Pokrajinski odbor „Jugoslovenske Matice“ u Ljubljani poziva na poučno predavanje o Slovenačkoj i o zaposjednutoj zemlji. Predava u srbohrvatskom jeziku DR. FRAN ILEŠIČ, sveučilištni profesor u Zagrebu. S predavanjem udružen je koncerat pjevačkog kvarteta prof. dr. P. Kozina. Da se možemo medjusobno pobliže spoznati i da se u svakom obziru bratski podupiramo, u to poziva na ovo veče u Vašem gradu Jugoslovenska Matica. floKpajHHCKH oüöop JyroaioBeHCKe Maraue y JL>yÖJbaHH no3HBa Ha noyMHO npe/iaßahbe o CjiOBeHaHKoj h o 3anocexiHyToj 3eMjbH. ripe^aBa y cpßoxpßaTCKOM je3HKy ap. Op. HjiemHh, CBeyHHJiHiiiTHH npo(f)ecop y 3arpe6y. C npe^aBafteM y,apy>KeH je KOHuepaT neßaMKor KBapTeTa npoej}. AP- n. Ko3HHa. JXa ce MOJKeMO MeijycoÖHO no6^H>Ke cno3HaTH h aa ce y cb3kom oÖ3Hpy öparcKH noaynHpaMO, y to no3HBa Ha obo Be^e y Barnoj BapoaiH JyrocjioßeHCKa MaTHua. RASPORED: 1. a) Dr. G. Ipavec: Savska. b) Dr. B. Ipavec: Planinska roža. c) Dr. G. Ipavec: Oblačku. d) Z. Prelovec : Škrjančku. 2. a) V. Mirk: Katrica. b) E. Adamič: Prošnja. c) E. Adamič: Vasovalec. 3. a) Dr. Jenko: Vabilo. b) A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. c) E. Adamič: Kmečka pesem. 4. PREDAVANJE O SLOVENIJI. 5. Slovenske narodne pesmi. a) Luštno je v vigredi. b) Moja kosa. c) Dober večer ljubo dekle. d) Dekle to mi povej. e) Popihnul je tihi vetar. f) Vrbniče nad morem. g) Sijaj, sijaj solnčice. h) Oj, dekle kaj s’ tak žalostno! i) Planinska. Učiteljska tiskarna v Ljubljani. SAVSKA. Ivan Zupan. Sume vrhovi dreves, Drevo šepeče tako: pod drevjem Sava šumi — Kako lepo je doma, Umeš li šepet dreves, kjer deček hodil sem ž njo! al’ veš, kaj reka šumi ? Kako lepo je doma, kjer deve rojstna so tla! Stoji v planini vas, tam rajska roža rase, za druge ne, ne za-se zame cvete nje kras. PLANINSKA ROŽA. Bojan. Cvetic prepoln je svet, a ni na tem krasnejše, in meni ni milejše, ko ta planinski cvet. A zdaj mi v tujem sveti oko po njej rosi, ohrani Bog te v cveti, planinska roža ti. Pod nebom gre oblak, oblak ko ptič legak, čez goro, čez doline podi ga sever jak. OBLAČEK. Anton Aškerc. Postoj nad hišo mi, nad hišo sred vasi! Nemara, da tam nekdo na klopi zdaj sedi. Če videl boš obraz v okviru zlatih las, glej, v duše globočinah obraz ta nosim jaz! Oblaček beli moj, pač plul boš nad vasjoj v dolini tam globoki, postoj nad njoj, postoj! Kam škrjanček moj hitiš, mimo pisanih dobrav, mimo logov zelenečih, nesi ljubici pozdrav! ŠKRJANČEK. Ivo Peruzzi. Pa te bom v naročju zibal, tihe sanje šepetal, mehke kite ti poljubljal, svoje vroče srce dal. Tiha žalost utonila v mojih mladih bo očeh, pa se bova spet ljubila, kakor v prejšnjih, lepih dneh. Tam med nageljni na oknu glasno pesmico zapoj, da pomlad na dušo trka, da bo sladka noč nocoj. Predla je, predla Katrica volno, žalost polnila srce je bolno. Zjutraj odukal fant je zarana, greda za njim je bila poteptana. KATRICA. Utva. In ko ponoči vas je zasnila, rožmarin z okna dekle je vmaknila. Vtrgal najlepši nagelj je v lehi: „Pojdi no, Katrica, to niso grehi!“ Fant je spomladi na vasi zaukal, čez rožmarin je v izbo pokukal. Vstavila roka se je predici, solze so vroče tekle po lici. jMWBB Ljubljana: Pogled na varoš. — /by6jbaHa: florjiefl Ha Bapoiu Ljubljana: Prešernov spomenik, Stritarjeva ulica i grad. — JbyaibaHa: npeiuepHOB cnoMeHHK, CTpHTapjeBa yjiHu,a h rpa«. Ljubljana: Dr. Ivan Tavčar, bivši gradonačelnik. — Jbyö.'ix'ma : /lp. HßaH Taßnap, 6hbuih rpaaoHaneflHHK. Ljubljana: Ivan Hribar, kr. namjestnik, bivši poslanik i ministar SHS u Pragu. Jby6jbaHa: HßaH XpHÖap, Kp. HaMeCTHHK, öhbiiiii nocjiaHHK n MHHHCTap CXC y llpary. ir a«*o*»A VA« kuC««» i ' MVfC&MtH* } ... StOVENCt, ORANITE SVKaBa;io je r. 1908. cßojy rjiaBHy CKynuiTHHy. TaMoiuH>H cy HeMmi HanajiH CKynumiHape OiOBeHue Te hx HCTyKJiH. 3aTO cy ce ynpHJiHMHJie AHe 20. IX. 1908 y JbyöjbaHH np0Ty,aeM0HCTpa-unje, koä kojhx je HacTynH/io neManKo Bojhhuitbo h nyua^o Ha ÄeMOHCTpaHTe. /lyHAep h Aä3mhm 6h;ih cy ycpejbeHH Ha uecTH. Ljubljana: Spomenik prvoga slov. pisatelja Primoža Trubarj JbyöjbaHa: CnoMeHHK npBora cjiob. nncaTejba flpHMOKa Tpy6apj Ljubljana : Spomenik najveeega slovenskoga pjesnika dr. Franceta Prešerna. — Jby6jbaHa : CnoMeHHK najBehera cjioBeHCKora necHHKa a,p. paHU,eTa ripemepHa. Ljubljana: Spomenik i portre povesničara Valvazora, koji je napisao o Sloveniji više zemljepisnih i povesnih spisa. — Jby6jbaHa: CnoMeHHK h nopTpe noßeCHHHapa BajiBa-3opa, noju je Haruicao o OiOBeHH ju ßHiiie 3eMJberiHCHHX n noßecHHX crinca. M,nt ' ■* ' .-j» Ljubljana: Prešernov spomenik. — JbyÖJbaHa: ripemepHOB cpOMeHHK. cš cš Idrija, gde se nalazi drugi najveci rudokop na svetu žive. — M/ipnja, rae Ce na.iasil apyrH Hajnehn pyaOKOn Ha CBeTy xaiBe. Postojna, širom sveta poznata špilja (okapina). — IlocTojHa, LUHpOM CBeTa n03HaTa mriHJba (oKanHHa). Celovac: Unutrašnjost grada u Celovcu. Celovac: Pogled nagrad uz Dravu. UeJioBau : yHyTpauiH>ocT rpa^a y Ll.ejioBu.y. UeJiOBau : florjieÄ Ha rpaji y3 JlpaBy. Baško jezero: Mirno gorsko jezero. BauiKO je3epo: MiipHO ropcKO je3epo. Ivan Grafenauer: Prvi borac koruških Slovenaca, sada isteran od Njemaca sa svojega posjeda. MBaH rpa(j)eHayep: flpBH 6opame H3 TpmtjaHCKe OKOJimie. Narodna nošnja iz tršcanske okolice. HapoflHa Homn>a H3 TpmhaHCKe OKOJiHue. Gorica: Glavni trg Travnik. fopHua: rjiaBHH Tpr TpaBHHK. Gorica: Ulica na grad. fopHua: yjiHu.a Ha rpaft. Gorica: Pogled na varoš. — Fopnua: Ilorjiefl, Ha Bapoui. Gorica: Pogled na devinski grad. — fopnua : Florjiefl, Ha AeBHHCKH rpaa. hotcl Oaua» Narodni dom u Trstu, kojeg su Talijani zapalili dne 13. jula 1920. HapOAHH äom y TpcTy, Kojer cy TaJiHjaHH 3anajinjiH AHe 13. jyjia 1920. Trst: Pjevački zbor Glazbene Matice prigodom koncerta dne 30. maja 1918. Tpcr: fleBaMKH 360p fjiac6eHe MaTHU.e npnroaoM KOHuepTa AHe 30. Maja 1918. Dr. Otokar Rybar, voda trščanskih Slovenaca. Ap. OTOKap PHÖap, Botja TpmhaHCKHx OiOBeHaua. Trst: Canal grande, na desnoj strani stoji pravoslavna crkva i srpska čitaonica. Tpd : KaHaji rpamie, Ha AecHoj CTpaHH CTojH npaBocjiaBHa nphiia h cpncna MHtaoHHua. Miramar. — MnpaMap. Slo vena čko selo Barkovlje pokraj Trsta. CjiOBeHaHKO cejio ßapKOHJbe noKpaj Tpcta. Glavni trg u Trstu, rjiaBHH Tpr y TpcTy. Kip slovenskog učenjaka-matematika Gjure Vega. Krni cJioBeHCKor yHert.aKa-MareMaTHKa "Bype Bera. Friderik Baraga je delovao prije 70—80 godinama; delovao je medu Slovencima u Americi, gde je postao rim.—kat. biskup. OpH^epHK Bapara aeJiOBao je upe 70—80 roaHHaMa; ae^oßao je Mefjy C^iOBeHuviMa y AMepnuH, r«e je nocTao pHM.—KaT. ÖHCKyn. Nastup tjel. društva „Orel“. — HacTyn Teji. ApyuiTBa „Opeji“. ^pominna zadnje f ustoličenje koroških knezov. (Wl't-lW _T_ gSlovenski kmet Etüiryerjv vprašal kneza v slovenskem Jeziku ;n Ali boš pravičen sodnik * Zaščitnik krščanske veri', vdov in siro/ * m Knežje nato prisegel, da bo izpolnjeval zahtr\T xlovemkcga knieta. Običaj kako su pred više stolječa umještali koruške vojvode u slovenačkom jeziku. 06wMaj Kano cy npeft bhiuc ctojieha yMeuiTajiH KopyuiKe BojBo^e y cjiOBeHaHKOMje3HKy. iiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHmiinmiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiii Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Soča, glavna rieka Goričke. — CoHa, rjiaBHa pena TopHMKe. Kanal u Goričkoj. KaHaji y fopHWKoj. Prizor iz goričke okolice. IIpH30p H3 ropHMKe OKOJIHU,e. Gorica: Pogled na grad. — Popmia: florJieA Ha rpaji.. Gorica: Trgovački dom u Gorici. Topima: TproBaHKH äom y TopnuH. Andrija Gaberšček, bivši voda goričkih Slovenaca. AHÄpnja raöepuiMeK, 6hbwh Botja ropHMKHx OioBeiiana. Tolmin. Tojimhh. Tolmin. Tojimhh. PRI KRANJCI Sv. Lucija kod Tolmina. — Cb. Jlyu,Hja koä TojiMHHa. Narodne nošnje iz tršcanske okolice. — HapOAHe HOUifbe H3 TpmfjaHCKe OKOJmu,e. Samostan „Sveta gora“ kod Gorice. (Sada sasvim porušen). CaMoeTaH „CBeTa ropa“ koa Topnce. (Caaa chcbhm nopyiueH). Pogled na Opatiju. — IlorjieÄ Ha OnaTHjy. Vjekoslav Spinčic, istarski voda BeKocJiaB CnHHMHh, HCTapcKH Botja. Opatija uz obalu. OnaTHja y3 oöajiy. Istarska narodna nošnja. HcTapcKa HapoAHa HouiH>a. Ptuj, nekada njemački grad. — ntyj, HeKa^a HeMa^KH rpaa. Maribor: Crkva. Mapnöop: UpKBa. Maribor: Narodni dom. MapH6op: HapoaHH äom. Iz postojnske špilje. — H3 nocTojHCKe iunHJbe. Naša Gorenjska. — Hama fopeftCKa. Narodna nošnja. HapOAHa HouiH>a. Pastir u narodnoj nošnji. nacTHp y HapoAHoj hoiuh,h. Kuca. — Kyfca. Triglavsko jezero. — TpnrjiaBCKO je3epo. Bohinjsko jezero. — Boxhh>cko je3epo. Zimski šport. — 3hmckh iuriopT. Klanško jezero. — KjiaHiuKo je3epo. ßjiejcKO je3epo. Blejsko jezero CUdHilüs Blejsko jezero. — ßjiejcKO je3epo Blejsko jezero. — BjrejcKO je3epo. Triglav. — Tpuryian Bovec u Goričkoj. — EoBeu, y TopHMKoj. Pf™ M? Ljubljana: Mestni trg. — Jby6jbaHa : MecTHH Tpr. Ljubljana: Univerza. — Jby6jbaHa: yHHBep3a. Dr. Anton Jeglič, biskup ljubljanski. — .Up. Ahtoh JerjiHM, ÖHCKyn jbyöjbaHCKH. « LJUBLJANA Enkrat samo naj ti še zrem v očesa jasnega globino: enkrat naj, predno v tujce spem, ogrevam ž njega se milino! PROŠNJA. Sam Bog ve, če še nazaj povrnem se v vasico malo, in sam Bog ve, če mi tedaj očesce tvoje bo sijalo. Glej! leta venomer teko, rode, pokopajo spomine. Ljubezni cvet, cvetoč žarno, čez noč ospe se in premine Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan ! Zbogom ti devojka moja, daleč pot je prek poljan. VASOVALEC. Očka, mati povprašuje: Kje si pa tak dolgo bil? Kje? tak dolgo si popival, da si še klobuk zapil! Očka, mati, le verujte, dobro sem vas nalagal! Saj le z mosta od radosti, v vodo sem klobuk zagnal! VABILO. , S. Jenko. Ljubica, pojd’ z menoj, lepa je noč nocoj, bova svat’vala. Luna naj bode mi priča molčeča, k plesu naj gode mi voda šumeča, zvezde pa zlate pridejo v svate: nič se nikar ne boj, pojdi le pojd’ z menoj Slabo sveča je brlela, zunaj dež je curkom lil, skupaj midva sva sedela, nama lep večer je bil. SLABO SVEČA JE BRLELA S. Jenko. Sladki smehi iz očesa med solzami govore, telo se drži telesa, usta pa se ust drže. Zunaj je nevihta vila, dež na okno je kropil, midva pa sva se ljubila, lep večer je nama bil. Prelepa naša hiša, oj prelep je res naš dvor, lepa bela miza mi, nad njo svet’ Izidor. KMEČKA PESEM. Aleksandrov. Alenčica, Alenčica, naj sveti Izidor varuje lepo hišo ti, varuje lepi dvor. Iz hrama ajda naj diši, naj očka ti živi, štej doto, ne preštej je ti tri in tri noči! LUŠTNO JE V VIGRED. Luštno je v vigred, ko začno ptice pet. Vse se veseli, vse kar na svet živi. V vigredi pojejo te drobne tičice: Sčinkovci, cajzelci ino senice, Med njimi pa poje veseva kuku, saj je Buh stvaril taku! MOJA KOSA JE KRIŽAVNA. Moja kosa je križavna; ker ne reže mi nič več. Moja dekle je veljavna, ko ne poje nikdar več! Dobre kose, mrzle rose, rada travca se kosi! Jaz pa zmiraj premišljujem: oh kaj, dekle, delaš ti ? Holadridrajtjadrjom, Holari, holadre! DOBER VEČER LJUBO DEKLE. Dober večer, ljubo dekle, al’ si se naspalo že? „Jaz še urce nisem spala, sem le mislila na te!“ Kak’ luštno je b’lo, ko so rožice b’le, so pa rožce minule, minulo je vse. DEKLE, TO MI POVEJ. Dekle, to mi povej, ali veš ti še kej, kaj sem ti djal, ko sem pod oknom stal. Ti ne vdaj se še, le počaj name, no leto dve pa tri počaj name ti. Jaz se pa vdala boni, te zapustila bom, in druzega pobča si zbrala bom! Tičice pojo, rožice cveto, najina ljubezen gvišno v kraji bo. POPIHNUL JE TIHI VETAR. Popihnul je tihi vetar iz planine, I odnesel Mari kruno. Nina, nena. VRBNICE NAD MOREM Vrbnice nad morem visoka planino. Trajna nina ninena. Sijaj, sijaj, solnčece, oj, solnce rumeno. Kako bom s’jalo solnce, k’ sem vedno žalostno. SIJAJ, SIJAJ, SOLNČECE. Solnce zgodaj gori gre, dekleta jokajo, ker rade bi ležale pa vstati morajo. Solnce zgodaj doli gre pastirčki jokajo, domov bi radi gnali, pa cede nimajo. OJ DEKLE, KAJ Oj dekle, kaj s’ tak žalostno, povešaš mi oči? Ker vsahnil mi je rožmarin in nagelj se suši. S’ TAK ŽALOSTNO. Dobiš za nagelj semena, vršič za rožmarin, in drugi ti pognal bo spet iz novih korenin.