Pf(l] jK pončno-zafiavm ihl o pcbclnmi za oJcmmfic bzuzim. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.“ ▼ Rojanu pri Trstu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. shod v ijuDljano! Pripravljalni odbor za tretji slovenski katoliški shod je objavil za velikonočne praznike to-le veselo naznanilo : Velikonočni ognji plamene in oznanjajo zmagoslavno alelujo, a mi vas kličemo na tabor. Leto za letom obhajamo zma-galno vstajenje Kristusovo, a ne obhajamo ga, da bi se veselili brezdelnega miru, obhajamo ga, veliko bolj, da iz njega zajemamo novih moči, novih sil, novega poguma, in konečno novega veselega upanja. Kristus je vstal, a vstati mora z njim iz-nova vsak čas in vsak narod. Vstajenje Kristusovo je bilo le dopolnjenje tistega žrtevpolnega življenja, ki se ni strašilo ne dela in truda, ne preganjaja in ponižanja, marveč je vztrajalo, vztrajalo tudi tedaj, ko .K je pokril s smrtnimi mrakovi veliki petek, budi vstajenje našega časa in našega naroda more biti le dopolnjenje velikih žrtev. Zaman bi upali zmage, če bi se vdali malomarnemu brezdelju. Zato vas v dneh najve jega zmago slavja kličemo na tabor ! Katoliški Slovenci f Ni mogoče še danes presoditi, kaj sta bila našemu narodu prvi m drugi katoliški shod. Gotovo je, da se Je z njima začel velik preporod, da se je začela z njima naša renesanca. — Ljudstvo se je zavedlo svojih ciljev in svojih moči in začelo je vstajati polno upanja, polno delavnosti, polno resnobnega zmisla za velike naloge naše dobe. — Krščanska misel je z novo močjo prevzela duhove in dala dušam novega poleta. Velika radost polni naša srca, če se oziramo nazaj na to dobo. Kako vsepovsod tako vneto religiozno, socialno in politično življenje ! Toda ni še najvišji dan ! Mnogo dela čaka tudi še nas, mnogo žrtev in mnogo bojev! Se bo treba mnogo dela, da bo deležen naš narod polnosti religioznega življenja; še globlje mu morajo se i v vse globine duševnosti krščanske ideje ter mu biti živa počela vsega delovanja. Mnogo žrtev bo treba, da pomoremo veliki soci-jalni bedi naše dobe. In treba bo tudi še mnogo boja. Dnevi so silno resni. Gete liberalizma so se začele zopet zbirati. Pripravljajo se na obupen naskok. Dal jim je poguma začasen uspeh v nesrečni Francoski. Kakor so tam z nasiljem zatrli versko svobodo, tako nameravajo iste sovražne nakane tudi v naši Avstriji. Vedno bolj divja sovrag zoper Gerkev. Vrgli bi radi križ iz naših šol in znamenje verne zvestobe iz krščanskih družin. Tudi se majejo osnove držav. Med narodi ni 'več doumevanja, ampak odtujenje in zamrza. Pravica se umika sili; ljubezen sebičju. V teh resnih dneh je treba krščan- maja 1906. Prikadhaja iiavilka izide II skemu ljudstvu jasnih ciljev in močne slog-e. Kakor zvezde stalnice na nebu morajo biti začrtana načela v našem programu. Večna in rešilna krščanska načela pravičnosti in ljubezni morajo biti veljavna tudi za države in narode, in svobodo, ki je modernemu človeku tako draga, to svobodo morajo priznati države tudi Cerkvi. Zato pa je treba, da se narodi zganejo v obrambo najdražjega, v obrambo svobode, vere in Cerkve. Treba je, da glasno terjajo svoje pravice in pravice svoje Cerkve. Treba je, da odločno izpovedo svoja načela o perečih vprašanjih naše dobe. Treba je, da resno premislijo vsa sredstva, ki jih terjajo novi časi z novimi potrebami. Treba je, da se v vzajemni spodbudi navduše za velike cilje, za lepe krščanske ideale, za sveti boj, ki brez njega ni mogoče vresničiti teh idealov. In] zato, da izpovemo svoja načela o osnovah držav, da protestujemo proti nakanam liberalizma, da dvignemo glas za svobodo Cerkve, za neomadeževano čast krščanskega zakona, za religiozno vzgojo naše mladine, da zasnujemo skupne načrte, da se navdušimo za naš sveti boj, zato vas kličemo, katoliški Slovenci, na tabor katoliškega slovenskega ljudstva, na tretji slovenski katoliški shod. Prvi slovenski katoliški shod je zbistril pojme in položil temelj organizaciji katoliških društvev, ki se je tako lepo razvila v zadnjem desetletju. Drugi slovenski katoliški shod je izdelal in določil natančen in jasen program za vse naše javno in društveno življenje. Na tretjem slovenskem katoliškem shodu hočemo pregledati dosedanje svoje delovanje in določiti, kaj hočemo z združenimi močmi doseči v dobi bližnje bodočnosti v korist vsemu slovenskemu narodu. Shod se bo vršil zadnji teden avgusta meseca. Natančni program se določi v dogovoru z vsemi pokrajinskimi odbori. Kličem vas, katoliški Slovenci, v svesti si vaše velike ljubezni do naše domovine in našega naroda, v svesti si vaše velike ljubezni do katoliške cerkve. Naj bi bil III. slovenski katoliški shod tabor, v katerem bi se našli vsi Slovenci v bratski ljubezni in slogi. Naj bi bil ta shod početek nove dobe, ko bi padlo vse, kar nas loči, ko bi vsi Slovenci od Save in Drave, iz solnčne Goriške in kršnega Primorja izpovedali eno vero, vero v rešilno moč krš anstv-a, vero v zveličalno cerkev, vero v vstajenje narodov v moči krščanskih idej ! Naj, bi bil ta shod mogočen aleluja v težkih borbah našega naroda! V Ljubljani, na Veliko soboto i. 1906. Za pripravljalni odbor : j. F 1 i s, predsednik. * * * Odkritosrčno rečeno, smo krščansko misleči tržaški Slovenci z velikim veseljem sprejeli vest, da se bo vršil letos v Ljubljani katoliški shod. Kajti mi obmejni Slovenci spoznavamo najbolj jasno, da nam je treba k vspešm brambi naše meje poleg narodne pred vsem žive katoliške zavesti. Tisti »narodnjaki«, ki se hvalijo s svojo absolutno in radikalno narodnostjo a se zraven tega boje katoliškega imena kot hudič križa, so navadno brez izjeme slabi branitelji domovine in pravic slovenskega naroda. Brezverni slovenski liberalizem se je že in se bo še razkril kot sovražnik ljudstva in zaveznik naših narodnih nasprotnikov. Zatorej naprej prava katoliška in z njo vred narodna zavest na Primorskem in v Trstu posebej. Le edino združena krščanska in slovenska ideja ima med pri-prostim ljudstvom življenje. Hvala vam, neustrašeni možje, ki se trudite za prireditev tretjega slovenskega katoliškega shoda! Ne boste sami, ne, tudi kar je še dobrih zavednih Slovencev na Tržaškem, so na vaši strani. Marsikateri pride na shod, posebno pa se nadejamo, da se bo tržaški pomožni odbor dične »krščansko-socialne Zveze" navžil na katoliškem shodu svežega duha in zadobil novih moči za rešitev tržaških Slovencev na krščanski podlagi. Če nas ne bo tržaške Slovence kaj kmalu pre rodilo društveno življenje s katoliškimi načeli, se bomo žal prezgodaj prepričali, da nam je bilo zastonj snovanje zgolj narodnih društev in povdarjanje zgolj narodnega stališča. Listje. Sodnijska povest. — Spisal Dragotin B. Res zanimivo je, kako razkrijejo večkrat neznatne malenkosti veliko hudodelstvo. Naslednje vrstice pripovedujejo to na posebnem slučaju. Nekako pred šestimi leti je živel star gospod z imenom Palmer, ki je stanoval v lepi hiši pri Hoboku s svojo edino hčerko in služkinjo. Moje spoznanje z gospodom Palmerjem je imelo nekako izvanreden početek. Nekega večera sem bil v gledališču in opazoval nekega starega gospoda, kateri je živo in gromovito ploskal z rokama igralcem. To pohvalno pričanje je dopadlo mlademu možu, ki je bil zraven njega in videl sem, kako je ostro opazoval starega gospoda. Nastal je med njima prepir in mladi mož se je dvignil, kakor bi hotel starega gospoda udariti. Pri tem prigib-Ijaju sem lahko videl njegov obraz in spoznal sem v njem zloglasnega žepnega tatu. Bila je moja (kot redarja) dolžnost, da sem se umešal v stvar in položil sem roko na ramo mladega gospoda. Obrnil se je, prebledel ter postal nem pri pogledu na me. «Kaj mislite, Kmery, bi-li ne bilo bolje, ako hi Vi zapustil gledališče?!* »Gotovo, gospod Brampton — takoj, ako Vi želite!* je odgovoril prizadeti. Emeryje vzel svoj klobuk in zapustil ložo, ne da bi besedice odgovoril, btari gospod se mi je predstavil za gospoda Palmerja in se mi zahvalil za posredovanje. Gospod Palmer me je prosil naj sedem-hlizu njega in bila sva kmalu v pritegnjenem Pogovoru. Spoznal sem v njem duševno boga-J-oga, učenega moža, kojega znanje gledališčnih lgor je bilo resnično presenetljivo. Rekel mi je, ima doma bogato zbirko starih gledaliških Predstav in povabil me je, naj jih enkrat preglodam. Slednjič sem mu obljubil obiskati ga v Prihodnjem tednu. v Svoji besedi zvest, sem prišel v določenem Cllsu b gospodu Palmerju, kateri meje na srčen str. 87 ---------------------------- način sprejel in mi predstavil svojo hčerko, lepo sedemnajstletno deklico. V teku poldneva me je vodil po svojem posestvu. »Kakšno drevo je to ?» sem ga vprašal in kazal na eno, ki je bilo ločeno od vseh drugih dreves. «To je mandelnovo drevo; moj oče je to drevo vsadil. To mi je ljubše od vseh drugih dreves v vrtu.* Jaz nisem bil prej še nikoli videl mandel-novega drevesa in opazoval sem je pazljivo; listje mi je posebno ugajalo. Peljal me je stari gospod tudi v svojo -knjiž-nico in kazal zadovoljno svojo zbirko starih gledališčnih pesnikov. * * * Minulo je okolo osem dni po mojem obisku, ko sem srečal na Broadway-u enega svojih tovarišev. Ker sem imel do njega posebno ljubezen, ustavil sem se pri njem in pričela sva klepetati. Kmalu me praša prijatelj : »Kaj praviš k včerajšnjemu umoru ?» »Kak umor? Jaz ne znam še ničesar.* «Res, nič? Gospoda Palmerja s Hoboka so našli danes zjutraj umorjenega v njegovem vrtu.* »Palmer !» sem zakričal presenečen. »To je pač nemožno". »Zagotovim te, da je res. Danes zjutraj ob sedmi uri je dobil stražni vodja ovadbo. Leviš je pričel takoj s preiskavo.* »Sam pojdem pogledat. Palmer je bil moj prijatelj.* Po kratkem pozdravu sva se ločila in jaz sem podvizal svoje korake čim hitreje. Točno opoldan sem bil že v stanovanju gospoda Pal-jerja. Leviš je bil v sobi in mojega vstopa ne posebno vesel. Pred kratkem sem bil jaz neko težavno preiskavo bolje pojasnil nego on in za to mi je bil od tedaj nevošljiv. »Ali vas je vodja sem poslal ?» vprašal me je mrzlo. »Ne, Palmer je bil moj prijatelj in moj obisk nima z mojim poklicem ničesar opraviti!* »Ako le kot prijatelj umrlega sem pridete, pripravljen sem vam na vaša vprašanja odgovoriti. Morilec je bil takoj aretiran.« »Gotovo — to me zelo veseli. Kdo je morilec?* »Uganite.* „Ne vem, nimam nikake slutnje*. »Kaj pravite k gospici — Palmer?* „Kdo! ?» sem zakričal in nisem veroval svojim ušesom - »gospica Tončka Palmer, hči umorjenega ? Smešno!“ »Gotovo!* odgovoril je Leviš vesel. — »Mislite, da ni nikdo tako zvit kakor vi ?» „Ali, dragi prijatelj, tu ste gotovo vstrelil kozla.“ Mislite, kar hočete; preiskava vas bode prepričala.1' ,,Ali bi hotel vi, tako dober biti, meni izjaviti vaše dokaze o krivdi gospice Palmer ?“ „Jaz nimam nič proti temu. — Palmerjevo truplo je bilo najdeno danes zjutraj s prerezanim grlom pod mandelnovim drevesom. Mož, ki ga je šele zapazil, nek mizar iz Hoboka, ie zbudil hišne stanovalce iz spanja in prijavil tudi ovadbo na policijskem ravnateljstvu v mestu. Jaz sem preiskoval z vso strogostjo. Krivda goSpice pride kmalu na dan. Krvna znamenja risala so pot iz hišnih vrat do njene sobe; okno1 iste je bilo odprto ; tla so bila s krvjo pomočena in spodaj v veliki travi so našli nož s katerem je 'bil izvršen umor — ona ga je brez dvombe po izvršenem umoru vrgla skozi okno ven.“ „To je vendar čudno“, sežem mu naglo v besedo. „Kako to ?“ „Kako je mogla za Boga svetega do tega priti, da bi vzela morilno orožje po dovršenem dejanju s seboj v spalno sobo ? „Ona je gotovo v strahu trenutka pozabila, da je držala nož v roki in ga še-le potem zapazila, ko se je v svoji sobi čutila varno“. „ln prosim, kak vzrok je morala imeti k zločinu ?“ „To je tudi meni samemu še neznano; reklo se mi je, da se je gosp. Palmer ustavljal njeni poroki z nekim mladim možem, kojega je ona ljubila. „Kje je gospica sedaj ? „V zaporu." „Ali kje ?“ „V Hoboku.“ „Vi držite svoje dokaze gotovo za važne, ali zagotavljam vas, Leviš, vi se motite. Jaz dam svoje življenje, da je mlada gospica nedolžna.1, „Potem bi je gotovo zgubil, Brampton, ona je gotovo izvršila umor. Takoj ko bodete stvar preiskal, boste istega mnenja, kakor jazK. Leviš se je vrnil v New-York in mi pustil prosto polje. Jaz sem bilo nekrivdi gospice Palmer uverjen že predno sem pričel preiskavo. Poznal sem njeno srčno ljubezen do očeta in od tod sem sklepal, da mora bi nedolžna. Pregledal sem dejanje zločina. Bilo je sredi novembra; močan veter je celo noč pihljal in tla so bila pokrita z listjem mandelnovega drevesa. In tu se je natanko razločevalo, kako strašno dejanje se je tu vršilo. Okno spalnice gospice Palmer-ove je ležalo na tb stran vrta. Goste trte so obdajale hišo do vrha. Preiskal sem zemljišče in ne zastonj. Prikazoval se je sled, ki je bil puščen pred kratkem ; tu pa tam se je še razločno spoznalo, da je stopala noga tod. Iz tega sem sklepal, da je moral morilec vdreti v sobo gospice, daje tako lahko krivdo zvrnil nanjo. Sled krvi, ki bi po Levisovem spre gledu sumil dekličino krivdo, dokazoval mi je nasprotno. Ravno v njeni sobi je bilo največ krvi — a vedno manj, čimbolj sem šel doli k stopnicam in na hišnih vratih je bilo komaj opaziti sled Ckrvi. Ako bi bila. gospica Palmer izvršila umor; bi se moralo opaziti prav nasprotno. Po mojem prepričanju je moral morilec doli in zopet gori po stopnicah itd., in seje potem skozi okno, po katerem je prišel v hišo, spustil doli. Okoliščina, da je bilo odprto, potrjuje moje mnenje. — Moja prva pot. je bila — obisk pri mladi gospici v zaporu. — Moj poklic me je peljal k njej. - Gospica Palmer se je nahajala seveda v stanu velike razdraženosti; grenko je jokala, ko sem ji i-a.zodel svoje prepričanje o njeni nedolžnosti. „Bogu bddi hvala", je zastokala", da vsaj eden veruje moji nedolžnosti! Meni je kakor, da se umor mojega očeta ni mogel izvršiti ker mi je, kakor bi živela pod pritiskom groznih sanj. Vedno se vprašujem : jeli možno, da se more mene kakor morilko na lastnem očetu sumiti ? Ne, ne more, ne more biti !“ „Moramo iskati dokaze vaše nedolžnosti, ljuba gospica. Zaupajte mi in povejte mi vse. Kako se je to zgodilo." Nimam nič povedati. Sinoči sem šla zgodaj v postelj. Danes zjutraj sem še trdno spala, ko je zasedla policija mojo sobo. ,Jeli imel vaš oče zadnji čas kak prepir s kom ?“ .,Kolikor jaz vem, z nobenim." „Govori se, da je vaš oče odvrnil nekega gospoda, ki ga je zaprosil za vašo roko." „To ni resnica, gospod Bnampton. Mlad mož, po imenu Karol Butler, me je nadlegoval dolgo s svojo ljubeznijo, a meni je. bil v duši zopern in prosila sem očeta, naj me pred tem usivljivcem varuje. Vsled tega ga je obiskal oče in od takrat sem mladega moža še samo enkrat videla." ijPred osmimi dnevi je hodil vedno okoli naše hiše. Na večer pred umorom sem šla na mal izlet in bila sem šele sto korakov od našega vrta oddaljena, ko mi je on prišel’ nasproti." „Kaj se je zgodilo pri tem srečanju? „Bil je zelo jezen in mi je rekel, da mu Je oče zabranil vsako približanje k meni, a da se bo znal že maščevati.*' „Ta izpoved je zelo važna.** „Vi gotovo ne obdolžujete mladeniča za morilca ?“ „Kdo zna, komu je maščevanje pretil ? Kje stanuje gospod Butler?** „Uro od tu; njegov oče ima mlin.** „Dobro, hočem ga takoj obiskati.** Ko sem gospici obljubil, da se vrnem takoj, zopet k njej, sem se od nje poslovil. Upal sem dobiti koristne izjave od tega Butlerja in odpravil sem se takoj k njemu na težko pot. (Konec prihodnjič.) ______________________________________________ r J v-----------------------------------------------y Spet.... (speva! — Stanislav Žitko.) Spet pomladno lice mladi svet objemlje, vsklile spet cvetlice so iz tople zemlje. Lepo pestro cvetje kras je spet prirodi, ptičev milo petje se glasi povsodi. Kakor v lanskem letu letos je vse mlado, strto prej, zdaj v cvetu kaže svojo nado. Res iz zemlje novi časi so vskalili, a nam prošli dnovi niso se vrnili. J> Slovenci in Slovenke! Spomnite se drnžke sv. Cirila in Metoda. V Marijino slavo. (Majnikova; Spisala M. Topolnik-ova) Krasni dan prvega majnika ! Vsakdo se ga veseli, otroci skačejo po zelenih tratah in v gozdih nabirajo cvetlic za krašenje oltar kov v proslavo majnikove Kraljice. V gostilni pri »Zlati goski** na J. je sedel gosposko oblečen človek. Gledal je skozi okno kraje, kjer je preživel srečne dneve mladost, občudoval še vedno mu drago domovino. Kakor sanje so mu vstajali spomini na svoja mlada leta, ko je tekal po hribčkih in dolinah ter brez vseh skrbi in nadlog pasel živinico. Srečni, blaženi spomni! Kraj pa, v katerem je bil tako srečno preživel mladbst, je postal zanj in za njegovo domišljijo preozek, želel je proč dalje po svetu, kjer bi si lahko nabral veliko p emoženja. In ko so mu umrli stariši, je zapustil dom in šel po svetu. Sreča mu je bila mila in kmalu si je pridobil marsikaj. Kar je pa bilo največ vredno, je to, da s. je v teku mnogih let in med tolikimi ljudmi iu slabimi tovariši ohranil svoje poštenje in dobro srce. Da bi se ga marsikatera tuja gospodična ne branila, je umevno. Vendar on je nad vse ljubil če tudi na tuji zemlji dom vino svojo in greh se mu je zdel jemati tujko. Da, Slovenko hoče, z njo in iz nobenega drugega naro ia hoče deliti zakonsko srečo Kako je hrepenel po domovini ! In sedaj je tukaj ! Zopet ima priliko ogledovati in pozdravljati drage mu kraje, se veseliti predrage domačije. Vendar, kljub temu ni srečen; še zrniraj je tujec in sicer sedaj tako z domačini, kakor prei s tujci. Nihče ga ni spoznal in koga pa naj on potem pozdravi, komu naj se približa V Ko se je tako bavil s takimi in al, da je prvo pozdravil Marijo in okinčal njen oltar kajti zdelo se mu je, da so se zanj začeli zopet prijetnejši, lepši časi. Zgodaj drugo jutro je že od deklet dobil svoj prstan ter se seznanil z njih pošteno družino. Čutil se je zopet veselega in presrečnega kakor nekdaj. Ne dolgo potem je poprosil za roko Mari-jičino, kateri je pojasnil, kdo da je in da je z drugimi vred rojen Slovenec in njen brat po narodnosti. In ker so ga tudi stariši spoznali za vrednega, so kmalu na to praznovali poroko. Sedaj še le je povedal Edvard, kako je takrat poslušal pri kapelici njune pogovore in želje, katere so se sedaj izpolnile. Edvard je poplača! očetove dolgove in Karolina je dobila doto za samostan. Predno pa je odšla, so šli še jedenkrat vsi skupaj se zahvalit Mariji za tolike milosti. Prstan pa, kateri je bil povod vsemu temu, je Edvard -piodal in za denarje dal na novo pobarvali oltar in podobo in stene lepše naslikati. Vsako leto pa zahaja meseca maja s svojo družino ves srečen krasit in kimat Marijino kapelico na griču. Kako potuje Indijanec s svojimi otroci Koledarček. j April 29 II. po velikonočna nedelja. (Evangelij : Jezus, dobri pastir.) Peter, muč.; Robert, ap.; Antonija. — 30. pondeljek. Katarina Sij., dev. ; Marijan, muc. Maj jma 31 dni. Dan zraste za 1 uro 11 min. 1. torek. Filip in Jakob, ap.; Žiga ; Jeremija, prorok-— Danes je prvi krajec ub 8 uri 4' zvečer. Spremenljivo vreme. — 2. sreda. Atanazij, šk.; Sekund, muč. — 3. četrtek. Najdba sv. Križa; Mavra; Aleksander 1. pap. - 4. petek. Florijan, muč.; Monika, vd. — 5, sobota, Pij V, pap.; Irenej, šk.; Angel, muč. 6. III. po velikonočna nedelja, (Evangelij: Jezus napove svoj vnebohod.) Varstvo sv. Jožefa. Janez Ev. pred lat. vr. Judita, muč.; Teodot, šk. — 7. pondeljek. Stanislav^ šk. muč.; Gizela, kr. — 8. torek. Prikazen nadang. Mihaela; Viktor, muč. :— Danes je ščep ob 3 uri 7’ popoludne. Najprej bo nestanovitno, potem pa lepo. — 9. sreda. Gregor Nac., škof.; Izidor, Knet. — 11. petek. Mamert, šk.-; Gan-dolf. opat. —•' 12. sobota. Pankracij, muč.; Nerež. muč. Za varstvo deklet. V petek dne 20. aprila je bila v prostorih družbe Sv. Vincenca Pa\lanskega (Giacinto Galina št. 6 II) v Trstu mesečna seja oddelka za varstvo deklet. Navzoče so bile skoraj vse gospe in gos-pice, ki se žrtvujejo za varstvo deklet. Dan na dan zahajajo na železniško postajo, da sprejmejo v varstvo posebno one mladenke, ki prihajajo brez spremstva v Trst v službo. Za dekleta, ki veikrat ne poznajo ne laščine in ne mesta, so te varhinje pravi angelji varhi.- Na stotine deklet je dobilo v njih tolažbo, nasvet, obrambo in službo. Nekateri slučaji, ki so se dogodili tekom leta, so jako zanimivi — in kažejo jasno, kako potrebno je tako varstvo. Pri tej seji se je določil tudi urnik, po katerem se varhinje vrste v službi. (Poznati jih je na postaji po svetinjicah z belorumenimi trakovi). Določilo se je tudi da se r kratkem skliče javen shod, na katerem se bode to imenitno delo občinstvu še bolj pojasnilo in priporočalo. Seje se je udeležil tudi tajnik avstrijske zveze za varstvo deklet, g. Rustia. Portčalje, da se trudijo trgovci deklet, da dobe mnogo svežega „blaga“ v svoje grde namene. Mnogo takih trgovcev gre na kmete, zvabi dekleta v svoje mreže ponujajoč jim izvrstne (?) službe. Lahkomišeljne mladenke gredo na lim in postajajo nesrečne. Ker pa se boje ti trgovci, da bi jih varhinje deklet na postaji zasačile, izstopajo s svojimi žrtvami iz vlaka že na Nabrežini, Opčini, Proseku — in se potem v kočijah pripeljejo v Trst varni in gotovi — do zloglasnih brlogov. Zato se je sklenilo opozoriti posebno častito duhovščino, da tudi za postaje v bližini Trsta ustanove posebne varstvene oddelke. Ti oddelki bi bili podružnice tržaškega. Pred par dnevi je bil zaprt en trgovec, ki je zmotil 7 deklet v Trst, med temi jih je bilo pet popolnoma nedolžnih. Od sedaj naprej bo tajnišivo avstrijske zveze za varstvo deklet tržaškega oddelka (Sv. Vincenca) redno obveščeno o težjih sluča)ih. Varhinje spremljajo v Trst došla dekleta v poštene službe ali pa v poštene zavode. Z velikim zadoščenjem beležimo, da se jo na tej seji vso čast in hvalo pripoznal > posebno našemu slovenskemu »Zavoiu Sv. Nikolaja* v Trstu (Via Farneto 18 II). In kar je še bolj važn > je to. da so se varhinje tudi laške in nemške narodnosti zelo pohvalno inrazile o vzornem in le pem vedenju voditeljice .Zavoda*. Njen naslop je zelo prikupljiv in dekleta se kmalu čutijo v rZavodu , da so kakor doma. Bog naj blagoslov, njeno požrtvovalno delovanje. Mi pa ob tej priložnosti ,.Zavod Sv. Nikolaja vsem toplo priporočamo, a ne samo, da tista dekleta, ki res morajo od doma v svet, nanj naslovljajo, temveč tudi, da ga gmotno podpirajo Oh ko bi naši ljudje vedeli, kako potreben je za slovenska dekleta ta .Zavod', bi se ne bali zanj žrtvovati tudi večjih svot. Torej ! Kaj nas uče številke na Francoskem? Kako propada na Francoskem moralni in verski čut, dokazujejo ti le podatki: Pariz šteje 2 milijona prebivalcev, svojo velikonočno dolžnost pa izpolni komaj ioo.ooo oseb, torej pet na sto, štiri ženske pa en moški! Brez duhovna so pokopali v Parizu 3000 oseb, a zdaj jih pokopljejo vsako leto 17.000, kar znaša tretjino vsakoletnih pariških pogrebov. Sodnijskih zakonskih ločitev je bilo leta 1884 na Francoskem 1657, a leta 1902 so ločili sodnjisko §431 zakonov. 'Na 62 rodbin pride ena ločena ! Na Francoskem nima dva milijona rodbin nobenega otroka, dva milijona pa le enega. Tu tiči rak rana na telesu irancoske moderne družbe. V Parizu je rojenih vsako leto 18.000 nezakonskih, 30.000 izpostavljenih in zapuščenih otroa vzgajajo po zavetiščih. Najnesram-nejše spise razširjajo v 150.000 izvodih. Hudodelstev so našteli leta 1800 na Francoskem 167.000 a leta 1892 je naraslo število hudodelstev že na 700.000. Hudodelstva se osobito množe tudi med mladino. Mladoletnih hudodelcev so našteli leta 1880 še 16.000, leta 1891 je pa bilo že 41.000 mladoletnih hudodelcev, med njimi polovica proti nravnosti. Pravijo, da se število mladoletnih hudodelcev pomnoži vsako leto za 2000. Samoumo-rov je bilo leta 1884 še 7500, 1892 pa že 9000, med njimi 2000 ženskih samoumornk. V desetih letih je poskočilo število otrok samoumorilcev od 140 na 460 . Goljulije so poskočile v tem času od 1000 na 3300, tatvine, ki so jih izvršili otroci so se pomnožile od 5000 na 15.000. Vsako leto sprejmejo v poboljševalnice 1000 do 1200 otrok. V Parizu so spili leta iSS/ 57.000 hi absinta (pelinkovca), leta 1897 so spili že 160.000 hi in vsako leto se zviša množina spitega pelinovca za 20.000 hi. Nečistnic je v Parizu 250.000. Telesni razvoj prebivalstva je zelo nazadoval, leta 1832 nista bila potrjena izmed 100 mladeničev dva k vojakom, leta 1892 je pa bilo izmed 100 mladeničev 32 nepotrjenih. Pripomniti pa moramo, da se za potrditev k vojakom zahteva zdaj mnogo manj kakor leta 1832. V velikih mestih ima izmed 100 rodbin le 50 sobico s 15 do 20 m’ zraka. In to v državi, ki ima socialistične ministre, seveda ti možje nimajo časa. da bi se pečali z delavskim izboljšanjem, ker morajo skrbeti predvsem za protiversko gonjo. V 59 departementih se je leta 1886 še pomnožilo prebivalstvo, a leta 1896 se je pomnožilo le še v 24 ! Tako daleč ie privedlo brezbožno framason-stvo ljudstvo na nekdaj cvetočem Francoskem. Številke bolj glasno govore, kakor vsako drugo dokazovanje, kam pripelje ljudstvo protiverski boj ! Kaj pravi politika? Avstrija Ogrsko. Državni zbor V torek je zopet začel zborovati avstrijski državni zbor. Z nape'ostjo pričakuje svet, kaj ho odgovoril ministrski predsednik na interpelaciji, podani v prvi seji od poslancev skoro vseh strank, v kateri zahtevajo od vlade, naj poda jasno pojasnilo o dogovorih med krono in og sko vlado, v kolikor zadevajo našo divavo izla ti pa naj se vlada izjavi, kaj namerava storiti v slučaju gospodarskega boja obeh državnih polovic. Vsenemci so vlož li nujen predlog, v katerem zahtevajo, naj se uvede obvezno sežiganje mrličev. Predlog, da je bil odklonjen. Ti prijatelji kaloliške cerkve pač ne morejo nikdar mirovati. — Vsa pozornost je sedaj obrnjena na razprave v odseku za 'oilno reformo. Važna je izjava češkega posl. Kramafa. ki je rekel, da so Čehi pripravni za pravičen kompromis, ne pus e pa, d< bi se ž njimi po topalo kakor z matije vrednim narod m. On je zn par-lamentaiiziranje vlade, ker nasproti močni ogrski vladi mora stati močna avstrijska ' lada in moren parlament. Parlamentiziranje pa zadeva ob velike tezkoče. — Proračunski odsek razpravlja o kon-gmi (duhovniški plači.) — Na Ogrskem se pri pra Ijajo na 'olitve. Shodi se vrše po vsej deželi. Zlasti so važne izjave novih minislrov glede n-i volivno preosnovo. ker to ho glavna naloga drž. zbora. \ inister Pa oni je rekel., da on je za splošno 'olivno pravico, ali pogoj za volivno pravico je, daje volivec domoljub in OgeH Tudi hraški sabor je razpuščen in razpisane so nove volitve. Za hrvašk ga ministra je imenovan Geza Josi-povič.' Drugi kraji. Volitve na Ruskem ne mimo izvršujejo. Car bode otvoiil 10. maja os bno naj-slovesnejše državni svet in državno dumo. Ruska je vzela na Francoskem Angleškem in v Avstriji na posodo čez 800 mil. — Pri razpravah v Al-žezirasu je bila le. Avstrija na strani Nemške vse druge države so držale bolj s Francosko, tudi Dalija, nemška zaveznica Po končini konferenci pa je poslal nemški cesar avstrijskemu ministru Goluhovskemu brzojav poln hvale za njegovo podporo Nemčiji in je namignil na obnašanje Italije pri istih razpravah. Vsled tega so začeli laški listi ojstro pisati proti Nemčij , nemš' i pa so odgovarjali z grožnjami. Go orilo se je o razsulu trozveze. N ■, škoda bi je sicer ne bilo, ali do tega vendar ne bo prišlo. — Srbsko ministr st'o Grujičevo je odstopilo. Kralj je poveril sestavo nove vlade Pasiču. Skupščina bo razpuščena in razpisan bodo nove volitve. — Po raznih mestib Francoske so nastali resni nemiri med delavci. DeRvci napadajo in slreijajo vojake. Vlada se jako boji tega nevarnega gibanja — Strašnim nesrečam v Kurieru na Franci skem in v južni Italiji se je pridružila nova v Amerik . Potres in ogenj sta skoraj uničila cvetove mesto S Francis-o. Škoda je neprecenljiva, žrtve nešte-vilne Da bi svet spoznal v teh ponavljajočih se nesrečah kazen božjo in klic k poko i: Jeruzalem, Jeruzalem, vrni se zop t k svojemu Gospodu! A žal „e mnogo gluhih in slepih. Prevzvišeni in Premil, škof tržaško koprski Dr. Frančišek Nagi odpotuje dne 5. maja za teden dni v humaški dekanat, v katerem bode kanonična vizitacija in deljenje sv. birme. Spremljal ga bode č, g. Ivan Tul. Velikanski potres v S Frančišku. Dne 18. t. m. zjutraj je hud potres skoro popolnoma uničil veliko mesto na zapadni strani severne Amerike, ki je štelo okolo 400.000 prebivalcev, raznih narodnosti. Prvikrat se je stresla zemlja ob 5 uri in 13 minut zjutraj in se je tresla več ali manj skoro 3 ure. 1’orušilo se je bilo okolo 5000 hiš, mrtvih je 10.000 prebivalcev. Na cestah leže celi kupi mrtvecev in bati seje še kužnih bolezni. Kar ni porušil potres, je uničil ogenj. Mnogo so trpela tudi sosedna mesta. Bogati Amerikanci so odklonili vsako pomoč od drugih držav in si hočejo pomagati sami. Mesto hočejo sezidati še večje in lepše. Toča. Iz Kozjega na Štajerskem nam piše prijateli: Za pisanko (pirh) nam je poslal ljubi Bog na velikonočno nedeljo ob pol drugi uri strašno nevihto z bliskom, gromom in točo. Toča je kar pobelila. Pa tudi na velikonočni ponde-Ijek ji je sledila ob 6 uri na večer še strašnejša nevihta z bliskom, gromom in točo. Na več krajih je strela užgala poslopja, da so gorela in plapolala v večernem mraku, druga je pa več ali manj poškodovala. Toča je že tudi napravila precej škode na amerikanskemu trsju, in je odbila marsikatero že pognalo oko. Strašne so bile one ure o velikonočnih praznikih pri nas, Daj Bog, da bi ne bilo letos več takih. Treska In hudega vremena reši nas, o Gospod ! h Črnega Vrha nad Idrijo Pri nekem tukajšnjem kmetu sta umrli dve ženski en dan. Predpoldne je umrla mati gospodinje, popoldne pa neka druga ženska, ki je tu gostovala. Pokopali so ju skupaj. Spomenik pokojnemu kanoniku in slovenskemu pisatelju Dr. Frančišku Lampetu postavijo v Črnem Vrhu. G. župnik Abram ima že izdelan načrt in 700 K denarja. Tla za spomenik bo prepustil gostilničar J. Lampe nasproti obelisku Dr. Mateja Gigaleta. Za konkurenco našemu katoliškemu izobraževalnemu društvu, sa ustanovili liberalci pri na še svoje izobraževalno društvo. Vendar jim naše ljudstvo ne pojde na limanice. Pepel iz Vezuva je padal te dni v Trstu, v Gorici, v vipavski dolini in drugod. Res čudnos kako daleč zanese veter ta pepel. Od Vezuva do nas je skoro dvakrat toliko, kakor od nas do Dunaja. Žrtve ameriških železnic. Leta 1904. je bilo povoženih na železnicah v Ameriki 3532 železniških uslužbencev, nad 67.000 pa težko ranjenih. To so grozna števila. Od 100 služabnikov si ohrani komaj eden življenje. Vse to povzroča tamošnja hitra vožnja in ogromen promet. Papež Pij IX prištet blaženim. Z ozirom na mnoge prošnje, po katerih naj bi bil papež Pij IX. prištet blaženim, se je sedanji papež za to odločil. Preiskovanje za resničnost kreposti in čudežev se prične takoj po Vel. noči. V Sežani je bil 17. in 18. t. m. vojaški nabor. Od 286 mladeničev je bilo potrjenih v vojake samo 92. 424 mrličev so do sedaj izvlekli iz nesrečnega rudnika v Courrieres na Francoskem. 676 jih pa še gnije v jami. Požar je ugasnil. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim udbo-rom na Slovenskem sledečo prošnjo : Slavno županstvo ! Tujezični listi očitajo semintje »Družbi sv. Cirila in Metoda v L:ub)jani», da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripoznati društvu „Su'!marki“ in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah beiemo namreč, da je 23. febru-var ja t. I. občinski odbor mesta Spital ob Dravi ugodi) prošnjam BSudm&rke“ ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil da kolekuje slednje uradno pismo in listino — ki pojde čez prag občinske hiše — z BWehrschutzmarkami“, t. j. znamkami tega nemško narodnega društva. Prepričani Vaše domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo, kakor se nam je seratertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih županstev kolekujete svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa našo 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906, da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to isto, kar je špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu Mi pa ne zahtevamo od slovenskih srenj da bi čez noč postale češke srenje, kojim je »Osrednja češka matica* ljuba punčica v narodnem očesu in koje ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tem bolj, kolikor bolj se bližamo imenovanima lastnostim«. Slavni srenjski odbor 1 Udejstvimo svojim ne-prljateljem to njihovo opravičeno pričakovanje. Z odličnim spoštovanjem beleži : Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Cesar pri otvoritvi nove žeDznire. Kakor čujemo, utegne biti slovesna otvoritev nove železnice okoli 15. julija. Baje pride k otvoritvi cesar sam ter se popelje od Jesenic v Trst, kjer se ukrca, da prisostvuje potem velikim mornariškim manevrom v Jadranskem morju. Zavod sv Nikolaja v Trstu je razposlal te dni občinskim predstojništvom sledečo prošnjo za podporo: Slavno županstvo! Osem let že deluje zavod sv. Nikolaja v korist zapuščenim in brezposelnim dekletom. V teku tega časa je sprejel zavod v svoje varstvo nad 6000 deklet. Od vseh delov slovenske domovine so se dekleta le sem zatekala in morda ni bilo županije, da ne bi bila po kakem dekletu v zavodu zastopana. Kaj pa nudi zavod tu službujočim dekletom ? Za malenkostno ceno, v potrebi tudi brezplačno, daje stanovanje in hrano. 1'osreduje za dobre in poštene službe. Nadzoruje dekleta v verskem in nravnem obziru. Trudi se s predavanji in s knjižnico za njihovo izobrazbo in skrbi po močeh, da se izuče in izurijo dekleta v vseh strokah gospodinjstva. V stiskah je zavod dekletom varno zavetišče, v potrebah jim ponuja gotovo pomoč. V zavodu so dekleta kakor doma. Kdo vodi zavod ? V odboru zavoda so odlične slovenske gospe, nekaj zavednih službujočih in en duhovni voditelj. Tako sestavljen odbor jamči, da bode zavod vsestranski uspeval in na predoval. , Ker so stroški za vzdrževanje tako potreb nega in koristnega zavoda precejšnji, prosi uljudno podpisani odbor to slavno županstvo, da blagovoli nakloniti zavodu malo podporo. Slavno županstvo naj posebno blagohotno uvaži okolnost, da človekoljubna in rodoljubna naša naprava, ki se zavzemlje čestokrat za naša zapuščena in bolna dekleta, prihranjuje občinskim blagajnam marsikatere stroške. Prosimo uljudno, pomagajte nam vršiti to težko nalogo in misijonsko delo. Karla Ponikvar predsednica. Roža dr. Gre gorinova podpredsednica. Maša Grom blagajničarka. Olga Sancin tajnica. Fran Guštin duh. voditelj. Priporočamo zavod v blagohotno podporo. Nov babilonski stolp. Na malem otoku Conay blizo New Yorka nameravajo zgraditi stolp, ki bo visok 210 metrov in bo imel v premeru 99 metrov. V višini 45 metrov nad zemljo bo vrt z restavrantom in gledališčem. Na višini 75 metrov dirkališče; no 120 metrov vrt s palmami, na 150 01 • zvezdama. Stolp bo stal okolu 5 milijonov kron. Umrl je vč. mons. Anton Gibič, dekan v Črničah in č. kanonik prvostolnega kapitala, po kratki — toda mučni bolezni, na Velikonočni ponedeljek dne IG. t. m. Blagi pokojnik je zadnjikrat. z zelo veliko težavo maševal na tiho nedeljo. —- Previden je bil ponovno s sn tslvi za umirajoče. Bojen je bil v Dolu pri Podsabotinu dne 16 j n. 1832 Posvečen v mašnika dne 21 sept. 1858. Hužboval je v Črničah od 1. 1878. do svoje smrti Pogreb je bil v sreda dne 18. t. m. predp. v Črničah Večni pokoj njegovi duši ! Usmilite se ubogih sirot! Umrla je v torek dne 24. aprila v Rojanu udova Katarina Semec zapustivša šest nepreskrbljenih otročičev. Mož ji je bil umrl pred tremi leti. Kdor more, naj kaj malega daruje v denarju ali obleki za uboge sirote. Darove -prejema in objavlja rojanski kaplan Jakob Ukmar. Mej procesijo vstaj en'’a v Rojanu so tatovi, vpojabivši priliko, da so šli ljudje k procesiji, pokradli v dveh hišah v Škorklji nad rojansko cerkvijo. V hiši št. 2G2 so družini Orešek odnesli 51 kron denarja in 2 para zlatih uhanov, v hiši št. 511 so pa okrali družino Kranjc, kamri so odnesli 300 kron denarja. V prvo navedenem kraju so odprli vrata stanovanja z Vetrihom in so po izvršeni tatvini poskušali odpreti še drugo stanovanje v isti hiši, a tu se jim je zlomil vetrili. Pri Kranjčevih so pa ulomili privzdignivši vrata z železnim drogom Lupinjc jajc mečejo ljudje navadno v smetišč". Pa malokdo misli, da so te lupinje jako koristna primes pri pitanju mladih živali. Lupine imajo namreč v sebi mnogo fosforne soli, koje potrebuje mlado telo. Dobro bo če stolčeš lupine na drobno in jih primešaš med hrano žrebetom in teletom. Kdor j ■ to poskusil, se ne more pre-Inaliii, koliko je to koristilo. Sredstvo zopar pijanstvo. Kakor je slepilo in preslepilo ljudi več angleških in italijanskih tvrdk s .sredstvi zoper pijanstvo*, ki so bila vsa seveda sama sleparija, tako hoče preslepiti tudi zdaj neki A. Ernst v Bazlu, ki pripor« aizla-tne skušnje nekakšne praške zoper pijanstvo. Vse skupaj je !-amo sleparstvo. ‘SHS**- rasse® GMJsm. Kdor ima srce, ki Marijo ljubi, upati že sme da vbeži pogubi. Narava se je praznično odela, da počasti svojo Nebeško Kraljico Marijo. Nebo se je zvedrilo. Travniki in drevje zeleni, rožice cveto in širijo prijeten vonj okolo sebe. Prve črešnje nam že rudeče nasproti, Ptičice žvrgole. Ti pa slovensko srce ljubi, ljubi Marijo in posveti na poseben način ves mesec majnik. Udeležujte se vsi če le morete v cerkvi lepih šmarnic. Vspbred slovenskih šmarnic v Trstu in v predmestju : Ik) V mestu: 1) l'ri Novem Sv. Antonu vsaki dan ob 5 uri zjutraj sv. maša s slovenskim petjem in govor (oziroma branje.) 2) Pri Sv. Vincencu vsaki dan ob 5 uri in pol zjutraj sv. maša in govor (oziroma branje.) 3) Pri Sv. Jakolm vsaki dan ob 5 uri in pol govor (branje), potem sv. maša. 4) V armenski cerkvi za slovensko žensko Marijino družbo vsako nedeljo in praznik ob 5 uri popoludne. B) V predmestju. 1) V Rojanu vsak dan ob 5 uri zjutraj sv. maša, zvečer ob 7 uri vsak drugi dan govor (branje) z rožnimvencem. 2) Pri Sv. Ivanu (Vrdeli) ob 5 uri zjutraj sv. maša in ob 7 uri zvečer govor ali branje z rožnim vencem. 3J V Batkovljah vsak dan ob 5 uri in pol zjutraj sv. maša; zvečer ob 7 uri govor (branje). 4) V Skednju vsak dan ob 5 uri zjutraj sv. maša, ob 7 uri zvečer govor (branje) z rožnimvencem. Za kratek čas. (Napisal — Števo E.) Dva Žida. Reven žid pride k bogatemu bankirju in mu s živo besedo slika svojo bedo. »Poglejte* — je dejal — «v veliki stiski sem : otroci stradajo, žena plaka, gospodar me pa podi iz hiše, ker nimam s čim plačati stanarine ; usmilite se ine, vi.» 'To vse je siromak opisal tako živo, da si je bogati žid od sočutja brisal solze, z eno roko si je solze otiral, z drugo je pa pozvonil in poklical slugo z naročilom: »Vrzi mi tega človeka skozi duri, sicer mi poči srce od — sočutja!* Obešeua koza. Skozi neko vas je imel peljati prvikrat železniški vlak. Razume se, da je ta novica dvignila vso vas, da je privrelo staro in mlado k železniški progi. Tudi stara Maruša, ki je pasla kozo gori v bregu, si ne more kaj, da bi tega ne storila. Tam na prelazu priveže kozq za zatvornico (šrango), ker se je bala da Odgovorni, urednik: Iv a n Gorjup. bi žival ne ušla ob čudnem vozu. Vlak drdra mimo. Maruša se pa križa, ker kaj takega še svoj živi dan ni videla, tudi koza se je splašila, a ni mogla nikamor, ker je bila dobro privezana. Vsa zamaknjena gleda Maruša za vlakom, a tedaj se pa kar naenkrat vzdigne zatvornica in potegne kozo kvišku. Uboga Maruša, kaj bo zdajle ! «To so čarovnije*, se ji izvije iz srca, ko vidi kozo viseti med nebom in zemljo. Pričela je klicati na pomoč, katero je tudi prijela od blizu stoječega železničnega čuvaja, ki je s zanimanjem opazoval ves dogodek. Naša slika. Današnja slika kaže prav zanimiv prizor, koliko otrok si upa Indijanec naložiti na svoje živinče. Indijanec so star rod severne Amerike. Barve so rudečkaste. Sedaj vedno bolj izumirajo. Med njimi sta misijonarila naša vrla rojaka Pirc in škof Baraga. ------------------\ Uganke. I. Pravilno razvrščene č ke zadnjič priobčenega pravokotnika dado od zgoraj dol te-le besede : kovač, mreža, kosec, mleko, Milan, Alojz, javor, sreda, želod, Azija, kokoš, štola, lonec, krona, mačku. Po sredi se čita „veselo Veli-konoč“. — Prav so jo pogodili: Engelsberga Fr. v Krškem, Pustišek Mihael v Zdolah, Valentič Angela v Trstu. Terpin Anton, Podsabotinom, Kocijančič Zvonko v sv. Antonu pri Kopru in Lavrenčič Frančišek v Komnu. Darilo prejme takrat Lavrenčič Frančišek. Novi uganki 1) Na suknjo kaže Peter boter glej, prazna žepa sta oba. In vendar nekaj ima noter, kdo pač ugane, kaj ima? 2) Pet bratov je, vsi samski so, vsi eno delo imajo, a vendar prav različni so, ko staro pesem godejo. Ta prvi drsa velik bas, a drugi vbira violončel,* in tretji piska, dela vrišč, četrti piha v bombardon, a peti tolče bum, bum, bum, da pride kar peklenski šum. Kdor se učil naš «abece» ugane bratcev teh ime. (Terpin Anton). Čas zglasitve za darilo do 8, maja. ----rpU—---- , ; ---------7—----;-----------*-— Izdajatelj: Jakob Ukmar.