Največji slovenski dnevnik V Združenih drisTth Va(isit«aeleto . . . lete - 9 York celo leto -Zm. fauTHisl.ro cdo leto £ .00 .00 .00 .00 GLAS Iisi:sto^eii8kihidelaYcevnr AmeiOi TKLVON; CHelssa S—3878 I Hm largest Slovenian Duly in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. J fa 75,000 Readers. NO. 194. — STEV. 194. Entered — Second glass Matter September 31, 1903, ml ths Post Office at Hew York, N. Y„ Tinder Act of Congress of March 8. 1870 TELET0N: OHeliet 3-3871 NEW Y070E, SATURDAY, AUGUST 19, 1933. — SOBOTA, 19. AVGUSTA 1933 VOLUME TT.T. — LETNIK ZLI JOHNSON NE BO TRPEL NOBENEGA UGOVORA POSTAVA ZA GOSPODARSKO OBNOVO DEŽELE JE OBVEZNA BREZ IZJEME ZA VSE TOVARNARJE Predsednik Roosevelt upa, da bosta oljna in jeklarska industrija že danes predložili svoj pravilnik. — Administrator N. R. A. se bo danes posvetoval s premogovnimi baroni glede splošno obveznega pravilnika. —Administrator Johnson misli tisto, kar pove! WASHINGTON, D. C., 1 8. avgusta. — Danes je povabil industrijalni diktator Hugh S. Johnson k sebi zastopnike tovarn, ki izdelujejo avtomobile. Javno zaslišanje o njihovem pravilniku se je vršilo v avditoriju trgovinskega departmenta. Tekom debate je udaril Johnson po mizi rekoč: — Mi bomo izvedli postavo za gospodarsko obnovo dežele in sicer tako kot je pisana. Mi ne bomo napravili nobene izjeme, ki bi bila v prid enemu samemu tovarnarju, pa naj bo velik ali manjhen. I a odločnost je vse navzoče zelo presenetila. — .Tovarnarji so začeli stikati glave in šepetati: — General misli, kar pravi. Zastopniki avtomobilske industrije, ki so se odzvali Johnsonovem vabilu, so prav dobro vedeli, da te besede niso njim namenjene, pač pa njihovemu, mogočnemu tovarišu — Henryu Fordu. Ko je Johnson opazil, da med povabljenimi ni Henry Forda, je rekel, da obžaluje, ker ni avtomobilsko industrija stoodstotno zastopana. Pravilnik za avtomobilsko industrijo je sestavila narodna trgovska zbornica izdelovalcev avtomobilov. Henry Ford ni član te zbornice. V splošnem je Johnson samo proti eni točki pravilnika, namreč proti oni, ki določa "open shop'*. Proti temu so tudi zastopniki organiziranih delavcev, ki zahtevajo poleg višje minimalne plače tudi skrajšanje delovnega časa. Johnson se je nato posvetoval z zastopniki oljne, premogovne in jeklarske industrije. Upati je, da jbodo te tri važne panoge ameriškega narodnega gospodarstva danes ali jutri podpisale pogodbe s predsednikom Rooseveltom, s čimer bo rešen najtežavnejši del Johnsonove naloge. Organizacije železničarjev so si na vse mogoče načine prizadevale doseči, da bi bile tudi uprave železnic podrejene postavi za obnovo ameriškega gospodarstva. Predsednik Roosevelt je odvrnil, da se to ne bo zgodilo, pač bodo pa železniške družbe podrejene posebnemu komisarju. Dasi je general Johnson zelo zadovoljen z dosedanjimi uspehi, ni hotel niti približno izjaviti, koliko delodajalcev je že sklenilo z vlado pogodbo oziroma koliko se jih nahaja "pod perotmi višnjevega orla". Newyorskemu N. R. A. ravnatelju, Groverju A. Whalenu, se je sinoči posrečilo doseči sporazum med 60,000 štavkujočimi krojači in gospodarji. De lavcem je priznana pravica kolektivnega barantanja, in takozvane "znojilnice", v katerih so morale nekatere delavke delati za borih par dolarjev po petdeset ur na teden, bodo odpravljene. S tem je končan štrajk, in delavci se bodo vrilili v ponedeljek na delo. Narodna delavska oblast, ki deluje pod N. R. A.f je poslala svoje zastopnike v premogovne okraje Pennsylvanije, ker so se zopet pojavila nasprotja med premogarji in premogovnimi baroni. V newyorskih tovarnah, ki izdelujejo moške in ženske obleke, bo od ponedeljka naprej uveden petintrideseturni delovni teden. Zastopniki delavcev »o zahtevali, naj traja delovni teden le trideset ur, pa niso prodrli s svojo zahtevo. Država Missouri bo danes glasovala ADMIRAL C. MORGAN JE UMRL Admiral je bil v dveh vojnah. — V svetovni v o j n d je prepeljal v Francijo 50,000 ameriških vojakov. Lake Clear, N. Y., 18. avgusflta. Admiral Casey TJruee (Morgan, ki je imed sveto-vno vojno prepeljal v Evropo 50.000 ameriških vojakov, je po enotedenski bolezni umrl. JStar je bil 65 let. Leta 1917, ko so pričele Združene države prevažati svoje vojaštvo v Francijo, je bil admiral Morgan imenovan za poveljnika parnika "Agamemnon", ki je bil pre(j nemški parnik "Kaiser "\YiI-helm II.". Bil je desna roka admiralu Albertu X. Gleavcs, kateremu je bilo poverjeno nadzorstvo nad prevažanjem vojakov in municije. Po vojni je postal poveljnik parnika "Imperator" (sedaj "J*e-rengaria"- in je prevažala ameriške vojake iz Francije v Ameri-ko. Prevoz vojaštva med vojno je bil zelo težaven, ker ko nemški submarini potapljali sovražne ladje ob evropski obali. Admiral Morgan je tedaij sprožil misel, da so pottarvali prevozne ladje z vijugastimi zeleuo-imoidrimi in črnimi progami. S tako pobarvanimi ladjami in pod varstvom rušilcev subarinov je vodil prevoz čez Atlantik 374crait in brez v.sake nezgod«. V špansko-ameriški vojni je bil kot mornariški poročnik na bojni Iadlji "Releigh". Za svoje zasluge pri prevažanju vojaštva je prejel visoka odlikovanja. Zadnje čase je bil bolj rahlega zdravja in se je pred dvema tednoma prišel adravit v Lake Clear. N AZIJCI ŠE VEDNO ŠČUVAJO SPALNA BOLEZEN SE ŠIRI St. Louis, Mo., 18. avgusta. — V mestu se je pojavila posebne vrste spalna bolezen. V sredo sta za. to boleznijo zopet umrli dve osebi. Do sedaj je umrlo 8 ljudi in po zdravniškem izkazu je za spalno boleznijo bolnih 50 oseb. URUGVAJ JE PRIZNAL SOVJETE 'Moskva, Rusija, 18. avgusta.— Zunanji komifsarijat je naznanil, da je urugvajska vlada obvestila sovjetsko vlado, da bo ustanovila diplomatične zveze s sovjetsko Rusijo in da bo tudi sovjetska vlada poslala svojega zastopnika v Montevideo. Nazijci vabijo Nemce iz Saara na veliko narodno zborovanje. — Francozi so zelo ogorčeni. Pariz, Francija, 18. avgusta.— Navzlic temu. da «je Italija odsvetovala Nemčiji in sta Francija in Anglija protestirali pri nemški vladi glede napadanja Dollfusso-ve vlade v Avstriji po monakov-ski radio postaji, se 'Neimci še vedno poslužujejo tepra sredstva, da rujr(jo proti kanclerju Dollfus.su. Poleg tega pa Xemci po radijskih postajah v Frankobrodu in Stutt-gartu poživljajo Nemce v Saaru. da pridejo na nemško slavje v Niedervvald 20. avgusta. Saarski industrijski okraj, ki leži med Lotarinško in rensko Prusij o. je .za Id let postavljen pod pokroviteljstvo Lige narodov do lerta 1935, ko bo plebiscit odločil. ali astane napol neodvisna dežela pod Francijo, ali pa zopet vrne pod nemško vlado. Saar-ski bazen meri 728 kvadratnih milj in ima 770.000 prebivalcev. Prideluje železo in jeklo ter pre-mog. Premogovniki so po versa ilLski pogodbi la.st Francije. Niederwald je gora blizu Rena v državi Nassau in se nahaja okoli 50 uri i I j severovzhodno od Saar-skega bazena. Vrh gore se nahaja velik spomenik v spomin na ustanovitev nemškega cesarstva leta 1871. Poglavitni pomen spomenika je "Straža ob Reni". Vsled namere nemške vlade, da širi svojo propagando tudi izven svojih meja. je francoska javnost zelo razburjena. Že zaradi kampanje nemških nazijcev v Avstriji je francosko časopisje zelo o-gorčeno na Namce. vsled propagande v Saaru pa je vse francosko časopisje polno člankov proti Nemčiji. List "Le Temps", ki je navadno zelo zmeren v svojem besedilu, pravi, da nemška propaganda po radio iz Monakova še ni preneha. navzlic zahtevi treh velesil. List pravi, da Francija zahteva, da vsaka država spoštuje bistvena načela javnih pravic, četudi Anglija in Italija trpita to nemško "nesramnost". časopisje je mnenja, da se naj za sedaj ta zadeva prepusti Ligi narodov, ki bo Nemčijo gotovo obsodila. UKRADENO UNC0LN0V0 PISMO DRŽAVE BODO POMAGALE AVSTRIJI Pariz, Francija, 18. avgusta. — Anglija, Francija in Italija izdelujejo načrt za takojšnjo gospodarsko pomoč Avstriji. Ta načrt je izdelan po smernicah, ki so naperjene proti Nemčiji, ker noče prenehati s svojo propagando po radiju, navzlic temu, da eo vse tri države proti temu protestirale in hočejo zato Avstriji materijalno pomagati. Chicago, m., 17. avgusta. — Ravnartelj Wigwan izložbe na či-kaški razstavi, Albert Bahlquist, je naznanil policiji, da je bilo u-kradeno pismo predsednika Abrahama Lincolna, ki je vsebovalo I trinajst besed in ki ga je pisal mornariškemu tajniku. PREGANJANJE KRISTJANOV Anglija skuša preprečiti nadaljnje prelivanje krvi v Iraku. — V nevarnosti je 40,000 ljudi. Washington, D. C., 18. avgusta. Poročila iz svetopisemskega raja, kjer sta imela svoj dom Adam in Eva m kjer je tudi zibelka velikih sporov, naznanja masakre in prelivanje krvi. •Kralj Peisšal. ki vlada novi deželi na kraju, k-jer je Noe zgradil svojo ladjo, da se je rešil pred vesoljnim potopom, je odgodil svoje potovanje v Švico, ker mu je angleški poslanik predložil o-stre proteste. Najeti Kurdi so pomorili več sto kristjanskih Asircev v severnem Iraku, ki je moderno ime najstarejšega dela zemlje, in Fei-salovi vojaki se niso niti ganili, da bi ustavili -to klanje. Ministrski predsednik MaeDo-naM je prekinil svoje počitnice na Škotskem in se je z aeropla-noin pripeljal v London. Poslanik v iraku Sir Francis Humphreys je nehal ribariti na Norveškem iz istega razloga. Oba državnika bosta skušala preprečiti morjenje v Iraku, ki je pod angleško nadvla-vlado. in je v nevarnosti 40,000 kristjanskih življenj. Zgodovinsko ni nobene tako zanimive dežele na svetu kot je Trak. 2500 let pred Kr. je kralj Nrmrod ustnovil babilonsko cesarstvo in tukaj je bil rojen Abraham, oče Izaka, ki je rodil Jakoba in njegove brate. Na tem kraju je bil sezidan babilonski stolp, ob katerem so se Vmešali jeziki. Babilon je bilo čudežno mesrto starodavnih časov in gospodar sveta pred Grško in Rimam. Na tej planjavi je Babilon zrastel, procvital in se je zrušil v prah. V Babilonu je bilo rojeno zvez-doznanstvo in je T)ila ura razdeljena v dvanajst delov. In babilonske postave — Hammurabi — so postale podlaga ustavam vseh poznejših držav do današnjih dni. Tukaj so divjale vojne civiliziranega sveta od Kaldejcev, Aleksandra Velikega, Čengis Kana. pa do angleškega kralja Jurija V. V najstarejših časih so vladarji zgradili namakalne priprave in voda Evfrata in Tigrisa je pospe-{ sevala rodovitnost dežele. Pod Arabci. Turki. Tartari in Mongoli pa je dežela propadala; iz rodovitne zemlje so nastala močvirja, v katerih je bila rojena bubon-ska kirga. Preko te dežele je hotel nemški cesar zgraditi železnico iz Berlina v Bagdad; vslec^ te železnice je prišlo do svetovne vojne in Anglija sedaj straži to zemljo, da ne bi nikdo napravil preko nje oeste iz Evrope v Ir?dijo. SUHAČI ŠE VEDNO UPAJO, DA BO VOLITEV IZPADLA V NJIH PRID St. LOUIS, Mo., 18. avgusta. — Volilci države Missouri bodo šli jutri na volišče, kjer se jim bo nudila prilika, da pojasnijo svoje mnenje o prohi-biciji. Splošno se domneva, da bo velika večina vo-lilcev oddala svoje glasove za preklic osemnajstega amendmenta. NOVI POGLAVAR MANDŽURIJE General Takaiši Hišikari je bil imenovan za naslednika maršala Muto. Je zelo vesele narave. Tokio, Japonska, 18. avgusta. General Takaši Hišikari je kot novi vojaški poglavar Mandžurije prinesel s seboj v Cangčun veselo, zabavno naravo v velikem nasprotju s svojim resnim, molčečim prednikorm. matršajom baronom Nobujoši Muto. Muto je bil majhen, je malo g6-voril in živel špartansko pripro-Sto. Hišikari je po postavi največji japonski častnik, je zelo zgovoren, se pogosto smeje in ima zelo rad šalo. Med vojaki ima pridevek "general, ki pleše z veseljem kot vrabec". Ta pridevek ima svoj izvor v na.slednjem dogodku: Leta 1928 je dobil prvo važno kolonijalno poveljstvo na otoku Formoza. Na čestitke nekega prijatelja je odgovoril s tem. da si je izposodil zelo poznan kitajski izraz: — IXa Formozo grem in plešem od veselja kot vrabec. Ko je bil imenovan na sedanje mesto, ga je nek časnikarski po-rovalec vprašal, a.ko bo ostal še nadalje zvest svojemu pridevku. — Mančukuo je mnogo važnejše mesto kot Formoza, — je od* govoril general. — Vrabčji general ta-m ne bi nič opravil. Za to deželo je bolj promeren feniks ali leteči zmaj. ^ Mesto vojaškga poveljnika v Čangčunu je zelo pomembno. Na tem me«tu je Hišikari vrhovni poveljnik 50,000 najboljših japonskih vojakov, generalni governer Dariena in Port Arturja ter cesarjev polnomoČni poslanik v Mančukuo. S tem je svetovalec senčne samostojnosti prvega uradnika v Mančukuo, bivšega kitajskega cesarja Henrvja Pu-vi. ■General Hišikari, ki je star 62 let, je bil, predno je bil poslan na sedanje mesto, član najvišjega vojnega sveta. I Ob o - __ral proti kršenju nevtralnosti, v fe* New točk mi celo leto......ffrjOO Stvar ni bila popolnoma takšna. 'Ameriko so angleške oblasti že br- Ba pol leta................ • %*• 9BJW-J kakor poroča češkoslovaški legfo- J zojavile, da se je bila Vojkova go- narski stotnik Voska v svojih spo-ltovo zmotila. A ko je prised kratki minih, ki izhajajo v glasilu legio- [ odgovor Ga unto ve vohunske po-narjev v Pragi. Voska je namreč družnice, da je zn NAKODA", 91« W. lMk Stmt, New * BOJ PROTI ZLOČINCEM ^f" Posebni odbor zveznega senata je začel preiskovati vzroke raketirstva ter je zaslišal celo vrsto odličnih juri-stov, ki so svetovali, kako bi bilo mogoče uspešno zausta-,viti val zločina, ki se širi po vseh Združenih državah. .Večina svetovalcev pa ni skušala prodreti stvari do dna. Nekateri hočejo poostriti kazenske določbe, uvesti javno bičanje ter priporočajo smrtno kazen za odvajalce in slične zločince. Izkušnja pa kaže, da s takimi metoda-jmi ni bil nikdar dosežen zaželjeni cilj. • • .Vsekakor je potrebno postave tako poostriti, da bodo .preplašile zločince, ter poskrbeti, da bo vsak odvajalee morilec ali požigalec padel v roke pravice. In ko bo eil-ikrat na varnem, naj postava ne pozna nobenega usmiljenja in naj mu ne nudi nobenega izhoda, da bi nekaznovan prišel v prostost. Nadvse značilne so bile izjave zveznega pravdnika !Georgea Z. Medalie in pa sodnika Fredericka Kernochana. Medalie je rekel, da raketirstva ne bo mogoče izgnati mest, dokler ne bo občinska uprava ločena od politike. Sodnik Kernochan je pa šel še nekoliko dalje in izjavil, da nekateri okrajni voditelji ščitijo bandite v za-meno za usluge, ki so jih jim izkazali tekom volilne kam-[ panje. To trditve ne predstavljajo ničesar novega, in že večkrat so bili storjeni poskusi, kako bi bilo mogoče očistiti politično gnojišče. Vsled malomarnosti državljanov so se pa ta prizadevanja izjalovila, zločinci pa še naprej služijo sebičnim in grabežljivim politikom, kalen jih v zameno ščitijo pred postavo. — Po mojem mnenju je policija sestavljena iz najboljših mož, — je rekel Kernochan, — toda Bog se usmi-jU policista, ki se politikom zameri. Zve«a med politiko in zločinstvom okužuje vse javno življenje, in je bila dosedaj še vedno dovolj močna, da ge preprečila uspeh kake resnične reforme. % — V občinskih upravah bi morali biti poklicni uradni-|kit ki bi ne imeli s politiko nobene zveze. 1 # Tak predlog bi bilo pa težko uveljaviti, kajti v Ameriki so politiki tisti, ki delajo postave. ta čas podpiral angleško vohunsko fclužbo v Washingtonu, ki jo je vodil kontreadmiral Gaunt, in mora o teh stvareh že nekaj vedeti. Pa pen je vodil v istem me»t\i vohunsko službo osrednjih sil in sa-boitaina dejanja, ki naj bi omogočala antanti pomoč iz Amerike. Delal je predvsem z Irci in Indci, ki so npali, da jih bodo zmagovite o-srednje sile osvobodile angleškega jarma, in njegovi agenti so puga^ njali v zrak mostove, po katerih so vlaki vofcili vsakovrsten material za antanto v Kanado, zažigali so transporte munieije in orožja za antanto, polagali peklrnske stroje v parnike s takšnim tovorom, zastrupljali za Angleško namenjene vojaške konje in podobno. je 'zmota izključena, so se odločili zahtevati od kapitana holandskega parnika, naj odpre tudi ladijsko blagajno. Ker se je ta upiral, češ da po mednarodnem pomorskem pravu tega ni dolžna in da tudi ne sme. so jo odprl krat-komalo z nasiljem — in v njej so res našli vse, kar so iskali. Objava teh dokumentov je v Ameriki zbudila velikansko razburjenje, celo listi, ki so bili naklonjeni Nemčiji, so pisali z debelimi črkami: "Izženite Papena!" kratko potem so prejeli Papen, nemški mornariški ataše Bov Ed in avstrijski poslanik baron Dumba v resnici potne liste za povratek domov. Tako^ je bil torej Papen izgnan. Kar se pa tiče aktovke, je bila V. B. JL So. Norwalk, Conn. Mrs. B.- Pirnat, Helen ift Leo Pirnat so se dne 18. avgusta podali v Chicago, da si ogledajo svetovno razstavo ter obiščejo tr.rn-kaj svoje sorodnike in znance. Stanovali bodo pri Mrs. J. Stirn. ki je sestra Mn>. Pirnat. Na pot sta se tudi podala Mrs. P. Premru in Sophie Premru, da obiščeta sestro Mrs. Perm-ru v La Salle. Vrnejo se po enem tednu. Vsem želim prijetno vožnjo in .varen povratek. Mr. John Pirnat «bo moral teden dni pečlariti, pa ima v kleti dosti prijateljev, vsled česar mu ne bo dolgočas. Pozdrav! Poročevalec. GLAS NARODA zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-sil jamo. Angleška vohunska služba je bi-|*tvar tudi malo drugačna. Imel jo la dobro poučena o delovanju nem-[J0 že navedeni finančni ataše dr. ško-avstrijske vohunske službe, ker so ji pomagali neštevilni zastop niki podjarmljenih avstrijskih narodov. predvsem Čehoslovakov in Jugoslovenov. Voskova hči je bila poleg nekaterih drugih zanesljivih mož nameščena celo v družbi American Import and Export Co., ki jo jj& vodil Papenov zaupnik, finančni ataše dr. Albert in ki je pod krinko trgovske družbe izvrševala vohunsitvo. Voskova je imela nalogo ekspedirati pošto te družbe, a jo je vsak večer prinašala najprvo svojemu očetu, da pregleda, prepiše in prefotografira važne listine z izvohunje-nimi podatki nemških Albert in v njej so 'bili shranjeni računi o ameriških dobavah Nemčiji. Te račune bi si angleška vohunska služba rada pogledala pobi izje. Poverila je tedaj tri agente. naj stalno sledijo Albertu in mu aktovko, ki jo je nosil stalno pri sebi. izmaknejo. Eden izmed a-gentov. ameriški časnikar Brown, si je tedaj izmislil, da je dal napraviti popolnoma enako aktovko, z enajkim monogramom. in jo napolnil s starimi listi. Nekega dne. ko se je trojica vozila v istem vozu cestne železnice kakor Albert, sta Brownova tovariša po domenjenem načrtu upri- Littfe Falls, N. Y. •Razmere v tukajšnjem mestu se do sedaj še niso dosti izboljšale, čeravno par tovarn še precej dobro obratuje. Upa« » $*o.oc " »» fftj — t * " $mm i" "__liijfr mOM " T em an Isvtitdemo po OaMe Litter m .__„ SLOVENIC PUBLlSHiNG COMPffl« »mr. xqmm, w.. x. V občini Varina na Slovaškem so delavci našli bodalo, ki je krasno izdelano in ki je bilo napravljeno že v četrtem ali petem stoletju po Kristusu. Na mesto je prišel slovaški arheolog Budaj. ki je nadaljeval raziskovanje. Odkril je 40 dobro o-hranjenih grobov. Tudi iz teh sta-rodovnih časov ti grobovi dokazujejo. da so bil itam že v tistem času Slovani. H NAMERAVATE PRIREDIT! VESELICE, TV ZABAVE 4 OGLASUjfE T Ifi iTT i ii T iT' ms "GLAS NARODA" m «U Omm»to, trni nu Slotvnci t Vkfl «fcoMd, ' fl i ill i- i V' cue » oguse se mmm da se je kaj ukrenilo v prid delavcu. Mlekarski praznik je tudi prenehal, in ie npati. da se ne povrne več. ker je v škodo nam A-sem. Seveda je bila potreba, da »o tudi kmetovalci pokazali vladi svoje .mnenj? ter nastopili proti do-bičkarjemi. Vlada ladiko sedaj iz-pregleda in ukrene kaj za dobrobit u-bogemu delaven. Drugače so razmere tukaj pod ničlo. Piknik Slovenskega Doma. kateri se je vršil 6. avgusta, je bil še precej po voljno obiskan, za kar lepa hvala vtsem posetnikoim, posebno pa onim. kateri so nas obiskali iz oddaljenih naselbin in nam pripomogli k boljšemu uspehu. Poročati moram javnosti, da sva-bila jaz in moja žena zelo presenečena na dan 12. avgusta ter da nama ta dan nikdar ne izgine iz spomina. Preteklo je namreč 25 let. odkar sva sklenila, da bo. va skupaj prenašala zakonske križe in težave. .Izvedeli so zato pa tudi najini prijatelji in prijateljice ter se zavzeli, da nama prire-de veliko iznenadenje. V resnici so bili mojstri v tem, kajti delovali so tako na tihem, da se- nama še sanjalo ni, kaj se vise godi o-koli nas. Prva je bila presenečena žena, ko ji v petek pripelje voznik o-koli sto namiznih posod, katere «o kupile prijateljice in članice društva M. Pomagaj, v soboto pa I jaz. ko me pokličejo, v hišo in mi pokažejo, zelo lepo pisalno mizo, katero so mi kupili člani društva sv. Jožerfa -ter člani Slovenskega Doma in prijatelji. iXacuditi se nisva .mogla tem krasnim darovom. ko so zopet začeli proti večeru prihajati z novimi darili. Bilo jih je toliko, da nisem v stanu popisati, kajti nisva se nadejala, i mogel biti navzoč, videl -bi kako je •elovelru pri sren, kadar ženske opravljajo poročne eerimonije. Smeha je bilo obilo in se jima prav iz #rca zahvaliva za talro poročno vez. Srebrno poroko smo obhajali prav do 6. ure zjutraj, nato se nas je pa še nekaj podalo na farnne k Mr. ShHvasniku, kjer nam je naš prijatelj Floyd skuhal i^vmt-no kavo ter na.s zopet poživil. Hvala za njegov trtid. ■Članom in članicam društva trx. Jožefa in društva Marije. Poto a-gaj. vsem članom Slovenskega Doma ter vsem najinim Sorodnikom in prijateljem, kateri ate ko-Frkaj prispevali ali z dobro besedo pripomogli k tej slavnoeti, ae tem potom jaz. moja,žena in o-troci prav iz srca iskreno zahvalimo ta vse 'darov«* in -prispevke ter ogromno delo, ki tete> ga imeli z nami. T>p«maos da boato v stanu kdaj. povrniti, naja&oAT fanfe- jiuii.ja je predsednik podpisal eksekutivno povelje, s katerim naturalizacijski urad in priseljeniški urad sta bi la spojena v enega. Secretary of Labor, MLv» Perkins, je izjavila dne 9. avgusta, da ta spojitev prinese pričakovano prištednjo poldrugega milijona dolarjev na leto. pa tudi doprine.se k bolj u- V listih se>m čjtal, novico a sledečim naslovom: "Ženi, ki jo je mož pretepel, sfe obrača zdravje na bolje". T'bogi revež, ko bo popolnoma ozdravela ! * • Jaz sem sila miroljuben človek, 8« pa stvari na svetu, katere sovražim iz dna srca. 'Najbolj .sovražim govore, ki jih pri .sejah, zborovanjih in banketih ni ne konca na kraja. Menda je več takih ljudi kot sem jaz. kajti čital nem, da imajo ponekod navado postaviti pred govornika uro budilko. Govornik lahko govori toliko' časa. dofcler ne-začne ura zvoniti. Kakorhitro «e pa Tira oglasi, mora utihniti. « Le poslušalci še naprej smrče. Pred kratkim mi je sporočil rojak : — V našem kraju je postarna devica, ki se strašno zgraža nad tvojo kolono. Pravi, da je pohu.i-•šljiva. Toda prečita jo v.seeno vsak 'dan .sproti. Ker je pa malo gluha, ne more drugače citati ka-kor na glas. Da se ne pohujša, si pri tej priliki u^esa zamaši. (Mirovni predlogi na razoroži-tveoi kontVrenei v Ženevi so slič-ni potujočim muzikantom. Sleherni jih rad posluša, nihče spešnemu delovanju priseljeniške ji'" pa noče -sprejeti pod streho, in nwturalizacijske službe. J * ;CoI. Da niel W. MacC'ormack, I Italija je dala svetu Marconija, novi generalni priseljeniški ko- iznajditelja brezžičnega brzoja-misar. postane vodja skupnega u-.va. In razvoj se je dalje vršil. Brzojav se je izpopolnil. Nastal je brezžični telefon — radio. Tako se ie posplošil, da je skoro v vsaki hiši. rada. ^Dosedanji naturalizacijski komisar Raymond F. Crirst odstopi. On je postal šef naturalizacij-ske službe leta 1923 in je bil v naturalizacijski službi od I. 1904. Vsi uradniki priseljeniške naturalizacijske službe so bili odstavljeni. ali takoj zopet imenovani za začasno dobo štirih mesecev. izvzemši naturalizacijskega komisarja Crist in prišeljeniškega komisarja v Seattle-u. Luther I Marconi 111 vseh seveda ni prispeval izboljšanj. Dosti so izumtli in prispevali tudi iznaditelji ' po drugih deželah. Toda Italija ni hotela eaosta-jati. Dala je svetu največji loud- .. .„ , . speaker — največje trobilo — Uoodin. Poleg teh sprememb 136 Mussolinija. izmed '1097 uradnikov bo vpoko-i* ^ jenih in 239 bo odslovljenih dne 19. avgusta. Za defmitivno imenovanje v novi priseljeniški in naturaliza-clski islužbi v(Service od Immigration and Naturalization) bo (me rod a j na le kvalifikacija in dosedanje uspešno službovanje. Kakor je izjavil šef novega urada. Gal. MadCormaek. nepristranske 'komisije bodo preiskovale in izprašale vse tehnično osobje. obstoječe iz priseljeniških inšpektorjev. naturalizacijskih izpraše-va tel je v in drugih uradnikov. V teh keči, kjer je stal, za klica I: — No, prokleti antikrist. eedaj ste se lotili že vere! — Kakšne veref — je vprašal predsednik. — Vere.... in cerkev hočete zapreti. , — Cerkev se bo zaprla .vuno v slučaju, ako ne taiste hoteli predložiti »ovjetu imenika vernikov. — Samo poskusite jo zapreti! Predsednik je z nabranimi obrvi gledal n h papir pr**d seboj ter 6e delal gluhega in slepega. Potem pa je vzdignil glavo, premotril par trenutkov pečarja in rekel: — Za kaj gre i — Za kai.... Ti veš. za kaj gre! — Državljani, na dnevnem re-du je vprašanje vaše cerkve. Prosim, ne prekinjati. Ivan Nikitič molči! — Ne. brat, zadosti sem molčal, toda tu.... kakor hitro >e lotite vere, ste končali. — Ali si povedal vse ? — je vprašal predsednik. — Ve-e.... Kdaj pa boste vi, za vraga.... f — Že d'jbro. Torej: gre za cerkev.... Vi tam. poslušajte! Zabavate se lahko doma. Vsi so umolknili in se vzravnati kakor v cerkvi po končani pridigi ko se zopet prične maša. — Torej : nihče se ne namerava dotakniti vaše vere. toda zahteva fe, da sestavite imenik vseh vernikov, ker je možno, da tu sploh ni niti enega vernika. — Kako ne? Vsi verujejo. — Kai. ali smo pogani? — Samo nas pustite! — so rekli mlajši. VERNIKI — O vas se niti ne govori. Nad vami pretaka solze že davno sam hudič! — Ako ste vsi verni, potem napišite izjavo, da hočete met i cer-k<*v in jo podpišite je rekel pped-s*»dnik. — Zakaj .' Ako jo že imamo, jo hočemo imeti. — Zaradi reda. neumnež! Ali ste preje plačevali konsistoriju davke.' — Smo. In 1 — In.... to je baš.... tudi sedaj jih morate plačati. Tu je papir, tu napišite izjavo in pri podpisu odgovorite na moja vprašanja. Vsi so molčali ter gledali stoječ na prstih čez ramena drugih na papir, ki je ležal na prvi šolski klopi pred predsednikovo mizo. — Xa kakšna vprašanja 1 — To boste zvedeli, je odgovoril predsednik in rekel afntu, ki je nepočesanili las in v stari suk-uji z novimi rokavi sedel v prvi klopi, naj napiše vgoraj "Izjava". — Papir je premajhen za vse podpise! — Dobite drugega. Piši! Izjava : Podpisani tvorimo skupino vernikov in zato izročamo imenik z željo, da nam ostane cerkev. — Počakaj, ne more tako hitro! — je rekel fant. — Da nam ostane cerkev za opravljanje službe božje. Torej, kdor veruje, naj podfpiše. In še nekaj : Prevzemamo dolžnost, skrbeti za cerkev in plačevati zadevne davke. Vsi so molčali. — Zakaj je treba podpisati, ako ti povemo po rusko, da smo vsi verniki, za vraga— je zaklical pečar na svojem prostoru. — Torej, podpiši, ' če veruješ. Najbolj kričiš, ne storiš pa ničesar. Vsi so se hitro ozrli na pečarja. Za trenutek se je obotavljal, potem pa je ni->čuo pljunil ter si je s čepico v roko pričel delati prostor med množico. — Kje naj jpodpisemf — je vprašal. položil čepico na klop in si zavihal rokave. — Tukaj, je pokazal fant in mu ponudil peresnik. , — Ali si podpisal ? — Kaj pa * — Počakaj, kam greš? Odgovori na vprašanje, je rekel predsednik. — Kakšna vprašanja? — Koliko vas je ? — Štirje, kakor veš. — Koliko zemlje? Vsi. ki so stali blizu, so se tiho spogledali. — Zakaj pa to/ — je vprašal Ivan Niktič. — Zaradi reda. — Štiri deleže. Se kaj? — Koliko krav? — Prokleti! — se je oglasil nekdo vznemirjen. Pečar je molčal. Vsem je zastala sapa. Naenkrat pa je vzel čepico s klopi, si obrisal z rokavom pot ter se je vrnil brez besede k peči. — Kam? Povej, koliko krav? — Dve. je odgovoril 7>ečar, ne da bi se ozrl. Vsi so ga gledali, kakor se gleda človeka, ki je do zad-niega zaigral svoje premoženje. — Zakaj pa krave t — je vprašal vznemirjen glas. — Zato, da se ve. Mogoče pre-vzameš dolžnost za oskrbo cerkve, pa sam trpiš lakoto. — In koliko je treba? — Deset milijonov za vsakega, — je odgovoril predsednik. — Torej deset kopejk.... ni velik.... Zakaj pa je treba potem zapisati celo kravo? — Ali naj vpišemo morda samo kravje repe? — Naprej, prihodnji.... Toda vsi, ki jih je pogledal, so zrli drugam. — Prohor Stepanič. vpiši se, saj vendar poješ na koru! — Svteta ^f a ti božja, je že začel po imenih! — Stoj! Ne odhajati! Ko bomo končali, greste lahko vsi, je zaklical predsednik. — Ne odhajajte, za. vraga! — je nenadno zavpil pečar, ki je do sedaj molčal. Vsi so zopet gledali nanj z izrazom skrite radozalnosti in pomilovanja, toda nihče mu ni pogledal v oči. — Pa naj bo! — je rekel ne-nadno Prohor Stepanič, skomignil z rameni ter se ril med množico k mizi. Za njim se je priglasil občinski tepec, analfabet Sioma, ki ga jp podpisal fant v prvi klopi. Revež ni imel ne krav in ne owe — prav ničesar. — Ali so že vsi? — je vprašal predsednik. Vsi so molčali in se gledali. — Med petsto prebivalci.... samo trije verniki. To ni niti en odstotek, je rekel predsednik. — Glavno zanje je pač krava. Za to jim gre. — Četudi ne rečejo nobene zle besede, vendar potegnejo kožo s človeka. — Kaj naj storita dva? Sioma ne pride v poštev, saj nima drugega kakor svojo dušo in še ta je revna. VAŽNEREFORME V LAŠKI VOJSKI Kakor znano, so se pred dnevi izvršile nekatere spremembe v sestavni italijanskega kabineta. Dolgoletni vojni minister general Gaezera je podal ostavko in njemu je sledil tudi dotedanji državni podtajnik v vojnem ministrstvu Manaresi. Resor vojnega ministrstva je prevael sam Mussolini, državno podtajniatvo pa poveljnik veronskega armadnega tebora general Baistrocchi. o katerem je znano. da je najboljši strokovnjak za vojske na kopnem. Letalskega ministra Balba namerava Mussolini, čim se povrne iz Amerike imenovati za načelnika glavnega generalnega štaba. Dosedanji mornariški minister Sirianj se bo moral zadovoljiti s kakim drugim zvenečim naslovom. Za preureditev italijanskih nacionalnih vojnih sil je dala povod tudi poslednja za Italijo t»elo mučna debata v komisiji za vojne elek-* tive na razorožitveni konferenci v strateška vprašanja na italijanski j Ženevi, kjer so ugotovili, da si je meji v Julijski Krajini. , rimski režim ustvaril poleg redne Te spremembe so bile povod še svojo posebno vojsko v fašistični mnogim glasovom, ki so se pričeli milici, predvojaških organizacijah širiti v političnih krogih o nadalj- jn mladinskih organizacijah faši-nih spremembah v vladi, pa tudi o stične stranke. Zaradi tega name-raznih reformah v italijanski voj- ravajo. kakor zatrinjejo dobro po-ski. Že v lanski in še posebej v le- učeni krogi, vključiti fašistično nii-tošnji proračunski debati so ►se lico v redne kadre italijanske voj. razni fašistični poslanci in senator- ske. Za Mussolinija bo pomenila ji zavzemali za to. da bi se združi- ta inkorporaeija milice v redno 1h italijanska ministrstva za voj- \*>j<5ko dvojno korist. Ženevskim sko, mornarico in letalstvo v skup- diplomatom bi odvzel vse argumen-no ministrstvo za narodno obrambo te za njihove zahteve glede okrnit-Mussolini ju je mnogo na tem, da ve sedanjih režimskih organizacij, čdruži v svojih rokah vse nacio- na katerih sloni vsa njegova moč. nalne sile in je zaradi tega ta istočasno pa bi utrdil tudi svoj po-predlog sprejel. Gazzera. ki je do- ložaj v italijanski vojski, ki je bila polnil reforme v ust rojstvu itali-1 doslej pod vodstvom Gazzere še Tako so govorili ljudje med se-jailske vojske, je bil imenovan za ' vedno bolj naklonjena Kvirinalu boj. — Cerkev je vaša. Trije državljani so odgovorni. Ljudje so se razhajali ter se n-mikali prostoru, kjer je stal pečar. — Prodali so me, pasji otroci, s j č revi vred! — je vzdihnil j»ečar. vrhovnega poveljnika italijanske , nego palači Venezia. MRTVI ZMAGOVALEC 3. avgusta letos so imeli v afri-! temin a 1864. Toda Speke, ki je bil POZABLJEN DIMNIKAR Knjigarna "Glas Nahoda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Weat 18th Street. New York MOLITVENHCI • TBTA URA ▼ platno ve«..............M ▼ flno usnje ve»..... ▼ najfinejše usnje vex 1J« v najfinejše usnje trda ' rm _______:_____________—IM llKBI ZA JHJftO . . v. plftno ves._______JM ▼ fino usnje Ves ............lil v najfinejše usnje ves lJf MAJSKI GLASOVI v platno Tem. ____- J« ▼ usnje re». ...---„----1JM v fino usnje tet. ______I JI t najflnejie usnje rev 1.9« »VrtlO 8JICA . . ▼ tmltirano tMcnje vet. .M ▼ usnje ve«.......A§ . t flno usnje »ez.. ..^....l— ▼ najfinejše nanje Te«. lJt$ v najfinejše usnje trdi ▼e* ..........................LS9 ▼ bal celluloid van.----1JM Key of Heaven: fino vezano .................... ▼ nanje maoo --------------- * najfinejše pinje vezano > (ZA ODRASLEt -......35 .....-7# ...1.M Nenrttina brei uiltelja: 1 del ___________________________ . del _____________________________ Največji splsovnik Ijubavnih In drugJb pisen ..................... mu* NA* t ponarejeno_______________L.— » n*jftnejfte nanje ve« liS v najfinejša ist)e trda T«S --------..„--------------IJt MAftlJA VAMDiJA fino t««______________^M t fk>p usnje —,----------IM * najfinejše usnje trda rt« •■;,„„;■»■»-14 » . • • • /• • * Hrvatski molitveniki: CSjeln Jftwvat', flfcn vem. —......L<— tfcv* Btfa. a mtr fina res LH najfinejl* m --------------1 AS Key ef Heaven: v celoid vezano ..........I....-......i .IS « v celoid najfinejši ves ...........1.5* v fino nanje veznno ................l£t Catholic Poeket M an na! , v fino nanje vezano ................l.M Ave Marta: . v fino usnje Tesano ------—L4i T > POUČNE KNJIGE AnfleAka slovensko berilo ~_______t- lifrtka In Anterikanel (Trunk) 5.— Angeljaka služba aU nauk kake se . naj strefte k sv. mil ____________.IS L2t tifil nalezljlviaa boleznin______ CevknMko jezero........................ Dnnli ilvinozdravplk broiirano Domači Trt ...................... Govedoreja .................................IM Gospodinjstvo ................-............12M Jvfoalavtjs (iielik) i. aveaek L5S ' 2. zvezek, 1—2 snopič .........1AS KleCsrstvo (Skalkky) ................... Kratka nMn gnutaMoi —---------AS Kratka r gadov baa Slovencev, Hrvatov la ftfov ___________________.JI Mivtjon K. D. JB saieriikl drtavUaa .1» ..AS ...3s Ko je dobila duna,j*»ka t^pera še pred vojno eentralno kurjavo, so podaje nepotrebne vse dotedanje peei in dimniki. A vodstvo opere je pozabilo, da ne potrebuje niti dimnikarja, ki je bil prej preganjal saje. Dimnikarju se sevedo ni zdelo potrebno, da bi nepozvan zapustil službo. Dvajset let je redno prihajal po plačo in z družino vred izkoriščal, brezplačne (vstopnice za nastavljence. £>ele zdaj. v dobi atednje je nek mestni svetnik slučajno odkril pozabljenega dimnikarja. Mesto je dimnikarja takoj poslalo v pokoj, a mu je moralo nakloniti tudi pokojnino. Saj ima dimnikar 28 let nepertrgane službe. SMRT ZARADI STRELE -jn .ji .1AS SJahs Obrtno knjigoTodatva_________ Perotninarstvo. broilrano ....... Pravila za oliko______________ ratbiene aaotnje na nlkah^akt pod- lati ----------------------W Prava in revoloelja (Pitamie) ____ Predhodniki In idejni utemelji m- -AS 1AS osnovni pa^ai tehnike, vezano . broKraoo l............. ------1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 462 strani) ..............I At Spretna kuhanem, trdo vezana ____LSI Sveto Pismo stare in nove zavese, tepo trdo vezana ___________________S.— Sadnq fino ------------------------------45 Sadje t gospodinjstvu ___________..75 U«na knjiga in berilo lačkepa jezika ............— -------------------AS Učna knjiga in berilo italijanskega jezika .................... 1.— Učbenik angleikega jezika fcsdo ves. ______________________________„139 broširano.......—.................1.20 <7vo«r v filozofija iVeberJ VdU-. .....»..Jl^ft, Smrt. po streli nastane zaradi n-mrtvičenja srca. dihalnega središča centralnega živčnega sistema. Zunanje poškodbe so ožgana mesta, v koži, osmojeni lasje, včasih tudi rane, ki sličijo mehanično povzročenim poškodbam. Poudariti je treba, da zunanje poškodbe često-krat niti ne kažejo pravega položaja. »kem mestu Entebbe, prestolnici 1'gande, svečanost, ki je bila posvečena 75. obletnici odkritja Vik torije Njanse. Tega dne pred 75 ' leti je namreč angleški raziskovalec John Hanning Spefce kot prvi belokožec uzrl skrivnostno jezero v notranjosti črnega kontinenta. L. 1857. je spremljal tedaj komaj tridesetletni Speke znanega svetovnega potnika Rurtona, s katerim ga je \ezalo tesno prijateljstvo. na njegovem potovanju po tedaj še docela neznani notranjosti Afrike. Februarja 1858 sta z njim odkrila podolgovato Tanganjiško jezero. Xa povratnem potovanju je dobil Burton hudo mrzlico in ekspe-dicija se je hočeš nočeš morala u-staviti v črnski naselbini Tabora. Speke, ki je negoval svojega prijatelja. pa si ni mogel dati miru uiti v tem odmoru. Njegova podjetnost je bila tolikšna, da je skle-« nil poskusiti sunek skozi vročo stepo TJnjamvesi proti severu. Na tej poti ga je mučil silen glavobol, tudi oko mu je nagajalo in ponovile so se mu tndi bolečine od enajstih ran s sulicami, ki so mu jih bili prizadejali pred leti divji domačini Somalije, ko je brodil skozi nii-ho\io deželo z Burtonom. Kljnb temu ga je hrabro *rce gnalo naprej. Neki arabski trgovec mu je namreč, pripovedoval, da so v notranjosti Afrike tri velikanska jezera. Njaso in Ta-nganjiko je porcnal, ker ju je videl z lastnimi očmi; tretjo jeze- veljk prijatelj narave in lova, je sel nekaj dni poprej na lov na fazane in zvečer pred diskusijo se mu je po ne«sreči sprožila puška in ga smrtno ranila. Kljub temu pa je ostal zmagovalec v diskusiji, ki s-e zaradi prezgodnje smrti nikoli ni vršila. Burton je moral doživeti poraz, da j Tanganjiki ter ugotovil, da nima to jezero nobene skupnosti z Nilom, pač pa s Kongom. Speke je danes v Angliji prignan kot eden največjih pionirjev evropske kulture na črnem kontinentu. Pokrajine, skowi katere je romal kot prvi belokožec. dajejo danes civilizirani Evropi ogromna bogastva. Vganda. v kateri živijo krepki črnci, mogoče najsilnejše ljudstvo Afrike, daje Evropi letno 250.000 bal bombaža in 10.000 ton kave ter uvaža veLike množine evropskih industrijskih izdelkov. Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki »o radi ila-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. H." ličino slavčevih jajčec. Z njimi so nadomestili vrabrja jajca: te so pričele valiti vrabčevke. Pozneje se je pokazalo, da so bili nabiralci prepovršni. Moskovski vrabci zdaj redijo poleg mladih slavcev tudi pmice, taščice in celo navadne si-nice. A to je malenkost. "Pravda" zmagoslavno poroča, da se bo razlegalo mesec dni pozneje po moskovskih drevoredih namesto čiv-kanja vrabcev f-arobna j>esem slav-čka.... Toda — ali n«* b«>do zleteli dorasli slavci nazaj v gozd / KOZAKI V MANDŽURIJI Mnogokrat strela človeka ubije, . ... ^ „ . .. . ... , , . ro pa je bilo »e neznano m ga je ne da bi bilo na. zunaj opaziti kak- j ^ 1 __c,__,__. ___ šno poškodbo. kvečjemuj morda' ' ° točkam podobne ranice v koži. Vča- sih se kažejo na koži rdeče proge, ki se cepijo na vse strani v veje in ki izginejo čez dan ali dva. Ce treba i^ati. S^Speke je krenil i proti severu in 3. avgnista 1858. je stal pred silno zrcalno gladino, ki se mu je skoraj videla prej morje nego jezero. Na čast kraljici Vik- . , v . , . , toriji je lmeaioval jezero, ki lezi se na truplu ne kanejo nobeni Rle- , , xt-, , . . ? ... , , 1132 m nad morsko gladino, Vtk- dovi strele, jih najdemo morda V .. v- raztopljenili kovinskimi predmeti^ ( . ua obleki, gumbih in podobnem, pojav, ki ima lahko nekaj pomena za preiskovalne Oblasti in ki sta ga poznala že Plinij in Seneka. Prva pomoč A tiste, fei je vanje treščilo, so celo uro ali še dalj trajajoči poskusi z umetnim dihanjem. Ko se je vrnil s svoje uspešne fkapedicije. je poročal o odkritju Burtonu, ki je še zmerom ležal v postelji. Trdil je celo, da je odkril v tem jezeru izvor Nila. Burton je srvojemu učencu in prijatelju odločno ugovarjal, kajti po njegovem se je iztekal Nil iz Tangaaijike. — DL&usija o tem vprašanju je povzročila razdor med prijateljema, ki sta a* slednjič razšla. ' Dve leti poeneje se je Speke vrnil k jezeru. Z njim je bil sloviti kapitan Grant in ob sta postala jetnika zamorskega kralja Mtese. Neka stara gospa v Bologni je ki JU je drci več mea^ev v sužno-zapustila pred sedmimi leti društvu Ted8J ^ daP°V' za 'varstvo živali menda edini o-in ^ se Je branjen »op Napoleonovih las, ki da.3e nvjef?va ga je m odrezal pri pogrebu na ™ «* izhva protl ^^ sv. Heleni eeoarjev zdravnik. — Njeni dediči so zahtevali šop kot dragocen zgodovinski spomin. Sklicevali so se na to. da ne bodo živa- SPOR ZARA0I NAPOLEONOVIH LAS iz Viktorije Njanae. Speke se j<" vrnil na Angleško, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Toda ehn je stopil na domača li razumele pomena darila. Sodišče tla. so se oglasili tndi njegovi na- je po dolgi pravdi društva wt var-' stvo živali slednjič takole odločila: ne bodo živali razumele pomena darila, ga bodo vendar prav tako dobro prodale, kakor bi to storili vi, gospodje Sorodniki". Ta 1 dokkz Je rfmsfc*L sprotnflci, med njimi Barton, ki je pobijal njegove Trditvie in dokazoval naaprcttno. Speke pa je imel dovolj poguma, da je nastopil *ao-kaz resnice za svoje trditve pred Geoferafeko dražbo, rhskturi jski. večer je M določen za dan 16. asp- SOCIALIZACIJA VRABCEV Moskovska "Pravda" piše o požrtvovalnem delovanju "Zelenega trusta", ki menda ustreza našim društvom za varstvo živali in javnih nasadov. Njegovi člani so pomladi popisali vsa guezda vrabcev po moskovskih drevoredih, "da bi izkoristili dosedanjo javno nadlogo za olepša nje rdeče prestol i-ee*\ Nato so šestkrat prepotovali okoli Moskve in zbrali potrebno ko- Na majidžurskem ozemlju, na zapadni meji. je tako zvauo Tr-jolirječje, kjer so naseljeni ruski koza k i. To je zelo rodoviten kraj, ker žive skoraj izključno Icoza-Ici. ki so odšli iz Rusije z atama-nom Semjonovim in kamor še vedno prihajajo pojedini obupani be-gunei iz sovjetske Rusije. Kozakov je iv Mandžuriji okrog t»0t)0; življenje ji teče po starih kozaških tradicijah in obirajih. Vsaka nanelbina ima svojega atamana, ves kraj pa svojega oblastnega atamana v osebi zelo popularnega polkovnika Mungalova. Oblastni ataman ima vso sodno in upravno oblast nad krajem, proti njegovim razsodbam ni priziva. To je ustava, kakršno so imeli zabaj-kalski kozaki. Tudi varnostna policija je izključno v kozaških rokah. Leta 1929 so izrabile sovjetske takoj oglasi. — (HenriV. povedati sem ti samo hotel, da sprejmem službo y Trannvaalu. Žena in hči me bosta spremljali. Ali imaš nocoj za nas (asa kako uro. ali pa si mogoče dogovorjen s svojo nevesto? t — Sem prost in rad priderm. Moja nevesta je nocoj s svojimi stariši v operi, in tako sem ti popolnoma na razpolago. — To me veseli. Toda pripravi se, da ti bo moja žena a svojim izprasevaojem o Transvaalu dušo izvlekla iz telesa. £rxnd se zasmeje. tL (Dalje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. Nevarna ženska dvojica v Beograda. Na 15 dni zapora je bila v Beogradu obsojena lepotica Lela Sa-leviceva, zaradi katere je prišlo do. znane krvave tragedije v rodbini bogatega solunskega podjetnika Moiseja Aseja, katerega je zabodel njegov mladoletni sin, ker je hotel zaradi beograjske lepotice zapustiti rodbino. Po tej tragediji pa so se pred beograjsko \ lepotico začele kopičiti pritožbe, kako nevarna lepotica Sale.vičeva tudi raznim drugim .oženjenim in petičnim gospodam meša glave. Salevičeva je na Terazijah ustanovila brivnieo pod imenom "Lela' in se je baje tam udejstvova-la kot prava sirena. Obsodili so ja* kakor že rečeno, na 15 dni zapora in je sedaj njena pritožba proti tej obsodbi zavrnjena. Druga nevarna ženska pa je neka Jovanka Starevičeva. ki je u-Istanovila svoj detektivski zavod pod imenom "Bodočnost", da bi ljubosumnim ženami pridobila dokaze o nezvestobi mož, ki se sučejo okrog raznih zapeljivk. Jovanka je imela v svojem detektivskem uraldu rets sijajno bodočnost, ker je v Beogradu mnogo "ljubosumnih žena. V zadnjih dneh j pa se je ugotovilo, da je Jovanka ! s svojim uradom "Bodočnost" izvajala raznovrstne sleparnje na račun ljubosumnih žena in da je tudi sama srkbela za razne skušnjave. ki bi ji privedle čim vrčki i jentele. Jovanki je policija preprečila bodočnost v Beogradu, ker jo je obsodila na zaporno kazen in jo bo potem izgnala v pristojno občino v Užice. Cigani kot veletrgovci. V Tordi blizu Velikega Bečke-reka so začeli cigani v zadnjem času na veliko prodajati mast po 3 in 4 Din za kg. Mast so ponujali celo po Velikem Bečkereku. Te dni pa so večjo količino masti po 3 Din kg ponudili tudi nekemu posestniku v Tordi. ki se je takoj spomnil, da so neki cigani nekaj dni poprej od njega izmoledovali 3 svinje, ki so poginile. Domneval je, da je mast najbrž od teh in drugih svinj, ki so si jih prisvojili v vasi in v okolici. Ko je svoj sum razodel orožnikom, so ti kmalu zasledili pravcato cigansko tovarno mesa in mesnih izdelkov. V Tordi in okolici je nedavno razsajala neka svinjska kuga in je dnavno poginilo po 20 svinj. Te svinje so cigani odvlekli, nekaj inesa so sami pojedli. druj?o pa so predelali v svoji delavnici v nekem gozdu. Prodali so mnogo! masti, na solncu pa so sušili tudi mnogo mesa. Orožniki so zapr- J li nad 30 ciganskih trgovcev. j I Dragocene relikvije na Trsatu so' izginile. Nedavno je potovala skozi Su-šak večja skupina nemških turi-itov. mekl katerimi je bilo tudi nekaj intelektualcev. Ti so izrazili ravnatelju "Putnika" željo, da bi radi videli zakladnico frančiškanskega samostana na Trstu, o kateri so slišali in čitali, da vsebuje nekaj velikih umetniških drago-jenosti. Ravnatelj se je takoj odzval želji ter vodil izletnike v samostan. Med razgledovanjem je ravnatelj Vrin-janin opazil, da" svardijan ni pokazal znamenitega relikviarja kneginje Barbare Prankopanske, soproge despota Vuka Brankoviča. Opazil je ludi, la ni v zakladnici dvoglavefra or-'a Karla VI.. in kipa bana Tome E rdodv ja-Ba ka ča. V ralikvaru kneginje Barbare Frankopanske so razne relikvije, okovane s srebrom in dragulji, re-ikviar pa je dragoceno juvelir-iko in rezbarsko delo z napisom cirilici. To je edini dar, o ka-erem se ve. da so ga srbski despoti poklonili Materi božji na Trsatu. Dragoceno delo je tudi cip bana Bakača, ki ima letnico '597. Orel. ki ga je pokilonil Ka-•el VI., oče Marije Terezije, pa e iz masivnega zlata in okrašen' ; velikimi dragulji. j Kaj je s temi drogocenostmi, se \e> ve. Leta lft24 je poklicala u-■ irava frančiškanskega samostana la Tnsatu zlatarja ftafarja z Re-1 ce, da bi precenil samostansko ; ■zakladnico. Zlatar Safar .se je po-' -abilu odzval in je skozi kakih 10 Ini vsak dan prihajal v samostan n vršil ta.m svoje preglede in ee-' litve. Tedaj se je govorilo. ,da na-nefravajo frančiškani prodati nekatere »dragocenosti iz svoje zakladnice, da bi z izkupičkom, izvršili ajeka popravila cerkve. Iz Slovenije. Nova grobova. V Senožečah je po dolgi in težki bolezni umrl Franc Suša, bivši tamošnji notar. | paganda. četudi se je zgodila med štirimi očmi. Sodnik pojedinec je kaplana obsodil na 3000 Din de-I narne kazni a>li v primeru neiz- - Na Bledu pa je umrla Otili- ■ na 50 ^pora Bra- nilec je proti sodbi prijavil pri- ziv. ja Rusova, učiteljica v Tišini. Vprašanje spovedne molčečnosti. Smrtna nesreča pri kopanju. 6. avgusta popoldne je Drava zopet zahtevala mlado človeško živ- Pred sodnikom pojedincem o-krožnega sodišča se je vre v vodl nenadoma zgrabil krč SLOVENIC PUBLISHING CO. k^ TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW TOBK, If. X. PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE fe= SHIPPING NEWS ZAKAJ ZVONE OPOLDNE Budimpešta, Ogrska, 16. avgusta. — V .spomin na veliko zmaga Madžarov nad Turki je papež Nikolaj V. odredil, da se opeldne cgvtfni po vseh katoliških cerkvah. V srednjem veku so Turki o-grožali za pa dno evropsko civilizacijo, in so vpadali v sosednje države, noseč s seboj ogenj in 2i. av0usta: «•» je med drugim vprašal če je Kre 111 Je pre(1 -staršev izgi-lmeč. Najbližja država jim je bi-1 Heiiame v Hamburg član Sokola. Na pritrdilen odgo-1nil v valovih. Ker ni bilo nobene- la Ogrska, nekaka vrata v za- 23 ,vor je kaplan odvrnil: "To ste pa ! r'olna je voda odne-]padno Evropo. Turki so v stolet- vsis hudičem. Ti si špijon!" Pro-(s,a naPr^- Trupla še niso na*h " ti kaplanu je bila podana ovadba zaradi prestopka po čl. 4. zakona zaščiti držalve. •Obtoženi ka-. Na dvorišču Kolinske tovarne so svoj čas zgradili majhen bazen. v globini 4 m. iz kateresra črpa tovarna vodo za svoj obrat. Na j katoliških cerkvah, dvorišču se je igralo več otrok." med njimi 2-letni sinček šoferja j Franeek Poglje. Ostal je čez čas> sam. ker se je družbica večjih o-j meXn\ niesar Llldovik Nagv iz trok premaknila v igranju na (Dcbreczina je šival a H cm ({nl drugo me.sto. Ko je prišel vrtnar - . „ , . ..... i: u v...u: | iglo gumb na svojem jopiču, ki ga ni odloži? med šivanjem. Ko je žo iil*»«'rT tf Otrok utonil v bazenu. plan je tako v preiskavi kakor pri ■ razpravi odklonil vsak zagovor, češ. da ga v to veže spovedna | molčečnost. Državni tožilec pa je proti njemu dvignil obtožbo zaradi prestopka po omenjenem členu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker je s temi besedami vršil propagando proti organizaeiji Sokola kraljevine Jugoslavije. Obtoženec k razpravi ni pri'el. pač pa je njegov branilec prav tako navajal raaloge spovedne molčečnosti ter naglašal. da se je zadeva vršila med štirimi očmi. Državni tožilec se je skliceval na razsodbo apela-eijskega sodišča v Ljubljani, ki je v neki kazenski zadevi izreklo. jih pregazili deželo in jo opusto-šili. Leta 145« pa je ogrski kralj Janez Hunvadv potolkel glavno turško vojsko, ki je bila tako močna, da bi mogla podjarmiti celo Evropo. V spomin na to zma-! go sedaj zvone opoldne po vseh SRCE SO MU ZAŠILI Olympic. Cherbourg 24. avgusta: Champluin v Havr« Kuropa v Brecuen 25. avgusta: Veendam v Roulofn« 26. avgusta: Roma v Gfrioa Bei enjf.iria V Cherbourg 29. avguxta: Leviathan v Cherbourg 30. avgusta: I>e Cruase v Havre Majesti« v Cherbourg Manhattan v Havre L>«-uts<'hland v Hamburg 11. avgusta: isrcincii v Bremen Ovardjančič k bazenu, da bi zajel v škropilnico nekaj vode. je presenečen opazil, da plava na vrhu vode otroški cucelj. Takoj je uganil, da je dudka last malega Francka. Hitel je v stanovanje Pogljevih, in ker t^ni ni našel otroka, spet nazaj k bazenu. S pomočjo deske je kmaJu potegnil 6. septembra: Ai|iJituiiia v Cherbourg v Hamburg New York da za dejanski stan prestopka porjz »motne vode Francka nezavest-navedenem členu ni potrebno, da so ibile besede izrečeno javno ali pred več osebami, marveč je tudi kazniva vsaka protizakonita pro- nega. Otroka so nemudoma prepeljali v bolnico, a je bila zaman vsaka pomoč. Nesrečno dete je zvečer umrlo. 2. sept-mfcra. Coni«; rti Savola v Geno končal svoje delo. sta nenadoma « ..... # 5. septembra: vstopila dva orožnika. Njun prihod He d* Kranre v Havr« je moža tako prestraši, da si je vi v BoUicg„. stil in so ga hitri prepeljali na se mu je v levi prekot srčne miši-1 ce. Nagv se je zaradi rane onesvestil in so ga hitro prepeljali na kliniko, kjer so mu zopet zašili sr-1 ce. Zdaj je že brez vročine in bo po vsej priliki v kratkem ]»opolno-ma okreval. ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FBANCE" preko Havre Ar. Y. ZA TJA LJUBLJANA IX NAZAJ "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATTJRNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Cherbonrga "BERENGARIA" pr. Cherbourga 5. SEPTEMBRA. 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 24. AVGUSTA 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 6. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00 $ 99.23 $ 91.73 $178.50 $171.50 $ 97.50 ' $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: 1DEUTSCHLAND 11 pr. Hamburga 30. AVGUSTA ... 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Haniburga 13. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Clierbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New.-York, N. Y. 8. fteptembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Paris v Havre Vuloania v Trat Volendi.m v Bmilr.gn* Europa v Bremen 13. septembra: Lafayette v Havre Manhattan v Havre Bprengaria v Cherbour-Albert Hall in. v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Re* v Gen mi Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aquitania v Cherbourg 23. septembra: X;»turnia v Trst lie de France v Havre Vt-endiim v Boulogne 26. septembra: Eiirop* v Bremen Staterulam v Boulogne 27- septembra: Washington v Havre Mailtet .nia v Cherbourg I'eutsi-hlaTK" v Hamburg 29. septembra: Taris v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: Conte di Savola t Ono» V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 5. SEPTEMBRA -•»'• Septembra — 14. Oktobra PARIS 9. Septembra — 29. Septembra LAFAYETTE 13. Septembra — 7. Oktobra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpn-iajte naše pooblaščene agent« efreach. Jdna 13 STATK STREET. NEW YORK VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. ^— Pošljite nair *L in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Naročila sprejema: "GLASNARODA"« 216 W. I8th Street 11 New York , N. Y. rt