Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunajske noTine poročajo, da so cesar doTolili, da se smejo Tladni predlogi zastran ,,cerkTenih postaT" drž. zboru predložiti. PiTa postaTa gOTori o izobraženji bogosloTceT, druga o TraTnanji patronatoT, tretja o prenaredbi nekterih določeb držaTnega zakonika glede zakonskih postaT, četrta o TiaTnaTi matic glede ,,starokatoličanoT". — Drž. zbor se snide zopet 21. januarja. Zoper difektne TolitTesose TnoTič oglasili štajerski, tirolski in moraTski federalisticni poslanci. — Cesar se podajo 9. febr. t Petrograd, Andrassy gre ž njimi. Štajerski dež. zbor je pokopal za zdaj prenaredbo srenjske postaTe, ki pa nima druge bistTene premembe, kakor da hoče nekaki drug okr. zastop ustTariti za posle poTerjenega delokroga. G. Herman ima zaslugo, da je TnoTič razkril mršaTe srenjske razmere. Ko dobimo steno grafična poročila te seje, razglasimo nja izTrstni gOTor. Zastian srenjske postaTe je bilo sklenjeno, da se poprej Tprašajo pol. oblastnije, okr. zastopi in nektere (priTilegirane ?) srenje. RaTno tako je za zdaj odložena zdraTstTena postaTa, 8 ktero je tudi po drugod Tlada enako nezgodo imela. — Kot namestniki dež. odbora so Toljeni: grof Kottulinski, dr. Schreiner, Scholz in Remschmidt; t komisijo za prenaredbo zemljianega daTka Lohninger. — C e s k o. Pri TolitTi drž. poslanceT t m estni skupini so zopet sijajno zmagali t Tseh 16 okrajih od staročehoT priporočani kandidatje. Mladočebi dobili so ae menj glasoT kot uataTaki. V kmečkih občinah dobili ao staročehi 4892 glasot, mladočebi le 721 in ustaTaki 2916; t mestih staročehi 13.217 glasoT, mladi le 814, ustaTaki 74. Ze Tsem je toraj 17.909 TolilceT potrdilo dosedanjo politiko, Tsled ktere čehi ne Tstopijo poprej t drž. zbor, dokler se kraljestTU nja praTice ne poTinejo; le 1535 TolilceT je potrdilo politiko ,,mladih", ki so hoteli držaTne praTice kraljestTa zatajiti!^ Po praTici torej praTi nPolitik", da odslej na Českem ni Teč goToriti o nmladih" iu ^starib", ker je Tes narod t ogromni Tečini izrekel, da stoji na strani STOjih skušenih ToditeljeT, ki tako krepko in dosledno branijo domoTini držaTne pravice. Vnenje države. Na Nemškem so se tolitve za drž. zbor k a t o 1 i č a n o m in konservatiTnim protestantom tako ugodno zTršile, kakor se nihčer, najmanj pa Biamark nadjal ni. Pruski katoličani, ToliTŠi odločne kat. zaatopnike, so s tem obsodili BismarkoTO tiinoštvo proti kat. cerkTi. — Samo na BaTarskem je izToljenib 32 ZTestih katoličanoT in le 16 liberalnih, Bismarku privrženih narodnjakov, t tem ko je teh poprej 30, katoliskih poslanceT pa le 18 t drž. zboru bilo. Pa še nekaj druga so spraTile TolitTe na dan; pokazalo se je namreč, da imajo prekucubi (internacijonalci alj rudečkarji) mnogo prmženceT med manjšimi obrtniki in — kmetoTalci, ter so t mnogih krajih rudečkarski kandidatje proti — Tladinim sijajno prodrli. Zgubili so naJTeč BismarkoTci, kar je njih glaTO Bismarka silno razdražilo, kakor se je pokazalo t dež. zboru, ki je 12 t. m. zopet zboroTati začel. Ker je namreč Bismark praT s trte ZTil boj zoper katoličane, češ, da so sami ,,izdajalci", ,,zarotniki", so kat. poslanci, ki so ob enem t drž. zbor Toljeni, pokazali, kdo da je praT za praT ,,izdajalec" domoTine, namreč — Bismark sam, ki je pred bojem z ATstrijo 1. 1866 Napoleonu ponujal kos nemške zemlje, če ž njim potegne. Dalje so mu očitali, da je snoTati pustil krdelo magjarskih izdajalceT proti Avstriji, ter hujskal graničarske polke t Italiliji, naj ATstriji hrbet obrnejo. To Tse je posneto iz službinih listin in zaupnih pisem, ktere je razglasil lani general Lamarmora, ki je bil tačas prTOsednik ital. ministerstTa, ko je Bismark spletke Telal zoper Atstrijo. Bismark pridere Tes razkačen t zbornico in se hoče zagoTarjati. Pa slabo mu je izteklo. $)ejanja iz knige ital. generala imenuje laži (Lamarmoia mu utegne Tsled tega ae bolj zasoliti), podkupljeTanje magjarskih zarotnikoT proti ATstriji pa imenuje ,,opraTičeno'' početje, češ , da je to le t sili storil, ker 8e je bal, da se po boju pri SadoTi Napoleon z Avstrijo zTeže in bi tako Prusi zopet Tse bili zgubili! — Mož drči o5itno naTzdol, Bog le daj, daj še drugih ne potegne seboj, preden telebne na tla. Na Španjskem so republikanski Tojaki Tendar zmagali pomorsko trdnjaTO Kartageno, kder so se bili Tporniki zagradili ter se dolgo držali Uporniki so jo poprej na ladijah pobrisali t Afriko in se tam frauc. oblastnijam udali. Ubegli jetniki se izročijo španski Tladi, druge |so pod ostro stražo dejali. Ruski cesar je oklical Tseobčno Tojaško dolžnost.