Ssev. 23,
[säg tstisslB eins ia posla
khajK t ssišivo ;
France;
Carducc pošiljaj;
ne vrača»»,	,iOS J
Naroenina za celo le.o; .u L; za ; nol leta 7.50 L; posamezna šl. 30 siot. I
<-
XjjtjrM *
nv.ri“'
Trs« — «lorssä, 9. JumJa ‘1927.
Posamezna Štev. stane 30 stotink
Letidtt IV.
'-"■V!'.,'
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2'— Hali oglasi: -30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
Mož
Hm —! Mož —!
Beseda, ki lepo zveni:	Ta ti je
mož! To je možak!
Ni lahko biti mož!
Posebno: dandanes čujemo, tožbe, da je malo mož! Po nekaterih vaseh pravijo naši kmetje, da še samo «zvonik» je mož!
Kdo je tedaj mož?
Kaj pravi k temu nalš dični Gregorčič?
Le tisti je mož, ki ga krasi pravi in trden značaj, le tisti, čigar dejanje in nehanje se vedno in povsod sklada z njegovimi načeli, načela pa s stalnimi nravnimi pravili!
Možu treba stalnosti v mislih in dejanju! Kdor dan na dan spreminja načela kakor kameleon svoje barve, kdor omahuje med raznimi strankami, tega ne moremo imenovati pravega moža! Pravi možak se trdno drži svojih misli, ne zapusti jih nikdar, povsod ostane stanoviten, samo ne v zmoti! —
Velika dika moža je moška beseda! Na moško besedo lahko* 1 bolj trdno zaupaš kakor na prisego koga drugega! Kar ti mož obeta, ti bo gotovo izpolnil, ker ga k te-
mu naganja njegov ponos in njegova vest! Možaku lahko posodiš na besedo, «figa možu» pa še na pismo ne!
Pravi mož ima v sebi veliko vrednost, ki jo vsak pošten človek spoštuj e! To- svojo vrednost pa mora tudi sam prav ceniti, v svesti si mora biti svoje veljave. Ponosen sme in mora biti mož, toda prevzeten in ošaben nikdar! Ako se svoje vrednosti ne zavedamo, ako moškega ponosa v sebi ne čutimo, kako naj bi nas drugi cenili in spoštovali ?!
Mož ne sme omagati po vsakem najmanjšem zunanjem dogodku, ne sme se uklanjati vsaki slučajnosti! Sreča in nesreča se vedno spreminjata v našem življenju, žalost in veselje sta si sestri, ki druga drugo za seboj vodita. V nesreči nam je treba biti krepki in sta,-novitni! To je moško, da človek čuti udarec usode, pa da jih junaško, trpi in prenaša! Pa tudi v sreči treba moštva! Neki nemški pesnik pravi: «Na tem te bom spoznal, da si možak, ako se, ne samo v nesreči, ampak tudi v sreči krepko in zmerno: ponašaš!»
Se-li zavedaš teh lastnosti?
Ali lahko trdiš, da si mož?
Novice is vsega sveta
ANGLEŠKI KMETJE
Angleški kmet ali, kakor tam prar vijo, farmer, posveča vedno več pozornosti reji goveje živine. Po statistiki, ki je na Angleškem zelo natančna in ki jo vsako leto izdaja ministrstvo za poljedelstvo, je bilo lani na Angleškem do sedaj še nedoseženo število glav goveje živine, namreč 0,253.000, to je za 90.000 več kot pa leta 1925. Sedaj že peto leto število stalno narašča. Tudi ovčjereja je zelo razširjena med angleškimi kmeti. Lani so imeli 16,858.000 ovac, to je 3,420.000 več kot pa leta 1922. Torej v štirih letih tak napredek.
Samomor duhovnika
V Melku vzbuja veliko senzacijo' samomor patra; dr. Pavla Stran-za, ki se je te dni v samostanu Lambach obesil. Pater Paulus je bil dolga leta profesor latinščine in grščine na samostanski gimnaziji. Bil je pri učencih kakor tudi pri občinstvu sploh zelo priljubljen. Vzrok samomora še ni docela pojasnjen. Domneva se, da je izvršil pater Paulus samomor v trenutku duševne zmedenosti, ker je bil že dalje časa živčno bolan.
Žalostno potovanje dveh godcev
Dva brezposelna godca sta se napotila te dni iz Sarajeva v Dalmacijo iskat zaslužka pri kakem podjetju. Ker nista: 'imela sredstev, sta splezala na streho: nekega vagona;. Pri Ostrožen teče proga pod mostom, ki stoji samo: 20 cm višje kot znaša višina vagona., na čigar strehi sta ležala godca. Tega godca nista vedela. Eden od njiju je grozečo nevarnost pravočasno opazil in odskočil s strehe, njegov tovariš pa je treščil z glavo ob most ter zadobil pri tem smrtno-nevarno poškodbo.
NAŠI DEDJE SO PKAVIIJ
da pridejo časi, ko se bo vila po zemlji železna kača in bodo ljudje letali po zraku. No, mi smo res vse to dočakali.
Ko bi vstali tisti, ki so umrli pred dvajsetimi leti in bi prišli med nas, bi se ne spoznali več; prišli bi v za nje pravljični vet. Danes se razvija vse z velikansko naglico; kar se nam je še včeraj zdelo nemogoče, je danes že v modi.
Pred dvemi tedni se je posrečile preleteti Amerikancu Lindbergu iz
New Yorka v Pariz; in še ni končal svoje slavnostne poti; še se trgajo mesta zanj, še sprejema ponudbe od vseh strani, pa ga je že spet prekosil Chamberlain, rojak njegov, ki je na binkoštni pondeljek prišel v Evropo iz Amerike. Hotel je pristati v Rimu ali Berlinu, kot bi mu bolje kazalo, a moral se je radi slabega vremena spustiti 170 km pred ciljem na tla. Pristal je v Eislebenu na Nemškem.
Amerikanci so gotovo dosti bolj navdušeni kot mi Evropejci, kajti oni se lahko ponašajo, da so v kratkem razdobju pol meseca odnesli dva važna rekorda v zrakoplovstvu.
Govori se že o zračni zvezi z Ameriko !
No, oglejmo si malo razvoj letalstva in različne rekorde.
Prve letalske tekme so se vršile leta 1900 v Parizu ob priliki svetovne razstave. Pa niso letali kot danes z letali, ampak z baloni napolnjenimi s plini. Torej nas od rojstva letalskih rekordov loči šele 27 let.
Rekordi se. razlikujejo po štirih smereh: po razdalji, hitrosti, višini in letalni dobi.
Rekordi v razdalji brez postaj:
Leta 1906 je Santos-Dumont preletel — 220 m.
Leta 1908 je preletel Henri Farman
1 kilometer in v istem letu se je že doseglo 1 miriameter in — 100 kilometrov. Miriameter je preletel 30 maja Francoz Delagrange, 100 km pa 31. decembra Amerikanec Wrigth.
Leta 1909 je Henri Farman preletel 200 km. Leta 1910 je bil zvišan rekord na 500 in leta 1912 na 1000 km.
Leta 1920 sta Bonsoutrot in Ber neard dosegla 2000 km.
Leta 1923 sta dva Amerikanca preletela eden 4050 km, drugi 5300.
Lindberg je preletel 5800 km in je s tem iztrgal rekord iz rok Cortesa in Rignola, ki sta lanskega oktobra preletela .5425 km. Za sedaj — od pon-deljka neaprej — ima v rokah rekord Chamberlain, ki je preletel nad 6000 km.
Rekord' v hitrosti znaša sedaj 448 kilometrov na uro in je v franco,-skih rokah, a še pred 20 leti, t. j. leta 1907 je Santos-Dumont dosegel šele 41 kilometer na uro. Še istega let; (1907) je bil potolčen rekord 50 km na uro, 1. 1908 100 km, leta 1913. 20C kilometrov na uro. Po vojni se je rekord hitrosti zvišal leta 1920 na 300 km in končno leta 1923 na 40C kilometrov.
Latham je leta 1907 letel v višini 155 m, grof Lambert pa je dosege 300 m. Naslednje leto je Latham napredoval na 1000 m, a spet je bil premagan od Amerikanca Drexela, ki je letel že 2000 m visoko. V letu 1914. je Legagneux letel v višini 5000, v letu 1920 pa prekoračijo Amerikanci 10.000 m. 30. oktobra 1923. je Ladi Lecointe letel 11.145 m visoko, a zadnji rekord znaša 12,442 m višine, ki ga je dosegel Francoz Callizo 23. avgusta 1926.
Letalna doba, t. j. čas, ko se vzdrži letalo v zraku se je razvijala tako-le: leta 1908. četrt ure,
Leta 1909 se že zgoraj imenovan; H. Farman vzdrži 3 ure; leta 1910 se zviša doba na 5 in 1911 na 10 ur. Nekaj tednov pred vojno se je neki nemški letalec vzdržal v zraku 21 ur Po vojni, 1. 1922 je Rousoutrot letel 34 ur nato pa so Amerikanci t; rekord višali in pred mesecem sta letalca Acosta in Chamberlain letel: 51 uro in 12 minut.
Če malo premislimo te številke, bomo res zmajali z glavo; in se bomo vprašali: Morda ne bomo če/ par let se vozili v Ameriko toliko časa, koi sedaj iz Gorice k Sv. Luciji? Kdor bo živel — bo videl!!
***
Tudi mi Slovenci smo dali zrakoplovstvu pijonirja, ki je nekaj let pred vojno delal letalske poizkuse Eli je to goriški rojak Rusijan, ki je letel tudi v Gorici. Prvič, ko se je dvignil, je menda letel samo 1 m nad zemljo. Vendar pa je potem svoj stroj izboljšal in je šel izvajati svoje poizkuse v druga mesta. Končno se je v Beogradu ponesrečil in ubil.
— Mariborska tvrdka Brandl bo
gradila največje orgle v Jugoslaviji in sicer za Osijek. Orgle bodo v go-tičnem slogu, 13 metrov visoke, 8 m šlioke, bodo imele 60 registrov in 4000 piščalk.
— Na svetu je 1864 milijonov ljudi. Leta 1800 so jih našteli 775 milijonov.
Tedenski pregled
Jugo slovenski poslanik v Tirani je že zapustil svoje mesto in se podal 'z vsem o sob jem v Beograd.
Nemško poslaništvo1 je prevzelo zastopstvo' nad jugoslovanskimi interesi v Albaniji.
MED RUBIJO IN ANGLIJO
je stališče; še vedno neizpreme-njeno Te dni je nastalo navzkrižje tudi med, Poljsko' in Rusijo:, ker je bil v Varšavi umorjen sovjetski minister Vojkov. Poljska vlada je takoj obžalovala ta čin, ki se bo mirnim potom poravnal.
Dnevne novice
Praznik ustave.
V nedeljo, ob priliki praznika ustave, se je vršila v Trstu velika vojaška parada, katere so se udeležile čete tržaške posadke in, faš. milice.
Mesto je bilo v zastavah.
De Pmede
slavni italijanski letalec, se: bo danes 9. junija — v slučaju ugodnega vremena — dvignil proti Li-saboni.
Trst dobi župana v osebi generala Jurija; Nobili.
Finančni minister v Trstu.
Dne 4. t. m. se je mudil finančni minister grof Volpi v Trstu. Prispel je iz Tržiča, kjer si je ogledal mesto, ladjedelnico in ogromno motorno ladjo «Saturnia». V Trstu se je mudil ves1 popoldan; tudi si je ogledal vse znamenitejše javne naprave, tako tovarno strojev pri Sv. Andreju, prosto luko, ladjedelnico Sv. Marka, kjer se pravkar gradi novi morski velikan. Ogledal si je dirkališče in dr., zvečer pa' se je odpeljal proti Opatiji in Reki.
PRAZNIK CVETJA
ITALIJA
V soboto je bilo: zaključeno; zasedanje poslanske z bornice. Poleg važnega; govora ministrskega predsednika Mussolinija, ki; smo ga v glavnih potezah priobčili pretečeni teden, poleg poročil fi-nančnega ministra in, odobritve raznih zakonskih načrtov in dekretov je poročal tudi naučni minister o: velikem, uspehu poitalijančevanja obmejnih krajev, kjer ni več niti ene slovenske šole. —
— Napetost med Rimom in Beogradom se je ublažila. Pričela so direktna pogajanja, ki jih vodi za Jugoslavijo poslanih Rakič v Rimu. Zdi se, da se bodo pogajanja izvršila povoljno za obe inte-resirani stranki, ker to zahtevajo gospodarski, finančni in trgovinski razlogi.
JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA
Kakor znano je albanska vlada aretirala Djuraskoviča, tolmača jugoslovenskega poslaništva v Tirani. Albanska vlada se je s tem prekršila, ker je Djuraskovič član diplomatskega zbora. Na ju-goslovenski protest se albanska vlada izgovarja, da je Djuraskovič albanski! državljan;. Jugosloven-ska država se je pa: postavila na drugačno: staljišče in; je poslala Albaniji ultimatum, v katerem zahteva, d,a se Djuraskovič takoj izpusti na svobodo'. Tudi albanski poslanik v Beogradu si prizadeva, da bi pregovoril svojo vlado-, ker bi v nasprotnem slučaju utegnile nastati zelo težke posledice za Albanijo.
, Pifie MIMO DE’ JOHO’S! 1
Čuden naslov, kaj ne? Tak praznik je bil v nedeljo, dne 5. t. m. Po vsej Italiji se je na razne načine zbiralo prispevke za pobijanje jetike, vsled česar je bil tudi ta praznik zamišljen. Vršile so se po vseh večjih mestih posebne kino - predstave o jetiki, predavanja itd. Povsod, tako tudi po naših vaseh so v ta namen razprodajali cvetje.
Ta umesten praznik je našel tudi med našim ljudstvom velik odziv. Saj je ravno- naše ljudstvo pa tej bolezni najbolj prizadeto' od vseh drugih italijanskih. V Julijski Krajini ta kuga najbolj divja, to je vsem znano.
V Italiji pa se je jetika po zanimivi statistiki, ki jo je on. Mussolini navajal v svojem govoru, širi. L. 1922. je umrlo v Italiji 52.293 ljudi, 1. 1925. pa že 59.000.
Seveda je priporočati našim ljudem, ki hočejo omejiti to kugo', da se natančneje seznanijo: s to boleznijo, nje vzrokih itd., da poznajo zdravstvene predpise, po--katerih se zdravijo, živijo in urejajo svoja stanovanja.
Kdor ima zaostale davke izpod bivše države
ima precejšnjo olajšavo, ako jih plača do 30. junija t. 1. Ako ni dolg večji od 200 lir in se plača do 30. junija, tedaj se odbije 50%. Pri dolgovih, ki presegajo 200 lir in se jih plača v tem mesecu, se odbije 25%.
13. maja
je minula 12 let, odkar je umrl istrski narodni zastopnik v bivšem avstr, državnem zboru prof. Matko Mandič. Slava njegovemu spominu.
Posojilo v prid gospodarstvu.
«Zadružni denarni zavod za povzdig Benečije» bo dal v tem letu 30 milijonov lir agrarnega, posojila po obrestni meri 5.25%. Posojilo je namenjeno v prid obnav-Ijenju vinogradov, sadnih nasadov, ureditev zemljišč, gospodarskih poslopij in za razširjenje gospodarske kulture. Posojilo je treba amortizirati že v petih letih. Natančnejše informacije o tozar devnih prošnjah kot tudi potrebne tiskovine da zainteresirancem Zadružna Zveza v Trstu.
Zborovanje lig za Društvo narodov se je vršilo — kakor smo že poročali — v Berlinu pretekli teden. Udeležila sta se zborovanja oba naša poslanca. G. dr. Wilfan je imel tam svoj govor. Prihodnje leto se boi razpravljalo, tudi o nemški manjšini v Poadižju in slovenski v Julijski Krajini.
13- mednarodni poljedelski kongres se je vršil v začetku t. m. in zadnje dni maja, kakor so poročali časopisi v Rimu. Zastopane so bile na njem po svojih zastopnikih vse večje in manjše države. Prihodnji mednarodni poljedelski kongres je določen za 1. 1929. in se bo vršil v Bukareštu.
Sežana
to je nova občina, ki obsega prejšnje: Sežano, Povir in Štorje.
Binkošti so potekli mirno, le vreme nam je po starem običaju nekoliko nagajalo. Binkoštni pon-deljek nam je prinesel par lepih prireditev: običajno športno manifestacijo v Postojni, prireditev v Pevmi, Tolminu in Kobjeglavi.
380 DELAVCEV
je bilo pretečeni teden odpuščenih iz škedenjskih plavžev!
Za redno zračno vožnjo med Evropo in Ameriko
ima neko nemško društvo že vse pripravljeno. Mogoče bo v kratkem polet čez Veliki ocean priprosta stvar, a Lindberg, ki je prvi pokazal, da je mogoč polet iz Evrope v Ameriko, ostane za večne čase slaven junak!
POZOR, ČITATELJI «NOVIC»!
Kresovi se bližajo, kresnice bodo priletele.
Tri kresnice — tri lepe knjige za naše ljudstvo.
Prva knjiga bo zgodba iz petnajstega stoletja «Kresna noč», polna planinske bajnosti, ki jo je spisal France Bevk.
Druga knjiga bo humoreska Dostojevskega: «Tuja žena in mož pod posteljo», ki bo vsakogar spravila v smeh. Na koncu knjige bo tudi pisateljev življenjepis.
Tretja knjiga bo poljudno-znan-stveni «Zbornik», polen znanstvenih razprav, poljudno pisanih in koristnih za vse sloje.
Vse te knjige bodo stale v prosti razprodaji po knjigarnah L 4.—. Pri skupnem naročilu se dobe tudi za L 3.— vse tri knjige. Pripravite se! Skrbite, da pridejo knjige v vse naše domove! Kje se bodo knjige dobile, priobčimo pravočasno.
JUGOSLOVENSKA MUČENIKA ZRINJSKI IN FRANKOPAN
Dne 30. aprila je minilo, 257 let, odkar sta, bila oblgavljena v Dunajskem Novem mestu hrvaški ban Peter Zrinjski in njegov zet Franjo Krsto Frankopan.
Med tolikimi mučeniki, ki so dali svojo kri za osvobojenje jugo-slovenske zemlje, zavzemi j etai eno prvih mest ta dva hrvaškai plemiča.
Zrinjski in Frankopani sta bili hrvaški plemiški družini, ki sta posegali odločujoče v javno življenje Hrvaške: iz teh dveh družin je Hrvatska dobila kar 12 banov. Znan je posebno Nikola Zrinjski, ki je junaško branil trdnjava Siget proti Turkom.
Nemško zatiranje
je bilo že takrat v cvetu. Avstrijski dvor je vedno jasneje kazal, da mu ni ljubo, da imajo razne dežele posebne svobode in pričakovati je
bilo,, da bodo te svoboščine odpravljene. Temu se je plemstvo Ogrske in Hrvaške upiralo. Avstrija se je zapletla v boje s Turki in posledica turških zmag je bila delitev Ogrske. Ko je bil del Ogrske z Er-deljsko spet brez vladarja, se je vnela vojna za nasledstvo. Kljub temu, da so bili v tej Vojni Turki pošteno tepeni, je bil sklenjen mir, po katerem je izgledalo,, kot, d,a je bila Avstrija tepena. Sedaj so Hrvatje in Ogri spoznali, da bi cesar Leopold I. lahko osvobodil južne dežele pred Turki, a da jih noče. Vsa Evropa se je čudila temu miru in hrvatsko-ogrski plemiči so pod vodstvom Petra Zrinjskega iskali pomoči najprej na Francoskem, potem na Poljskem in v Benetkah; a, ko tudi tu niso ničesar opravili, se je Peter obrnil do turškega sultana, ki je obljubil pomoč. Sultan bi postal vrhovni vladar Hrvatsko-Ogrske, moral bi pa obljubiti, da bo pustil vse svobode in da si bodo Hrvatje in Ogri sami izvolili vladarja. Zaupajoč v sultanovo obljubo je Zrinjski s pristaši stopil v -odločen
Nad sto oseb — sami domačini iz Kobjeglave — je vrvelo na prostornem in slikovitem odru od zunaj bogato okrašenim z naj lepšim cvetjem in zelenjem. Vsi sodelovalci od najmlajšega otročiča do najstarejšega možakarja so na odru nastopali s tako samozavestjo in sigurnostjo, da bi bil človek mislil, da so to izbrani igralci z odra velikega mestnega gledališča.
Za predstavo je bil izbran velikanski prostor na travniku, ki je že po svoji naravni legi — ker se je od odra nazaj vspenjal polagoma vedno višje — popolnoma odgovarjal veliki zahtevi za tako prireditev; tako, da so udeleženci nahajajoči se tudi v skrajnem ozadju m,ogli neovirano gledati in uživati pestre slike na odru.
Nad pettisoč glav broječa množica je šest ur skoro nepretrgoma imela svoje oči vprte na ganljive prizore na odru. Z mrtvaško tišino, z ihtenjem v srcu in s solzami v očeh je ta množica v svojem globokem verskem čuvstvu preživljala v svoji duši najbolj ganljive in pretresujoče prizore iz Jezusovega trpljenja kakor: zadnjo večerjo, Judeževo izdajstvo in obup. Jezusovo slovo od svoje Matere, Petrovo kesanje, Jezusovo
j smrt na križu itd. So to prizori, ki upo-r,	I so tudi mrzlemu kristjanu segali in
ki pa se je žalostno končal, ker ni rezali globoko v srce. bilo od nikodar obljubljene po>
moči.
Peter Zrinjski se je podal s Franom Krstom Frankapanom na Dunaj, da si izprosi milost. Tam pa so ju zaprli in pred posebnim sodiščem sta bila obsojena na smrt.
Usmrtili so ju 30. aprila 1670. Trpela sta mnogo, kajti rabelj je bil pijan in je slaba opravil svoj krvav posel. Z njima sta izumrli riodovinii Zrinjskih in Frankopa^-nov.
Pokopana sta bila v skupen grob, na katerega so postavili sramoten
Če upoštevamo, — kot že omenjeno, — velike zahteve, ki jih tirja taka predstava in da so igralci bili izbrani le iz kmetskega stanu domače vasi, moramo nepristransko priznati, da je prireditev izpadla nad vsakim pričakovanjem.
Skrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JONG’S, da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstna krepilna sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
ogromnega ljudstva vršila v najlepšem redu brez najmanjše neprilike; je to zopet živ dokaz duševne zrelosti in miroljubnega našega dobrega ljudstva o čemer so se navzoči oblastni organi tudi sami prepričali.
Kdor ima kaj dobre volje in časa naj v nedeljo ne zamudi te prilike, ki ne nudi nekaj vsakdanjega. Ko-nečno priporočamo tudi krčmarjem naj take prilike ne izrabljajo preveč s pretiranimi cenami. — Kraševec.
Dopisi
PODBRDO.
Ljudje pravijo, da imam dober, skoro klafter dolg nos, oči večje ko volovske in ušesa tako na široko razpeta, da mi služijo lahko za solnčnik in za odganjanje muh in komarjev. Imam torej vse lastnosti dobrega opazovalca.
Ko so me opravki zanesli v Podbrdo, sem kmalu padel v oči prebivalcem tega kota. Mahnil sem jo naravnost v gostilno, ker tam se največ poizve in tam se tudi natančno vidi, kako živi ljudstvo v vasi. Mize so bile dobro zasedene. Moj najbližji sosed se mi je nasmehnil in je rekel: «Vidite, da smo pri nas luštni ljudje.» Pogovor je bil začet in hitro sem ga izrabil. — «Kaj pa karte, jih kaj dobro igrate?» — «O, te pa pri nas igra že vsak otrok. Mi smo dobre glave!»
—	In časopisi, se prodajajo v vasi?
—	«Ne, tega pri nas ni.» — Saj je vas vendar precej velika in ob nedeljah se stečejo v faro tudi ljudje iz drugih vasi. Takrat bi se vendar lahko prodalo precej časopisov. Marsikateri fant bi pač rajši spil pol kozarca vina manj, da bi si kupil časopis. «Gospod, kje pa mislite, da ste? Pa ne, da ste pozabil, da ste v Podbrdu? Dajte fantom litro vina in cel pušelj časopisov in jim recite: «Fantje, kaj hočete?» Videl boste, da litron bo kmalu prazen, časopisi pa ostanejo na mizi, prav lepo na kupu.» — Pa vendar ne mislite zares!? Ne morem
«No, kdo je da so ravno vsi. Ali, rečem
-	-	Neprekosljiv v svoji vlogi je bil . ^ ,	. , , .
napis: «Cb slGpGc slGpca vodi, oba ygipQ duhoven Anna (učitelj doma- verjeti, da so vsi taki. se v jamo zvrneta».	Igin), ki je svojo vlogo igral tako ^k61’. .da ,s0 ravno
rncS vn	Imojstersko in precizno, da so ga naše ; va™’ i,z3em ie malo.»
„ j oči vedno iskale in želele na odru; I Obrisal sem si pot z obraza m sem m vsaka krivica dobi za.sluze.no enako priznanje velja tudi njegove- zapustil gostilno. Ta pogovor me je plačilo. Tako je tudi mačehovska mu ^astu Velik, duhovnu Kajfa. Tudi Prav potrl. Kar naenkrat slišim.
Avstrija'bila kaznovana za vse sla-; Judež je bil pravi Judež v vsej svoji; (<Slisiš, si že čitala zadnji «Zenski bo, ki ga je prizadjala' svojim mu-’vlogi.	1
čenim narodom. Jugoslovenski na-j Posrečeno maskiranje in izborno rod se je osvobodil in v prvi zarji orijentalska noša je vse delujoče svoje svobode se je spomnil tudi osebo prelevila v pravcate žive Orionih, ki so pred stoletji dali življe-1 i^^^ke ^tipuse; m, ce bi iz njih nje za svoj rod. 29. aprila 1919 je
ust ne slišali slovenske govorice pobarvane z lokalnim narečjem, bi pred svojimi očmi imeli pristne apostole, jude, farizeje itd.
Ker se bo igra prihodnjo nedeljo
prišel preko avstrijske meje v ju-goslovenski Maribor vlak z ostanki Petra Zrinjskega in Frana Krsta Frankopana. Od meje pa do Zagreba se jima je klanjal narod in j na nekatere nedostatke," ki bi, če bi
se upoštevali, prihodnjo predstavo gotovo še zboljšali in spopolnili.
Po splošni sodbi ni bil Kristus primerno maskiran. Zlasti v prvih nastopih, to je pred njegovim trpljenjem se pogreša na njegovem obličju oni svitli, mili očarujoči izraz, ki presune slehernega človeka ob
svet»? Je nekaj lepega notri. Če greš ! z mano, ti ga posodim.» In na neki klopci sem videl starega očka z naočniki in časopisom v roki. Po cesti ' pa jo je primahal krepek fant. Prihajal je s pošte in je čital. Težek kamen se mi je nekoliko odvalil raz srce, ker videl sem, da tudi v podbrški grapi niso še prav vsi ljubilci vina, ampak jih je še nekaj, ki ljubijo
zopet ponovila, si dovolim opozoriti i kaj lepšega in boljšega, kj ne zaprav-
Zagreb je 30. prila, pa 249. letih njihove smrti, izkazal vso čast mučenikoma, ko jih je položil h končnemu počitku.
DAVKOPLAČEVALCI.
Dne 10. junija bo zapadel plačevanje pri
davčni
rok za iztir jevalnici
obroka direktnega davka, davčnih njegovem pogledu. Mislim torej, da naklad in lokalnih tributov, a dne 18.; bi se z boljšim maskiranjem na mje-junija bo ta rok potekel.	! g°vem obličju jasneje razodeval zar
Ob tej priliki opozarjamo, da davkoplačevalec ima priliko od 1. maja
do 31. julija, da prijavi na novo svoja dohodke, ako ste pretekli že dve leti, odkar je zadnjič popravljal višino svojih dohodkov oziroma, da že dve leti stalno enako plačuje davke.
Podrobnejše nasvete dobite v naših tajništvih. ________
Jerasom© frpgjenle
Binkoštni ponedeljek 6. t. m. so Kobjeglavčani (v Kobjeglavi pri Štanjelu) pod spretnim vodstvom svojega domačega župnika, ki nastopi osebno v glavni vlogi Kristusa, priredili veliko predstavo «Jezusovo ;tr-pijenje». Je to predstava strogo ver- j oni,
j njegovega božanstva, ki bi njegovo obličje izrazito ločil od obličja drugih oseb in s tem napravil na gledalca globji utis. Dolgi slavospev pri zadnji večerji naj bi se skrajšal, ker se je očitno poznalo, da je Kristus dolgo petje le s težavo premagal. Tudi slovo od Marije je predolgo; enako tudi večkratno zborovanje visokega judovskega zbora. Na ta način bi se igra brez vsake pomanjkljivosti nekoliko skrajšala — in bi udeleženci ne bili v zadregi radi vlakov. Peter je igral sicer izborno — a po obličju ni bil Peter. Eden naj-lepših prizorov je Kristus viseč na križu z dvema razbojnikoma na strani; toda ta prizor so gledali le ki so bili v sprednjih vrstah,
iške vsebine vzete iz sv. pisma, delo velikega obsega, ki zahteva ogromne priprave, izrednih moči- mnogo truda, vaj, stroškov itd. Po svoji vsebini in obsegu presega ta predstava sleherno prireditev, ki ji je naše ljudtvo kdaj videlo na odru.
ker na odru je bila že tema. Naj bi se torej pri tem prizoru oder na kak način razsvetlil in bi tudi gledalci v zadnjih vrstah uživali ta ginljiv pogled.
Konečno naj omenim, da so je ta dolga predstava in ob udeležbi tako
TRGOVINA Z LESOM
Succ. ANTONIO CICLITIRA
UVOZ in IZVOZ. - SKLADIŠČE POD SKEDNJEM - TRST
Ijajo svojega duševnega in telesnega zdravja v gostilnah.
IDRIJA.
Dne 22. maja so vprizorili diletan-tje J. Žagarjevo dramo «Vrtinec». Glavna vloga Tone je bila prav dobro podana. Vidi se, da se je vživel v njo. Slabše jo podal vlogo Peter. Sicer je imel nehvaležno stran. Toda vseeno smo ga videli že pri različnih vlogah boljšega. Angela je bila premalo živahna. Ni se vživela v vlogo, kar so posebno pokazale slabe kretnje. Mati je bila za starost 80 let premlada v kretnjah.
Na splošno je vplivala na igralce, nesigurnost, ali se bo predstava vršila ali ne. Imela bi se vršiti še v soboto 21. pa ni bilo še dovoljenja.
Tudi ljudje niso bili sigurni, ali se vrši ali ne, zato je bila dvorana precej prazna. — Ne vem, kje mora tičati napaka glede dovoljenja. — Na vsak način morajo igralci vložiti prošnjo preje, kakor se je to vršilo sedaj.
Upam pa, da bodo imeli več sreče diletanetje pri «Ciganih», ki jih nameravajo prirediti v kratkem.
***
Z majem so se pričeli pri nas sobotni koncerti, kateri nas nekoliko razvedrijo. Kmalu bi bili sicer splavali po vodi, pa za letos smo že sigurni, da jih bomo redno poslušali.
Imamo dve godbi «Delavsko godb. društvo», ki se je ustanovilo mnogo pred vojno. Dobro uspeva in napreduje pod dobrim kapelnikom g. Lapajnetom. — Druga godba je odsek Ka. del. dr., ki se je ustanovilo šele po vojni. Tudi ta se je pomaknila za korak naprej v teh letih. Pa vendar se opazi, da manjka dobrega kapelnika. — Pa upajmo, da ga bo tudi
dobila, saj naše mesto je precej muzikalično in ima precej nadarjenih fantov, ki se bodo lahko spravili naprej.
Obe godbi se bosta pač potrudili v letošnji sezoni, da bodeta podali kar najlepše komade.
O glasbi v Idriji bi bilo mnogo povedati, pa jako zanimive stvari. Petja se danes, razen v cerkvi, sliši prav malo. — Gotovi ljudje pač imajo strah pred nekom — pa če so tako strahopetni, Bog jim daj pogum.
—o—
PEVMA PRI GORICI.
Obnova vasi, nedeljske prireditve in orkester
V	nedeljo popoldan sem se z drugimi Goričani, željnimi razvedrila, zabave in umetnosti, napotil v Pev-mo k prireditvi. Pevma je ena izmed onih vasi na Goriškem, ki je med vojno največ trpela, zato bodo tudi spomini nanjo tu najdalj časa ohranjeni. V resnici, človeku, ki gre skozi Pevmo, se zdi, da smo komaj v drugem ali tretjem letu po vojni. Mnogo hiš je ostalo v razvalinah, ki — kot kaže — bodo tudi težko več obnov-’tene. Gotovo je, da Pevma še danes najbolj čuti posledice vojne. Morda je prepisovati to kot vzrok, da se tudi kulturno do predzadnjega časa ni mogla prav razvijati. Letos pa je nastal velik preobrat tudi na tem polju, katerega viden znak je nedeljska prireditev. Sedaj pa k prireditvi!
Odkrito povedano: kdor ima le malo smisla za našo ljudsko dramsko umetnost, za našo pesem, je moral ostati vsekakor presenečen. Tako pester in bogat program: vrsta lepih pesmi in še lepša Remčeva ljudska drama «Užitkarji». Vse je izpadlo nad pričakovanje, od uvodne deklamacije «Romarica» pa do zadnje točke. Sodelovali so pevski zbori bližnjih bratskih društev iz Njivic, Solkana, Štandreža in Goriško pevsko društvo pod vodstvom g. Komela.
Samo par pripomb h koncu. Orkester, ki je igral med odmori, bi nas pa res lahko presenetil s čim boljšim, ali pravzaprav novejšim. Saj imamo toliko naših skladb, da se nam ni treba zatekati k onim vsakdanjim, ki pridejo iz gledališkega odra na ulico. Imajo lahko še tako vrednost, ki jo pa na ulici kot popevke izgube, zato nimajo za naše odre gotovo nikake vrednosti.
Od naših pevskih zborov :'n godb je zahtevati, da nudijo občinstvu vedno nekaj lepega, novega in po možnosti našega. In to zato, ker je namenjeno vse preprostemu ljudstvu.
IZ POSTOJNE.
Kljub zelo slabemu, neugodnemu, skoraj zimskemu vremenu, je prišlo v nedeljo in pondeljek več tisoč oseb v Postojno, da si ogledajo podzemeljsko krasoto. Prvi dan je bila vstopnina 10 L, a ne vem, čemu se je drugi dan zvišala na 15 L, dasi ni bila jama drugi dan niti vsa razsvetljena!
Otvoritvi sta sodelovali dve godbi: domača v plesni «dvorani», in salezijanska iz Trsta v koncertni «dvorani». Med obiskovalci je bilo mnogo našega občinstva. Kljub temu, da so imeli potniki po naših železnicah 50% popusta, vendar ni bilo tistega navala kot druga leta in sicer iz o-pravičenih vzrokov: slabo vreme in mizerija!
DOLENJA VAS pri Senožečah
Naše izobraževal, društvo «Tar bor» priredi prihodnjo nedeljo 12. t. m. veselico s petjem, deklamar cijami in igro «Na visokem. Mešani zbor nastopi pod vodstvom g. Vidmarja. Med posameznimi točkami igra, tamburaški zbor.
Začetek ob 3. uri popoldne. — Na veselo svidenje
IZ POVŽAN PEI MATERIJI
Smrt, kaj si storila?
Si nam očeta umorila.
V	pondeljek popoldne suipi ob velikanski; udeležbi iz, vseh vasi materijske občine položili k večnemu počitku moža poštenjaka, skrbnega gospodarja in dobrega očeta Ivana Babuder, komaj 48 let starega. Užival je splošno* spo1-štovanje in ugled in dasi smo bili vsi pripravljeni na ta udarec, ker je pok. Ivan precej časa bolehal, vendar nas je ta smrt bridka presunila. Pogreba se je udeležilo' tudi pevsko društvo' «Tabor» iz, Brezovice, a v ginljivih besedah se je
od pokojnika poslovil g. Božidar : Kastelic. Tudi gosp. obč. župan |Depangher je izrazil družini isr-•kreno sožalje v imenu svojem in vseh občanov.
Mir in pokoj blagi duši Ivana Babuder!
j	IZ BREGA.
I Srečni in zadovoljni smo. Ah, kaj bi še-le bilo v nedeljo, ako ne bi nadlegovalo deževno vreme? Pomislite! V razdalji ene ure, bi se moralo vršiti pet plesov! Ples na Katinari, ples v Dolini, ples pri Domju, ples v Mač-koljah in ples v Žavljah. O, ti presneti dež, koliko lepih ure si nam v nedeljo pokvaril!
Toda, šalo na stran! Preveč je tega «blagoslova» s plesi. Ljudje so vsi godrnjali. In, pomislite, da so bili med temi plesi tudi taki, ki so se priredili z namenom, da se izkupiček uporabi — boju tuberkolozi! Tedaj bi se z drugimi besedami reklo:	plešimo zato da zatiramo tu-
berkolozo! Namen je najblažji in dolžnost vsakega je, da tako ustanovo podpira. — Vendar se meni zdi, da bi naše vasi to na drugačen način podprle in ne ravno s plesi! Ko bi v vsaki vasi šlo par oseb od hiše do hiše, gotovo ne bi nihče odslovil prosilca z manjšim ali večjim darilom.
; S tem bi bil razširjen pravi cve-cvetlicni dan na vso občino in ne ; samo na onih par podivjanih «man-' delcev», ki se vrte in iščejo — tuber-kolozo!
j Pa, saj znamo, da so vsi naši nasveti bob ob steno!
IZ BOLJUNCA.
Ker je prejšnji teden prinesel «Mali list» nekaj opazk na račun naše cerkve in obnašanja mladine, dovolite g. urednik, da spregovorim tudi jaz v Vašem listu par besed. To vprašanje je za nas zelo važno in se vleče že več mesecev. Napravljeni so bili potrebni koraki, obljubljena nam je bila pomoč, toda do sedaj vse zastonj! Skrajni čas je, da bi se zadevo pripeljalo do rešitve, kajti čim več se čaka, tim slabše bo! Cerkev so pri nas zapustili mladi in stari. Naj bo nedelja ali večji praznik, cerkev je vedno prazna. Še celo Velikanoč se ni razlikovala od velikega petka. Tu nisi videl županov ne starešinov, tu se ni slišalo orgel j ne petja. Niti običajna procesija se ni mogla vršiti, ker ni bilo par moških oseb, ki bi nosili nebo.
In, čegava je krivda?
Preč. škof. ordinarijat je dobro poučen o tej zadevi, zato se obračamo ponovno s ponižno prošnjo, naj blagovoli zadevo čim prej urediti, kar bo v veliko korist srenje in osobito mladine.
IZ KOPRA.
Pred koprskim sodiščem se je pondeljek in torek vršila važna razprava. Lazareški župnik č. g. Luxa je vložil tožbo proti koperčanu Almeri-gogna Petru, Iv. Menesini in Petru Pizziga iz Pobegov. V obtožbi' je rečeno, da so imenovani pretili in žalili č. g. župnika z besedami: «Sciavo in-degno, servitor de Cristo, t’insegna-remo noi a dir dober dan.»
Razprava je trajala dva dni in zaslišanih je bilo več prič.
Purgher je pričal, da je č. g. Luxa razširjeval slovenske knjige in da vsi njegova prijatelji so sovražniki Italije; to so komunisti in Slovenci.
Priča Peter Curet je trdil, da župnik odzdravlja župljanom samo slovenski, ter da je prijatelj z znanim učiteljem Bertokom, sovražnikom Italije, dalje s komunistom Novelom in bivšim županom - socijalistom Nobile.
Priča Novel Nazarij je rekel, da je večkrat slišal župnika pridigovati slovenski, da ni nikdar obiskoval družin, ki so ital. duha, pač pa da so njegovi prijatelji:
Komunist Viđali, Beneš in znani naš nasprotnik Bertok.
Priča Knez je trdil, da je slišal, kako je Almerigogna sramotil župnika z besedami: «Sciavo indegno servitor de Cristo t’insegneremo noi a dir dober dan».
Č. g. kanonik Mecchia pravi, da pozna župnika že več let kot najboljšega duhovna in dobrega Italijana. Na Lazaretu se je pridigovalo slovenski, dočim je Luxa bil pooblaščen pridigovati tudi italijanski, čemur se je Luxa pokoril.
Tudi priča kanonik Cebohin pravi, da je Luxa vzoren duhoven in dober italijan.
like praznike. Žalostno je ob navadnih nedeljah v naši cerkvi, kjer ne čuješ drugega kot par deklet, ki pojejo stare Matuzalemove pesmi.
Naj se te opazke ne smatrajo kot sramotilen očitek, pač pa so izrečene z iskreno željo, da bi naš cerkveni zbor posvetil več moči za lepo petje tudi ob navadnih nedeljah in praznikih !	___ _____
Gospodarstvo
O ZATIRANJU SVINJSKE RDEČICE
Svinjsko rdečico povzroča poseben bacil (glivicai), ki zaide s hra-j .	.....	.	, no v čreva in odtod v kri, kjer se
žare ta so bili vedno italijanskega du- kratkem močna razmnoži. R doba. Bivši župnik Kosir m Kocjan na, ...	,	raznaša no zra-
T cvcr-ntn o+Q rlolrwnln nrnti Hrynvnrv ; ClCUl OaCll SC 116 I aZIldSa po Zid
ku, temveč se okužujejo' prašiči če pridejo v dotiko z bolnimi, ali
I Župan Manzini iz Kopra pravi:
Poznam župnika Luxo še ko je bil j duhoven v jetnišnici. Ta čas sem imel o njem najboljše mnenje. Vesel sem bil, ko sem zvedel, da je imenovan župnikom na Lazaretu. Ne vem, kako se je pustil župnik pregovoriti in upliVati od naših nasprotnikov. Znam, da je župnik iskal družbo z učiteljem Bertokom — znanim slovenskim nacijonalistom in dekanom Malalanom iz Ospa.
Ko je bil Luxa imenovan župnikom sem bil povabljen tudi jaz. Ponudbo sem sprejel, ker se takrat še ni slišalo o Luxi, da bi bil naš nasprotnik ko sem pa zvedel, da se bo tudi slovenski pridigovalo, sem prošnji odklonil. Prebivalci iz Pobegov in La-
Lazaretu sta delovala proti državno.
Tako sta n. pr. priimke Argenti spremenila v Arjent. Takih slučajev bi lahko mnogo naštel.	j s krvjo, mesom, blatom in z od-
Priča Iv. Valenti — bivši učitelj v 1 padki bolnih svinj, kakor tudi z jetnišnici trdi, da ni župnik Luxa po- j okuženo klajo in vodo. Lahko se kazal nikdar italijanskih nacijonal-1 prenese bolezen tudi z obutvijo, nh nazorov, ker je bil protifašist! j Rdečica se pojavlja vse leto,
—a zahteva po obsežnem govoru, da naib^ie Pa °b vračih poletnih o16-
se toženci kaznujejo.
secih. Napada vse prašiče brez
Za tem je govoril držav, pravdnik ozira na pasmo in starost, vendar in branitelj dr. Derin.	| se najpogosteje loteva mlajših, v
Sodni dvor je po dolgem posveto- starosti 3 do 12 mesecev. Mladi vanju oprostil vse obtožence, dočim prači izpad 3 mesecev kažejo pre-tožitelja Luxo kaznoval na plačilo cejšnjo odpornost proti rdečici ter vseh stroškov. ^	Ostanejo zdravi celo pujski obole,
Toženci so odšli pojoč «Giovmez-; pp doječih svinj. Čez eno leta sta-
z0>>-	iz ŠKEDNJA jre svinje tudi redko obolijo,
Nekdo je v zadnjih «Novicah» orne-! Rdečica izbruhne največkrat hi-nil o sklepu šmarnic in proizvajanju j Poma brez posebnih znamenj m latinskih litanij. Z njegovim mne-1 BaPade hkrati več svinj enega njem se strinjam tudi jaz in marši-1 hleva. Oboleli prašiči kažejo takoj 1 kateri Škedenjc še! Jaz bi k njego-
vim opazkam dodal še nekaj:
Ko se bliža kakšen poseben praznik — bodisi Božič, Velikanoč, cerkveni patron sv. Lovrenc — se v Skednju pripravlja ves rompom-pom. Bobni, činele, flauti, klarineti, vijo-lini, vljolinčeli in ne vem, kako se še vsem tem inštrumentom pravi. Človeku se skoraj ne zdi ob takih praznikih da je v cerkvi. Na eni strani oglašanje inštrumentov — kar bi se lahko izvršilo pred mašo, ko ni še ljudi v cerkvi — od druge strani je neka grda navada, da se občinstvo prav glasno pogovarja tako tedaj, da se človeku zdi, kakor bi bil na kaki veselici. Ne bi smelo biti tako! «Moja hiša, je hiša molitve,» je rekel sv. Luka. Smeh, krohot, pogovarjanje, ne spadajo v cerkev in kdor pride s takim namenom je bolje da ostane doma!
Glede petja bi pa priporočal cerkvenemu zboru, naj bi skrbel za lepo petje tudi ob navadnih praznikih in nedeljah in ne samo za posebne, ve-
v začetku bolezni telesna toplino 41 do 42°. Med nogami in po trebuhu so vroči, medtem ko je rilec suh, včasih gorak, včasih mrzel, ušesa so pa navadno hladna. Oboleli prašič nima teka po jedi, pač pa je močno žejen, težko diha in se zariva v slamo. Pri otipanju trupla stoka in cvili bolno prase vsled bolečin. Drugi dan bolezni se že pojavi zapečeno trdo blato, na notranji strani nog, po trebuhu, pod vratom in po uhljih se prikažejo rdeče lise, po katerih je bolezen tudi dobila svoje ime.
KAJ SI KORISTIŠ
ako kupiš ceno testenine. Napolnijo se samo. želodci, ne izdajo pa nič. Testenine Pekatete so zelo redilne, In ker se zelo nakuhajo jih manj potrebuješ od drugih. Zanesljivo prave v 1/2 kg originalnih zavojih.	* 'j
FONTE D'OCIHIISTO
Com3 Itt. Em. lil, 39 - Corso SarMffl 1
MOŠKE SRAJCE
SELE, KAJFINEIŠE pa Lir 19’80, 25--, 2970, 35-, 40 — {z 2 ovratnikoma in dvojnimi zapestnicami 145, Bele, svilene L 59)
Ben tzfera krat z Z miHon)

Extrafine od L 21 -90,24-90,25, 2670, 28-50, 29-20, 29-70, 32--, 42-—, 43-—, 45-—. Crepe od L 25, ŽS-SO, 35, 45 dalje
Popeline, najfinejši . . od L 45-, 49’-, 55-, 68- dalje. Extrafine z dvojnimi zapestnicami L 68’—.
Mažita Trst, tn fisrialfl 1.
Velikanska izbera izdelanih moških oblek, površnikov, jopičev „alpacas“, belih jopičev in „Tute“ za mehanike po absolutno konkurenčnih cenah. Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga za moške obleke na mero. — LASTNA KROjAČNiCA.
BOGATA IZBERA PLETENIN, OVRATNIC ^ BN NOGAVIC po najgmernejšigi genafo, ^
Ako ni hitre pomoči, poginejo oboleli prašiči skoro vsi v 24. do 48. urah. Včasih poginejo že v 12. urah. V takih slučajih koža sploh ne pordeči, pač pa se najdejo krvavitve v notranjih organih.
Kko ozdravimo rdečich?
Naši ljudje navadno obolele prašiče polivajo z vodo, drgnejo jih po vsem životu, da cvilijo od bolečin. Zalivajo jih z različnimi zdravili, puščajo jim kri na repu in ušesih. Večkrat pridejo tudi sosedje pomagat in s tem prenesejo bolezen v svoj hlev.
Vse tako domače zdravljenje je brez koristi! Puščanje krvi mu celo škoduje, ker slabi srce.
Uspešno sredstvo proti rdečici je edino rdečični serum, zato- je treba čim prej poklicati živino-zdravnika, da izvrši cepljenje. Tako cepljenje pomaga., ako- se izvrši takoj v začetku bolezni, vendar naj se po možnosti vsakikrat pokliče živinozdravnika, ki bo rešil vsaj druge, na videz, še zdrave. Do prihoda živinozdravnika naj ostane oboleli prašič v miru kje na svežem zraku. Okoli prsi mu deva mrzle ovitke, ki jih treba menjati predno se posuše.
Lažje nego ozdraviti se da preprečiti z varnostnim cepljenjem« Pri takem cepljenju se še v zdravega prašiča, kjer ne vlada rdečica^ vbrizga zdravilni rdečični serum. S tem je prašič zavarovan 4 do 5 mesecev. Ker se rdečica pojavlja najrajši v poletnih mesecih, je najprimernejši čas za; varnostno cepljenje spomladi ali začetkom poletja.
«Da, da» — pravi služabnik, — «toda eden jih ni hotel jemati.»
* * *
Neki mož prinese slikarju desko, da bi mu nanjo naslikal svetega Krištofa, kakor je dolg in širok. Slikar mu pravi, da je deska premajhna.
«Hm», pravi mož, «naj pa noge dol visijo.»
*	51«	*	,
Neki dvorni norec se je potožil svojemu kralju, da mu žuga sovražnik s smrtjo. Kralj mu reče: «Če to stori, ga dam pet minut pozneje takoj obesiti.» «Ah, veličanstvo,» pravi norec, «meni bi bilo mnogo bolj všeč, če bi ga dali obesiti pet minut poprej!»
Vcjak in Korporal
Vojak pravi svojemu korporalu:
— Gospod korporal! Kaj bi mi. vi napravil, če bi vam rekel, da ste osel?
— Kaznoval bi te in spravil v ječo,
—	pravi korporal.
— Pa, če bi si samo mislil, ne, da bi to rekel — vpraša dalje vojak.
— Eh, kaj meni mari, kaj si ti misliš. Misli kar hočeš — odgovori korporal.
— Nu, dobro, potem si pa mislim
—	dostavi vojak.
V šoli.
Učitelj: «Iz tega tedaj, kar sem vam razlagal veste, da je zemlja okrogla in da na nasprotni strani od nas prebivajo tudi ljudje. Če hi tedaj od tukaj kjer stanujemo naredili luknjo skozi zemljo, kje bi prišli na dan?»
Učenec; «Pri luknji»!
LISTNICA UREDNIŠTVA G. Ernest Žerjal, skedenj. Potrjujemo, da niste Vi v nobeni zvezi z dopisom «Iz Skednja» priobčenim v zadnjih «Novicah».
M


POSTOJMA ®ij
HGiM Holezni in operacije.
ŽARKI X
hifro zdravljenje jetičnega vnetja vršccv.
ymmsimxäsimimmmEmm&mr

IVAN KERŽE
Sma v lastni zalogi najraznovrstnejše
kufcletiske in ^rug® ailin& potrsisSiine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prst! itd. :■■■■	...■	CENE NIZKE.
TRST, PIASEZEA 8 OIOVANNI Öt. 1
Sl narožen na „Novice“?

Cevljamlca Forcessln
8ž!i[io»sna na medoarodai razstavi v Senavi z „Diploma di graa pramio"
TRST - Via Gluneppe Caprin Ste«. S pri S». Jako&u - TRST
Kdor Išče obuvalo eenö a vendar lepo, ta bo pomisli! ginlo, se kupil kar na slepo !
In šel bo k „FORCESSINU“, k! v Trstu vsem od kraja — tsbožca al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .

Drobiž
NEKAJ O ŠTEVILIH
Težko si je predstavljati velika števila, zato naj bi pojasnili sledeči zgledi:
— Ako bi hotel našteti milijon, hi moral šteti 32 dni po 8 ur na dan tako, da bi izgovoril vsako sekundo po eno število.
— Če bi položili milijon lir drugo vrh druge, bi napravili 1000 m visok steber
— Milijon lir nese po 5% na leto 50.000 L obresti. Milijonar lahko tedaj potrosi na dan 138 lir, ne da bi se dotaknil glavnice.
— Milijon dni je okroglo 2740 let. Od Kristusovega rojstva do danes tedaj ni še preteklo milijon dni, pač pa bo treba čakati še več nego 800 let.
Koliko ja pa miljarda?
Ako bi hoteli našteti milijardo, bi morali neprestano šteti 277.778 ur ali približno 32 let.
Koliko je biljon?
— Bilijon bi šteli nepretrgoma 277,777.778 ur, to je 11,574.074 dni ali 32.150 let.
Ako bi začel šteti prvi človek Adam in bi za njim nadaljevali štetje drugi ljudje tako, da bi vsako sekundo prišteli eno število ne bi do danes našteli niti petine bilijona!
— 100 let poteče letos, odkar je nemški učenjak Wöhler izsledil aluminij. Aluminij je lahka kovina, ki vsled te in še drugih svojih dobrih lastnosti koristi v vseh mogočih stvareh:	v kuhinji in pri
zdakoplovu. Največ aluminija pridelajo: Amerika, Nemčija in Norveška. Lansko leto je bilo izdelanega 200 tisoč, ton aluminija.
— Ruska trgovina se je zboljšala. Medtem ko je v drugi polovici leta 1925. uvozila za 78 milijonov rubljev blaga več kot izvozila, je v drugi polovici 1926. prerasel izvoz za 123 milijonov.
— Kumunija si bo nabavila lastno trgovsko brodovje.
Spomenik sv. Frančišku so odkrili v Rimu v četrtek 26. pret. meseca.	___
la smeli.
Ko vstopi neko jutro zdravnik v bolnišnico vpraša služabnika: / «Koliko mrličev imamo danes?» «Devet», mu odgovori služabnik. «Kako devet», — vzklikne zdravnik, — «saj sem včeraj dal zdravila za deset?» !
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
ima v zalogi:
Žveplo, ventilirano «Trezza» in žveplo s 3% modre galice, j Modro galico nemško in angleško j le za prednaročnike, kateri so pred-j znamovali svojo potrebo.
I škropilnice originalne «Vermrell» i in «Volpi»,
Žveplalmks ročne in nahrbtne : ploščnate. Vse posamezne dele za j škropilnice ter gumijeve krogljice in ! cevi.
! Transportne vrče za mleko od 30 ! litrov.
!	Kose znamke «Merkur»
Dospela nam je nova zaloga kos «Merkur» od cm 55, 6®, 65 in 7®, ka-I tere oddajamo tudi na debelo cele zaboje od 10® komadov.
Semenska ajda
j V zalogi imamo še nekaj vreč izbrane, čiste francoske ajde, katero odpošljemo na željo po železnici.
Čebelarske potrebščine Izgotovljene A. Ž. panje, lesene si-' palnike na 9 in 10 satnikov zaklopne kozice za odlaganje satnikov, matič-I ne mreže, umetne satnice iz narav-! nega voska, kovinske dele za A. Ž. j panje in vse potrebno orodje pri čebelarstvu. Na zahtevo pošljemo cenik, i Umetna gnojila, semena, kmetijsko I orodje, klepala za kose, pluge, bra-' ne gnojnične sesalke, čistilnice za žito, mlečne posnemalnike itd. —■ TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA V TRSTU ul. Torrebianca 19 in ul. Raflineria 7,
Telefon 44-3S.

n
iST Ktipaajle vedsio le
hoSatfadski kakao
DE JONG’S
mu gre prrasfeo po pristnosti in kakovosti!
Odgovorni urednik: JANKO RUNTIÖ


=3!'XES2LV

m lito 192? Je izselil
Dobiva se v knjigarni ŠTOKA v Trstu, Via Milano štev. 39.
rrs-s^MtrstamcBsastmst

u>ghira««B8 latinsa i omajaftim jaraätsa®
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torra bSsncs 19, S, nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje, in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in ]ih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna celica (safes)
♦♦♦♦
Mn sre la slianka od 87*-13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon štv. 25-87.
MMI slom teni med

»joaivaorioagjnaiciogioraiaagoaaanocu
Zobozdravnik

sprejema
n GORICI no Travnim 5
II. nadstropje
□aaaraciaaaanooaaaDaDnaaaaaDaD &------------M ... —
Zobozdravnik
D= D. Sard©!
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki c?
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 16/991. (pral Via S. Gionnai) od 9—12 in od 3—7 ure




JAKOB BEVC - TRST
«rama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacotsio št. 5 Podružnica: S. $A. Magdalena zg. št. 1
ZI.ÄT© fepwfe v vstaji	p© najvišjjih cenah
ptsšMj® wäS-a koš wsi drugi

mm.