci, vejejo z vejnicami, okopujejo in obsipavajo z moti= kami in uporabljajo primitivno orodje, ki bi moralo biti že sedaj v muzeju. Ženske so zgodaj ostarele in oslabljene od težkega dela in nehigijenskega ravnanja s svojim telesom. Hrana je pusta in ne= okusna, dasi prebivajo ob viru vsega do brega in redilnega. Stanovanja so uborna, mračna in neprezračena, rane se gnojijo, udjo so izmučeni od trganja, v družini, zlasti pri dojenčkih in porodnicah, gnezdijo bolezni, ki jih ni znalo pteprečiti znanje o zdravju. V hiši ni knjig ne časopisov, pač pa je v skrinji steklenica žganja, ki je slabotnim ženam v moč in okrepilo, možem pa v uži^ tek in veseljc. Za zadružno delo nimajo ne smisla ne volje, ne udeležujejo se državnega in polis tičnega življenja, umetnost jim je nepotreb* na zadeva; le od gostilen, sodišd in odvet= nikov se naučijo kaj resnega, pametnega in moškega, pravni spori so jim duševna hra* na. Nevednost in okornost sta bistveni po* tezi v znacaju in naravi naše vasi. Toliko dela je povsod, doma in na po« Iju, na travniku in v gozdu, pri ljudeh in živini, v gospodarstvu in medsebojnih ods nošajih, vse delo pa je nerodno in brez po* uka. Pouk o delu in življenju kmetskega ljudstva bi prenovil pridelovanje, rejo in moralo našega preprostega naroda. Pred nami so gore resnega dela. Mi pa ne mislimo na veliko, gospodar« sko delo. Belimo si glave, kako bi gnetli konjičke iz gline, pletli košarice iz rafije in koške iz protja, kako bi lepili škatljice iz lepenke in delali čolničke iz papirja — mi iri otroci. Bog zna, zakaj so te reči tako zamajale naše uboge duše. Vzrokov je več. Učni načrt predpisuje v osnovni šoli tudi ročna dcla; vladni ukazi pa preplašijo ambiciozne učitelje in brumne putke. V svetovni pedagoški literaturi so ročna dela modna zadeva, ki si jo moramo prisvojiti kot vsako drugo modo. Bolj omikani med nami zagovarjajo .in propovedujejo ročno delo, češ, da si otroci s takim delom ustvar* jajo jasne in popolne predstave o predme* tih, da si vežbajo roke in krepijo voljo, da se pripravljajo za praktično življenje, da si vzbujajo socialni čut, da se vzgajajo za ne* dolžno zabavo, ki jih bo odvračala od plesa in gostilne, in da si ne razvijajo le intelekta, ampak vse duševne in telcsne sile. Lepo bodočnost si obetajo z ročnim delom. Pri ljudeh pa, ki so se vadili v teh drobnarijah, ni zapaziti prav nobenega vpliva, ki bi bil merodajen za družbo in napredek. Nekas teri so obupali nad prevelikim pomenom ročnega dela, zato nagovarjajo, da bi ga spojili s poukom, pouk pa z življenjem in domovino. Preudariti moramo še, kakšne dobrote bi nudila ročna dela mestnim otrokom, ki pohajkujejo po ulicah in jim roka počiva, za kmetske otroke pa bo pomembno le ti= sto ročno delo, ki bo obenem kmetsko delo in bo pomagalo množiti kmetijsko proizva^ janje in urejevati kmetske gospodarske in družabne odnošaje. Proizvajalno delo ustvarja družbo in zgodovino, proizvajalno delo mora postati načelo javne vzgoje in javnega pouka. Po sebno važen bo pri nas tak pouk po vaseh, ker so kmetovalci proizvajalci, ne pa pisar* niški upravitelji, in ker je kmetsko ljud* stvo bistveni del našega naroda. Naloga nas vseh je, da se lotimo z bescdo' in dejas njem nujnega problema, problema kmetskc delovnc šole.