ÜKi
OBODNA SLOVENIJA
LETO (ARO) XLIV (S*)
Štev. (No.) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
1. avgusta 1985
Za resnico ni nadomestka !
GOVOR DR. ANTONA ŠTUKLJA NA SPOMINSKI PROSLAVI V TO-
RONTU 1. JUNIJA 1985
Dolžniki
Štirideset let je minilo, odkar so ti junaki — če oni niso, kdo potem je? — darovali svoje življenje za svobodo domovine, ko je ogrožal nečloveški stalinizem. Rečem darò, vali, saj je znano, da se je mnogo od njih odločilo pridružiti se tistim, ki so bili že izročeni komunističnim krvnikom. S preprosto opazko „Kamor so šli drugi, gremo še mi!“, so 'izpričali svojo vero v pravičnost boja, ki so bili bojevali in v nesebično bratstvo. Verjetno pa so se tudi podzavestno zavedali, da življenje Slovencev kot Slovencev ni možno v sestavu, ki je v svojem bistvu nemoralen, materialističen in protiharoden. Bili so vidci usode slovenskega naroda, ki se je — kot lahko vidimo — v kratki dobi štiridesetih let po njih mučeni-ški smrti znašel bolj na robu propada kot kdajkoli prej v svoji zgodovini, ko so ga tolikokrat ogrožali sovražni sosedje. Obstoj slovenskega naroda je pa danes toliko bolj kočljiv, ker ga — v razliki s preteklostjo — sedaj ustrahuje1, o-mrtvičuje in vara domačin, prepojen z mišljenjem, ki je nemoralno, nedemokratično in ki mu pojem narodnosti ne predstavlja nobene vrednosti.
Štirideset let je minilo, odkar bi skoraj brezizjemno vsak od nas, ki je tukaj, doživel usodo naših mučencev, če bi mu nedoumljiva božja volja ne bila podarila nadaljnja leta življenja. Ta božji dar pa nas obvezuje, da ostanemo zanesljivi in vztrajni pričevalci zgodovine' obdobja, ko se je nebogljen slovenski narod znašel v precepu dveh totalitarnih ideologij in pred odločitvami, ki jih lahko razsodijo le dolgoročni in nepristranski pogledi. Vsak dan se nam bolj odkriva, kako kruto in brezobzirno so bili prevarani tisti, ki so se podvrgli komunistični stranki, ki ji je šlo izključno za uvedbo svoje diktature. Vemo tudi, kakšno usodo so doživeli tisti, ki so verjeli v takozvane amnestije! Kaj se zgodilo vsakomur, ki si je upal javno izraziti svoje osebno mnenje, ki ni bilo na liniji partije. če so slovenski komunisti res vedno pravilno odločali, zakaj se potem ne upajo javno priznati množičnih pokolov med vojno in po vojni? čudno je, da oblast, ki ima tako temeljito kontrolo nad vsako vasico, ne pride na dan s številkami, ki bi pokazale, čigave žrtve so bili dejansko Slovenci in Slovenke, ki so izgubili življenje v vojnem obdobju. Postalo bi jasno, kdo je imel levji delež in kdo je bil in ostane resnični izdajalec slovenskega naroda.
Vkljub dejstvu, da je preteklo že štirideset let od slovenskega holokavsta, moramo kot pričevalci tistih usodnih dni vztrajati na dejstvu, da za resnico ni nobenega nadomestka. Za resničnost namena vaških straž in domobranstva, za resničnost razvoja dogodkov med vojno in komunističnih prevar, za resničnost brezvestnega eksperimentiranja raznih marksističnih teorij na telesu slovenskega naroda, za resničnost vsega, kar je vplivalo in vpliva na razvoj Slovencev! Narodni odnos do teh vprašanj zadeva o-sebno poštenost do samega sebe kakor tudi značajnost. Na žalost so tudi med tukajšnjimi Slovenci primeri posameznikov, ki jih je zapustil spomin ali pa jim noče registrirati gotovih dejstev in ki so se pripravljeni prodati za skledo leče. Značilno je tudi, da se izogibajo temeljitih razpravljanj tekočih problemov slovenstva. Res zavedni Slovenci !
Z veseljem pa opažamo, da so se končno v matični domovini začeli oglašati glasovi, ki zahtevajo, da se z dokumenti razjasni in osvetli slovenska polpretekla zgodovina.
Vzpodbudljivo je opažati ta razvoj, to težnjo za vzpostavitev slovenske javne morale na raven, ki jo uživajo drugi napredni in kulturni narodi dvajsetega stoletja. Spod-budljivo je tudi opažati, da se vedno več piše v tujih jezikih o pravičnosti in junaški borbi domobrancev ter njih usodi, kakor tudi o prevarah in zločinih slovenskih komunistov.
V	zvezi s tem odkrivanjem zgodovine, se v zadnjih mesecih vedno bolj pogosto 'in tudi glasno slišijo glasovi o narodni spravi. Primerno je, da v tern trenutku, ko se spominjamo žrtev revolucije, preudarimo o tem vprašanju. Po tragičnih učinkih vsiljene revolucije, so želje po spravi ne samo pojav kulturne in zgodovinske zrelosti, ampak tudi težnja, če ne celo povelje, izvirajoče iz krščanske morale in ljubezni. Visi se zavedamo, da bi sprava zahtevala precej osebnega premagovanja, ki bi ga pa bili- pripravljeni podvzeti. če bi tak sporazum služil dolgoročni dobriti naroda. V času, ko se v eni ali drugi obliki pojavlja ponujena roka, pa si moramo biti na jasnem, na kakih o-snovah fbi bila sprava možna. Odgovor je kratek in jasen: Na osnovah krščanske morale. Kaj to praktično pomeni?
Prvič: Javno priznanje zločina.
Masovni poboj brez ivisake nepristranske sodbe posameznika spada v kategorijo zločina proti človeštvu. Njegovo priznanje mora postati del pisane — in ne, kot sedaj, le ustne — zgodovine slovenskega naroda.
Drugič: Vsako odpuščanje greha zahteva tudi iskren izraz obžalovanja in popravo škode po. storilcu. Domobranci zaslužijo, da se jim prizna, da so se borili za tiste ideale, ki so 'bili omogočali trajnost slovenskega narodnega obstoja in zavidljiv kulturni razvoj od časa naselitve. Domobranci zaislužijo skupno grobišče in časten spomenik, ki bi pričal o njihovi pripravljenosti žrtvovati se za svoj narod.
Tretjič: Sprava mora bazirati na demokratičnih načelih, ki dajejo e-nako mesto vsem svetovnonazorskim opredelitvam in ki zahtevajo iskrenost in predvsem svobodo. Brez teh osnov so vsaki pravi odnosi nemogoči. — Mi, ki smo se umaknili iz Slovenije iz političnih al; gospodarskih razlogov in si ustvarili življenje v Kanadi, nismo pripravljeni preiti v kakršnokoli podrejeno vlogo, ki bi jo odrejala komunistična stranka i'z Ljubljane ali pa njeni tukajšnji agenti in kurirji. Imamo dovolj razuma, da sami vemo, kaj kot Slovenci potrebujemo. Insistiramo vedno na popolno enakopravnost, posebno ker vemo, kako so bili prevarani oni, ki so se v naši polpretekli zgodovini znašli v prisilnem jopiču ali pa zadavitvi. Kdorkoli bi pristal na enostransko podreditev — in to je tradicionalno bila edina oblika sprejemljiva komunistom — bi privolil, da postane suženj ali 'vsaj komična lutka in to v dvajsetem stoletju.
V	bližnji bodočnosti boste dobili lepo-zvemeča vabila za sodelovanje pod krinko slovenske skupnosti, sprave, kulturnih izmenjav, pomoči za kakšen drugače hvalevreden projekt itd. Trije pogoji, ki sem j'ih o-menil, so edina možna baza za sodelovanji. Vztrajajte tudi, da se prava in resnična sprava najprej uveljavi v matični domovini, ne samo ker je tam številčno največ Slovencev in zato najbolj potrebna, ampak da bo gesta sprave v resnici pridobila na iskrenosti in verjetnosti. Ti pogoji niso prezahtevni med poštenimi in enakopravnimi ter do-bromislečimi ljudmi, so pa varnosten ukrep z ljudmi, katerih zgodo-
Združene države, Argentina in Jugoslavija imajo pri vsej različnosti vsaj eno skupno točko: vse tri so zadolžene.
Da sta zadolženi Jugoslavija in Argentina zaradi nespametne investicijske politike in nizke uspešnosti, ni nič novega. Gre za posledice večje ali manjše socializacije, ki se je izkazala po vsem svetu kot nesposobno tekmovanja z državami, ki imajo poleg svobodnega gospodarskega sistema tudi visoko delovno moralo.
A kaj je z ZDA, kj so bile dolga desetletja upnik vsega sveta, pa so postale zdaj največji med dolžniki? O tem smo pred časom že pisali v Svobodni Sloveniji (čas teče na vzhodu in zahodu; Sv. 61. 22. nov. 1984), vendar je danes položaj še resnejši.
Odstop Davida Stoekmana, ki je bil še pred nekaj tedni ravnatelj državnega proračuna v Reaganovi vladi pomeni, da tudi on ne vidi po dosedanji poti izhod iz rastočega neravnovesja v ameriškem državnem proračunu. Njegova odločitev je še laže razumljiva, če premislimo, da bodo ZDA morale plačati letos zarad’ svojega dolga okrog
100.000	milijonov dolarjev obresti.
Kje je rešitev? Teoretično je odgovor lahak ; potrebno bi bilo zmanjšati državne stroške pa usmeriti razliko v odplačevanje dolga ali v reaktivacijo osnovne industrije, ki ni dovolj konkurenčna na svetovnem trgu. V praksi pa stvar ni enostavna.
Zanimiva je, da je položaj ZDA danes .zelo podoben onemu, ki ga je doživljala Argentina pod ministrom Martinez de Hozom. Deficit je financiran z zunanjimi krediti. To pomen; plačevati današnje blagostanje z jutrišnjo krizo, kar je jasno videti tu na jugu, a zaradi da-lekosežnosti posledic še ni očivid-no na severu.
Je pa v ZDA še drug pojav, ki bi moral vznemirjati tamkajšnje gospodarstvenike in to je zmanjšanje zaposlitve in tudi proizvodnje v jeklarski, tekstilni, usnjarski, kemični, petrolejski in premogovni industriji, medtem ko raste zaposlitev na
Prejeli smo
S PROŠNJO ZA OBJAVO:
25. in 26. marca letos se je v Zü-richu zlbrala skupina muslimanskih in hrvaških intelektualcev, ki so ob tej priliki v izčrpnih prijateljskih pogovorih pregledali nekaj aktualnih vprašanj obojestranskih interesov, tako za Hrvaško kot za Bosno.
S strani bosansko-hercegovskih muslimanov so v razgovoru sodelovali: A-dil Zulfikarpašič, Smail Balie, Mekmed Bašič, Izet Serdarevič in Teufik Vela-gič, a s hrvaške strani: Josip Torbar, Branko Salaj, Krunoslav S. Šulek in T. Ramljak.
Predvideno je, da sé v bližnji prihodnosti razgovori in sodelovanje nadaljujejo in razširijo. Podrobnejše informacije s tega sestanka pa bodo kmalu objavljene v muslimanskem in hrvaškem tisku.
vina mrgoli s prevarami.
Ko se' vrnemo s te 'spominske proslave na svoje domove in v vsakdanje okolje, ohranimo v svojih mislih in dejanjih ideale naših slovenskih borcev in mučencev. Ostanimo zavedni Slovenci, spremljajmo življenje slovenskega naroda in prispevajmo k vsemu, kar zajam-čuje njegovo svbodo in obstoj. Seznanjajmo sodržavljane naše nove domovine Kanade s slovenskim narodom, z njegovo zgodovino, tradicijami in kulturo. S tem bomo, pod drugimi okoliščinami 'in v drugi dobi, nadaljevali ideale naših mučencev. Njim pa ,naj bo Bog milostljiv!
področju financ, zavarovanja, nepremičnin in veletrgovine. To je vsaj delno posledica prevrednotenja (sobrevaluación) dolarja, ki je vabljiva za uvoz, a otežkoča izvoz ameriških industrfljlskih izdelkov. Tudi to doprinaša k trgovskemu primanjkljaju najmogočnejše kap:tali-stične države na svetu, ki bo letos dosegel vsoto 150.000 milijonov dolarjev.
Razlika med argentinskim in a-merišklm položajem je ta, da ima Argentina zelo omejeno možnost zadolževanja in je bilo obdobje „lahkega blagostanja“ kratko, medtem ko ZDA morejo delati isto napako dalj časa, ne da bi posledice bile vidne. Druga razlika je, da ZDA zaradi oboroževalne tekme z ZSSR ne morejo uravnovesiti državnega proračuna. In vendar bo treba najti tudi temu rešitev ter povečati produktivnost in obenem zmanjšat’ produktivne stroške, četudi ,za ceno soeialno-polit:čniih posledic. Argentina, nasprotno, bi mogla zmanjšati svoj proračun, vendar tega ne stori, ker je vsaj del vlade še prepričan, da velik državni aparat pomen; močno državo, kar seveda ni res. Jugoslavija pa stoji pred izbiro, ali manjšati še naprej življenjski standard prebivalstva, da ostane prisotna na svetovnem trgu, ali pa zamenjati neuspešen, politlčno-goSpodarski sistem.
Slej ko prej se bodo dolžniki vsega -sveta in tudi ZDA morali odločiti, da odpravijo vzroke svojih zadolžitev. Ne le finančni, ves svetovni gospodarski sistem z negotovostjo išče in čaka odgovora na to vprašanje. Finance ZDA že dolgo niso'v-eč le notranji ameriški problem, pa tudi dolgovi ostalih velikih dolžnikov presegajo po važnosti meje posameznih držav.
ZDA s svojim demokratičnim u-strojem morejo najti pot iz sedanjega položaja, ne sicer brez težav, a brez sprememb v družbenem u-stroju. Ta je zadosti gibčen, da -se prilagodi razmeram, če se bo le prebivalstvo hotelo ponovno okleniti vrednot, k'i -so bile temelj ustanoviteljem te velike demokracije.
Argentina, ki je teoretično liberalna a v praksi socialistična dežela, potrebuje predvsem jasnosti v mišljenju in prekinitev s folklornim prepričanjem, da more dati država, česar človek z delom ne zasluži. Ko bo to jasno, bo zunanji dolg splahnel.
Jugoslaviji pa, ki je 'socialistična v teoriji in v praksi, ne preostane' drugega, kakor da ‘zapusti socializem, ali pa seže po še trših totali-
Jeseni 1945 so se začeli procesi, ki so bili kaj čudni.
Klinar, bivši direktor jeseniške železarne, je bil obsojen na Smrt, ker je prepričal partizane, naj ne razstrele tovarne. Niso ga ubili, toda presedel je kakih 5 let, čeprarv se je sam Tito nehaj kasneje zahvaljeval jesemškmi delavcem, da so ohranili med vojno to tovarne.
Poleg podjetij so pobrali vse osebno imetje obsojencev im so ga razdelili med zaslužne komuniste. Tostijevo vilo so na pr. z vsem, kar je bilo v njej, izročili Francu Leskovšku,. Josip Vidmar, ki je postal predsednik Sveta Narodne O-svoboditve, je dobil Dukičevo vilo, kasneje so mu dali še Glanzmannovo vilo pri Tržiču za letno rezidenco.
Boris Kidrič se je nm pr. naselil v Ebenspangerjevi vili za ljubljansko o-pero, ki jo je Gestapo zaplenil kot židovsko med vojno. Lastnica in njena mati sta se pa morati naprej stiskati v eni sami sobi.
Banko Slavijo, ki jo je Gestapo u-
»IIVESTIIil
SLOVENSKEGA NARODNEGA ODBORA
Z dopisom z dne 10. julija 1985 je načelstvo Slovenske ljudske stranke sporočilo Slovenskemu narodnemu odboru, da je na mesto, ki se je izpraznilo s smrtjo g. Petra Mar-keša iz Toronta in ki ji pripada po ustanovnem dogovoru, izvolilo dr. Marka Kremžarja iz Buenos Airesa. Slovenski narodni odbor je vzel to imenovanje na znanje. S tem imenovanjem šteje sedaj SNO zopet trinajst članov in je polnoštevilno zaseden.
Buenos Aires, 11. julija 1985
Rudolf Smersu 1 r. predsednik
Slovenskega narodnega odbora Buenos Aires, 17. julija 1985
„PASIJON PO MATEJU44
Če bi Bach danes živel in bral zapis kritike-poročila v ljubljanskem Delu o izvedbi njegove skladbe, bi se verjetno pritožil. Čudno je brati, da so v Cankarjevem domu Slovenski filharmoniki ’z gosti izvajali njegov „Pasijon po Mateju“. Bach ni napisal nobene skladbe s tem naslovom, pač pa; je avtor Pasijona po sv. Mateju. Sicer ne vemo, kdo je odločil, da mora „sv.“ ven, ali kritik ali uredništvo — vseeno je pa zanimivo, da je podpisan Kristijan (!!) Ukmar. Kljub vsemu prepričevanju so poročila z verskim ozadjem v občilih tabu.
Mogoče ne veste, da ...
—. da je bil Drago Pečko, ki je na ljubljanski TV odgovarjal za dokumentarni program, suspendiran, potem ko je v neki oddaji Vladimir Dedijer izjavil, da je med diskusijami o ustavi Tito rekel Rankoviču, da bo treba Kardelja odstraniti...
tarnih ukrepih in sredstvih, in zatre v kali vsako željo po izboljšanju razmer in po svobodi.
Vzroke sedanjega gospodarskega neravnovesja je iskati v političnih odločitvah preteklosti, pa najsi gre za oboroževanje, za socializacijo gospodarstva, za notranjo podporo in socialno skrbstvo v posameznih državah ali za zuiianjo podporo nerazvitim in gospodarsko neuspešnim deželam. Tako bodo tudi posledice bodočih gospodarskih ukrepov, ali njih neodgovorne1 odsotnosti, končno vidne na političnem področju.
la OZNA. Edma razlika je bila, da so gestapovci uporabljali samo pisarne, o-znovci so pa pometali ven tudi vse stranke iz drugega krila stavbe.
Razen za vile so se komunistični voditelji zelo zanimali za avtomobile. Ob partijskih konferencah je bilo mogoče videti zbrane pred stavbo, v kateri je konferenca bila, vse boljše avtomobile v Ljubljani, tako na pr. pred Slavijo ali pred bivšo Trgovsko zbornico, kjer je bil Centralni komite. Prva leta po vojni je bil v prometu komaj kak avto, porabljal za svoj glavni stan, je prevze-razen partijskih voditeljev.
Kmalu ni bilo prav nič važno, kaj je bil kdo med vojno. Glavna stvar je bila, da si brezpogojno podpiral komunistični režim. Bivši nacistični kolabo-raiterji so lahko dobili manj pomembna mesta, če so presti na komunistično stran pred koncem vojne in so sedaj pihali v komunistični rog prav tako kot prej v nacističnega ter hvalili modro partijsko vodstvo.
(Zbornik Svobodne Slov. 1963, str. 88.)
Vprašanje je, kdaj in kako.
-žar
Med nas je usekalo...
Ob 40-letnici našega begunstva
^ p Dr. Tine Debeljak
(226)
MED KNJIGAMI IN REVIJAMI
POMEMBNA KNJIGA O BOJU SLOVENCEV ZA NARODNE PRAVICE POD FAŠIZMOM V ITALIJI
V Gorici je 'izšla pred kratkim 200 strani obsegajoča knjiga znanega primorskega slovenskega demokratskega politika dr. Avgusta Sfiligoja pod naslovom Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice s podnaslovom Pričevanje. To razumem tako, da knjiga noče biti zgodovina fašizma na Primorskem, temveč bolj osebni spomini na glavne procese, ki jih je fašizem vsa leta obstoja, od 1922 do 1934, uprizarjal proti 'Slovencem. Pri vseh teh kolektivnih preganjanjih v političnih procesih, kot so bili proces proti Gortanu in tovarišem leta 1930, in potem prvi in drug; tržaški proces iz leta 1941, je bil med obtoženci dr. Sfiligoj in Ml tudi obsojen na dolgoletne ječe, enkrat 10 let in drugič 30 let.
Sedaj je napisal to knjigo, kjer opisuje svoje aretacije, poteke procesov in izvide ter izvajanje obsodb v zapore ali usmrtitev. Obdobje tega preganjanja Slovencev je Sfiligoj razširil nazaj do leta 1866, ko so se beneški Slovenci prostovoljno odločili za Italijo, k; jim je obljubljala obstoj in zašč to njihovih narodnih pravic. Toda kmalu se je pokazalo, da Italija ni (bila zvesta o-bljubi, temveč je predvsem v letih fašizma z dekret; naravnost uničevala načrtno obstoj slovenskega naroda s poitalijančevanjem slovenskih imen, s prepovedjo uporabe slovenskega jezika, tud; v cerkvi (Benečija) itd. Tako so ta Pričevanja resnično pomemben, osebno doživet prispevek k slovenski politični zgodovini v Italiji. Kakor je znano, je do zdaj podobno najpomembnejše znanstveno delo o preganjanju Slovencev v Italiji slejkoprej bila knji-... ga dr. Lava Čermelja „Slovenci ]n Hrvati pod Italijo med obema vojnama“, knjiga, o kateri pravi Sancin v uvodu, da bi morala biti v vsaki slovenski in hrvaški šol; kot dokument o našem krivičnem raznarodovanju in o hudem, večkrat celo mučeniškem trpljenju naroda. Sfiligojeva Pričevanja so naravnost nujna dopolnila Čermeljev! knjigi.
Pisec dr. Sfiligoj ni 'bil zadnja desetletja samo demokratični politični voditelj, temveč tudi odličen jurist, ki prav v tej knjigi pravno a-nalizira postopke na teh protislovenskih procesih, ki j'ih smatra po italijanskem zakoniku kot neutemeljene in zato protizakonite. Sfiligoj po. drobno razčlenjuje obtožnice, celotne procese in končne razsodbe ter ugotavlja, da bi po nobenem paragrafu njihovih zakonov ne bila o-pravlčljiva smrtna obsodba. Vemo * V
pa, da je pri bazoviških obsodbah bilo izvršenih 7 usmrtitev (1930). Pri procesu 14. decembra leta 1941 je bilo obsojenih na smrt 9 obtožencev, od teh je bila obsodba izvršena nad petimi. Poleg teh procesov, ki jim Sfiligoj kot jur'st o-poreka, opisuje še druga preganjanja Slovencev ter posveča posebno poglavje trpljenju primorskih slo-. venskih in hrvaških duhovnikov pod fašizmom in pri tem še posebej omenja pravilen nastop gor škega nadškofa Sedeja. Opisuje tudi tajno primorsko iredentistično organizacijo TI GR (Trst, Istra, Gorica, Reka), in omenja, da v tej tajni organizaciji-ni bilo komunistov, ker tem ni šlo za priključitev naroda k matični Sloveniji, temveč so 'imeli nasprotne težnje, za vzpostavitev komunističnih republik v Italiji oz. Sovjeti ji.
To pomembno knjigo je dr. Sfiligoj še osebno pcslal našemu tedniku v oceno, ki jo pa podajamo z žalostnim obvestilom o smrt; tega predstavnika pluralist čne demokracije na slovenskem narodnem prostoru, ki je bil vse do zadnjega preganjan po italijanskih oblasteh, saj so mu še leta 1971 poslali s ka-sacijskega sodišča v Rimu odlok, da njegova obsodba, izrečena po fašističnem izrednem sod'šču na 30 let, še ni razveljavljena-in ne izvršena in da bi moral odsedeti še preostalih 17 let. Prav ta knjiga pričevanj je lep spomenik njegovi borbi za obstoj slovenskih narodnjakov na Primorskem.
MEDNARODNI TEDEN
NOVA ENCIKLIKA Janez Pavla
II.	se imenuje „Apostola Slovanov“ in je namenjena zlasti Evropi ob priliki T.100~lethie& smrti svetega Metoda. Papež obrazloži v njej delo- in pomen misijonskega dela svetih bratov, in na tej podlagi vspodbuja k verski edinosti Evrope. Poudarja zlasti še, da ni mogoče govoriti o edinosti kontinenta,če pri tem ne vzamemo kot temelja ravno skupne vreev Kristusa. Papeževo pismo zaključi molitev Bogu, naj Evropi podari milost vere v svobodi in bratski ljubezni.
TAKO V WASHINGTONU kot v Moskvi so potrdili prihodnjo vrhunsko konferenco med voditelji Vzhoda in Zahoda. Med 19. in 21. novembrom se bosta v Ženevi sestala Ronald Reagan in Mihajil Gorbačov. O čem bosta govorila, še ni znano, a tudi ni važno, že dejstvo samo sestanka je vzpodbudno, akoravno potem sadovi ne bodo prepričljivi. Oboroževalna tekma in svetovna varnost potrebujeta kaj več kot par izmenjanih stavkov kot jih narekuje diplomatski „bon ton“.
V ponedeljek 29. julija je’ podjetje Ford začelo znova obratovati. Novica sama se morda politično ne zdi važna, vendar je vse ozadje stavke, zasedbe in pogajanj izraz sedanjega stanja v Argentini, in morda tudi stanja, k; lahko še pride. Zaradi tega, in zaradi činiteljev, ki so bili zapleteni v zadevo v teku celotnega razvoja, je predmet dovolj važen, da se ga splača opisati.
JOKAT POJDI V CERKEV
Tako pravi argentinski rek. Ta rek pa se je, vsaj v gremialnih zadevah, že večkrat izpolnil. Kadar položaj zaide v slepo ulico, ali napetost preveč naraste, se delavske množice rade obrnejo na Cerkev, češ naj posreduje v tej zadevi. To posredovanje običajno, Vsaj v važnejših zadevah, opravljajo škofje, in je v, zgodovini zadnjih desetletij rodilo že obilne sadove.
Če se ozremo nekoliko v zgodovino, je bilo gotovo najbolj znamenito tako posredovanje sedaj že pokoj-inega kardinala Caggiana v slavni železničarski stavki za časa Fron-dzijeve vlade. Po provincah so taki posegi Cerkve še bolj pogosti, celo v izredno delikatnih zadevah, kot npr. škofa M-einviella v Tucumanu, za časa upora provincijske policije v zadnjem obdobju vojaškega režima.
Tudi pri zadnji zasedbi tovarne
JUŽNOAFRIŠKI beli režim ima ponovne probleme z upori črnskega prebivalstva. Po smrti štirih manifestan-tov je prišlo do novih izbruhov protesta in nasilja, proti katerimi je nastopil ministrski 'predsednik Pieter Botha z objavo poostrenega varnostnega zakona. Opazovalci pričakujejo narast protestov in napovedujejo dobo nasilja in smrti. Vla-da je mednarodno vedno bolj izolirana, kajti tudi v ZDA, od katerih Južnoafriška republika gospodarsko odvisi, je prišlo do javne reakcije proti nenehnemu zapostavljanju in preganjanju črnskega prebivalstva. Z ideološkega vidika pa je očividen porast levičarskega vpliva vsled nepopustljivosti reižima.
IZRAEL IN .SOVJETSKA ZVEZA uprizarjata prve korake zbliževanja. Najprej je z 'židovske strani prišla novica o skorajšnji obnovi diplomatskih stikov, kar so v Moskvi hitro zanikali. Potem pa so izjavili, da „zboljšanje“ stikov odvisi od tega, kako se bodo Izraelci „obnašali“. Nato je uradno Shimon Peres sporočil Gorbačovu, da Tel Aviv želi obnoviti stike, itd. To zbli-žanje odgovarja novi smeri realistične politike, ko ni mogoče ignorirati ne Izraelcem Sovjetske zveze, pa tudi ne Sovjetom Izraela.
Ford so se nekatere skupine’ obrnile na Cerkev. Najprej na škofa v San Isidro (na njegovem „ozemlju“ stoji tovarna), ta pa je potem poklical na pomoč Socialino ekipo argentinske škofovske konference, katero vodi škof iz San Juana msgr. Di Stefano.
Zadeva je namreč ta: n'i tajnost, da podjetje Ford mikajo skomine, da bi zapustilo državo. Drugi del tega problema je, da je poleg 300 odpuščanih tovarna predvidevala odpust še naslednj' h 800 delavcev. Zasedba tovarne, ki so jo vodili levičarski elementi, je podjetju nudila lepo priliko, da se' znebi odvišnega osebja, ne da bi plačala počen cen-tav. Poleg tega se mehariiški sindikat ni hotel vtakniti v zadevo : komisija delegatov je pripadala levičarski skrajni struji sindikalizma, medtem ko je1 vodstvo sindikata pe-roriistično.
Položaj je bil res težak za stočne delavcev in njih družine. Ko je posegla vmes škofijska ekipa in rotila obojestransko odgovornost in solidarnost, so se stvari uredile v veliki meri. Najprej so škofje dosegli, da je zadevo vzel v roke sindikat in ta vodil pogajanja v območju ministrstva za delo. Od podjetja je škofijska komisija prejela obljubo, da ue bo novih odpustov. Potem je podjetje celo pristalo na zahtevo, da od 300 odpuščenih pregledajo vsak primer posebej, 'in v težkih slučajih prekličejo odpust, ali pa vsaj izplačajo odpustnico. Vsaj zaenkrat se je vrnil mir, in kar je glavno, podjetje bo obratovalo dalje, v prid tudi štirih tisoč delavcev,., ki dobivajo svoj zaslužek.
NA OBZORJU GRMI
Kar'Cerkev najbolj .skrbi je recesija, katere prvi udarci se že poznajo in katere posledice bodo vedino bolj vidne. V predvidevanju težkega položaja, je Socialna ekipa poklicala na pomoč tudi laike, in sestavila skupino „’svetovalcev“, katere člani so podjetniki, sindikalisti, ekonomisti iin zastopniki cerkvenih dobrodelnih organizacij.
„Konec decembra bo položaj slabši, ampak veliko slabši kot je sedaj,“ je pred dnevi ‘izrazil José Rodriguez, glavni tajnik polemičnega mehaniškega sindikata. Tega se zavedajo vsi resini opazovale; in igralci sedanje argentinske drame. Tega se zaveda tudi Cerkev, ki je izrabila priliko, da je znova zaprosila vse činitelje družbe: podjetnike, delavstvo in vlado, naj skušajo premagati inflacijo ne da bi s tem povečala že itak težko brezposelnost.
S svoje strami se Cerkev pripravlja na potrebno dobrodelno akcijo. Že sedaj se organizirajo „javne je-
■ aaNBBMaaaaisaaNaaBBaaaBaaBaaaBBBaaaaac^aanaaBaaBBaaai
|M*HiiHUBH»iM«iaa*ii(BaaaaaaaaaaaaBicBHaaaBaaaMiDiaaaaBaaaBiaBaaaaaiaaafla»NnnaMBasaiNn
SREBRNI JUBILEJ SLOVENSKEGA DUŠNEGA PASTIRSTVA V STUTTGARTU
V	juniju so v 'Stuttgartu v Nemčiji praznovali srebrni jubilej slovenske župnije.
V	soboto, 22. junija, je bilo jubilejno slavje v župnijski dvorani pri cerkvi sv. Konrada, kjer so pozdravili slovenskega metropolita, ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in druge goste.
'Pozdravom in nagovorom so pripravili primeren oikvir zbor „Domači zvon“ iz Stuttgarta, kvintet „Slovenskih fantov“ iz Morsa, Mladinski ansambel v narodnih nošah, vokalni kvartet sester in brata Podjavoršek iz Esslingena in kvintet Bukovškovih iz Degerloeha.
Govorniki, krajevni škof Moser, nadškof Šuštar, ministerialni svétnik dr. Dörge, deželna poslanka Helga Solinger in drugi niso štedili z besedami pohvale in priznanja dela Slovenske misije v Stuttgartu za pastoralno, socialno in kulturno delo med slovenskimi delavci v deželi. Manjkalo tudi ni dobrih želja za bodočnost.
V	nedeljo pa so jubilejno slovesnost povezali z birmo in prvim obhajilom. Ulica Stafflenbergstrasse, ob kateri stoji maš dom in cerkev sv. Konrada, je bila na to nedeljo prava slovenska ulica, saj se je po njej vila dolga procesija od doma v cerkev: narodne noše, prvoob-
hajanci, birmanci, botri, starši, ministranti, škof z duhovniki. Pesem zvonov je uglašeno pozdravljala 700 rojakov, ki so se slovesnosti udeležili.
Prva slovenska dušnopastirska pisarna je bila ustanovljena julija meseca 1960. leta v Stuttgartu. . Vodil jo je dr. Franc Felc. Njegovo delovanje med Slovenci se je razširilo preko vse škofije. Večina Slovencev, ki je takrat živela v Nemčiji, so bili politični ali pa ekonomski begunci, katerih precejšen del so najprej delali eno ali dve leti kot rudarji v Porurju. Prvi sezonski delavci so prišli v Nemčijo šele po letu 1963, ko je Jugoslavija odprla svoje meje in dopuščala potovanje v inozemstvo. Od tedaj je število slovenskih naseljencev stalno naraščalo.
Septembra leta 1966 so v Esslingu odprli drugi dušnopastirski urad; vodstvo je prevzel Ciril Turk. Pozneje je bilo potrebno odpreti še tretji urad v Reutlingenu. Vodi ga Janez Demšar. Trenutno živi v škofiji Rottenburg-Stut-tgart še okrog deset tisoč Slovencev. Pred kratkim se je urad iz Ravensbur-ga preselil v Ulm in ga vodi Jože Bucik. V pomoč mu je dr. Marko Dvoržak. Gospa Doroteja Oblak pa je leta 1975 prevzela mesto socialne svetovalke na dušnopastirskem uradu v Stuttgartu.
Naši slovenski povojni izseljenci v Nemčiji — bodisi političnega ali pa gospodarskega izvora — so v prvih letih imeli težko življenje. Nekateri so klonili pod težavami in se vdali alkoholu, nekateri so pa morali celo iskati zatočišče po raznih zdravstvenih ustanovah.
'Slovenski dušnopastirski uradi so v prvih letih bili prav za prav edino zatočišče za naše rojake; naši duhovniki so jim pomagali pri iskanju stanovanj in služb, posredovali so zanje pri oblasteh, prevajali so jim dokumente, izpolnjevali razne prošnje in obiskovali bolnike. Pri njih so Slovenci vedno imeli zanesljivo pomoč.
Po letu 1963 se je stanje izboljšalo vsaj v toliko, da so naši rojaki dobili stike s svojimi družinami v domovini in k nekaterim so se svojci tudi lahko izselili. Toda gospodarsko mrtvilo je prineslo brezposelnost. Z njo pa so nemške oblasti težje podeljevale pravico 'bivanja in dela v Nemčiji, pa tudi nek odpor proti tujcem se zaznava v zadnjem času. Ni malo primerov, ko so se morale druižine ponovno ločiti: član, ki je še imel delo, je ostal v Nemčiji, o-stali del družine pa se vrnil domov. Ali pa sta ostala oče in mati, otroke pa sta morala poslati v domovino.
Nemir in razdvojenost naših rojakov v Nemčiji ima še drug izvor: večina sezonskih delavcev je namreč svoje prihranke investirala doma — bodisi v gradbo ali opremo hiš — v upanju, da
se bodo kmalu za stalno vrnili. Toda sedanje gospodarsko stanje v rodnem kraju jim ne nudi možnosti za načrtovanje mirnega življenja.
Nobena tajnost tudi ni, da naše izseljence v Nemčiji zasleduje jugoslovanska tajna policija. Kadar pridejo domov ■na obisk, jih oblasti sistematično zaslišujejo, ker želijo od njih dobiti podatke o razmerah na delavnih prostorih, pa tudi kako preživljajo svoj prosti čas, s kom se družijo, katere prireditve in božje službe obiskujejo, katere duhovnike poznajo, k kakšnemu društvu pripadajo itd. Jasno je, da se izseljenci zaradi tega počutijo omejene v svojem gibanju in občevanju, kar se brez dvoma pozna pri njihovem zadržanju.
V zadnjih letih pa se je že pojavil drug problem in sicer v družinah samih. Starši so bili rojeni v Sloveniji, tam so obiskovali šole in v veliki večini nemško slabo govorijo. Otroci so rojeni v Nemčiji, obiskujejo nemške šole, živijo v nemškem okolju in — slovensko slabo govorijo. Zato se včasih čutijo razdvojene, in velikokrat ne najdejo lastne identitete. To stanje seveda povzroča v družini nerazumevanje. Zato se jih je nekaj — kljub negotovi bodočnosti — že vrnilo domov.
Od leta 1970 imajo v Stuttgartu dopolnilno šolo za slovenščino. Redno jo obiskuje skoro 100 otrok. Na žalost se pouk iz različnih vzrokov vrši lahko samo po dve uri štirinajstdnevno. Tu
dilnice“ zlasti na področju revnega pasu okoli Buenos Airesa, kjer bodo dobTe hrano družine brezposelnih, ki bi sicer domala obnemogle od lakote. Državo Čakajo oh koncu letošnjega leta izredni trdi meseci predno se bo, vsled sedanjega programa, pričelo obračati kaj na bolje (če se bo?).
Vlada je medtem sestavila „Gospodarsko socialno konferenco“, katere člani so ministr; gospodarskih in skrbstvenih področij. Ti naj s svetom podjetniških in sindikalnih organizacij ter strokovnjakov iz drugih strank, pripravijo pogoje za izvedbo drugega dela gospodarskega programa, katerega cilj je reakfiva-cija gospodarskega delovanja družbe.
MED MALVINAMI IN VOLITVAMI
Vlada vodi boj na dvojni fronti. Na zunanjem področju se bliža ponovna preizkušnja glede Malvinske'-ga otočja v sklopu zasedanja Organizacije druženih narodov. Nanjo o-bračajo poglede tako iz Londona kakor iz Buenos Airesa. Anglež', skušajo omajati mednarodno podporo Argentini, in zato so razglasili zveneč konec gospodarske blokade', ki nima nobene praktične posledice, in b; bila za našo državo bolj negativna kot pozitivna. Iz Buenos Airesa so potem odgovorili s predlogom novih pogajanj „brez omejitev“ (torej vključno o suverenosti Malriin).
Temu je dodati sedaj še dogodek na jugu, ko sta dve angleški lovski letali prestregli polet argentinskega letala v mednarodnih vodaih. Lovca Phantom sta dvanajst minut spremljala polet' argentinskega iz-vidniškega letala, ki redno nadzira ribiške ladje v južnih vodah. Argen, tina je formalno protestirala pri angleški vladi in vložila tudi pritožbo v območju Združenih narodov. Dogodek sam ni važen. Taki pripetljaji so pogosti in javnost zanje niti ne zve'. Sedaj so stvar obesili na veliki zvon. Pač propagandna poteza za pridobitev glasov v mednarodnem območju.
Druga fronta, ki vlado skrbi, je notranja, v zvezi z novembrskimi volitvami. Večina strank (razen pe-rcnistov) se mirno in v redu organizira. Mncge so celo že določile svoje' kandidate, kot demokristjani v buenosaireški provinci, k' so na prvo mesto za poslance postavil; bivšega vodjo, potem odstopivšega in sedaj znova oživelega Horacija Suel-da. Računajo, da bo njegova oseba pritegnila potrebne glasove. A izgled ov je bore malo. Intransigenti so se že uredili, tako v prestolnici kot na provinci. Le peronisti še plešejo okoli reorganizacije kot okoli vrele kaše. V provinc; (kjer bodo volili skupno 35 poslancev) ne vedo, če bodo določili intervencijsko komisijo, ali bodo izvedli notranje volitve. November se bliža in vsako zavlačevanje je lahko usodno. V politiki je težko pridobiti zamujen čas.
dobivajo otroci verski pouk v materinščini, istočasno se tudi učijo peti slovenske narodne pesmi in spoznavajo slovenske navade in običaje. Navadno pripeljejo starši otroke v šolo in potem počakajo, da se pouk konča •— kar seveda dokazuje njihovo zanimanje.
. Dušnopastirski urad organizira vsako leto skupno počitniško kolonijo, ki je namenjena predvsem družinam s številnimi otroki, ki bi sicer težko plačale počitnice za tri ali štiri člane.
Najtežje pa je družiti mladostnike. Zato so dušni pastirji ustanovili glasbeno skupino, ki sestoji iz 25 članov.
Za versko poglobitev izseljencev so organizirali tri skupna romanja v Sveto deželo in tri romanja v Lurd in lepo obiskan družinski seminar.
Vršijo se družabna srečanja, ki jih vedno obišče najmanj petsto rojakov. Izredno lep uspeh pa je imelo leta 1970 binkoštno srečanje v Stuttgartu, kjer se je zbralo čez 2.500 izseljencev. Po letu 1977 tega srečanja več ne organizirajo, pač pa se rojaki zbirajo ob materinskem dnevu, pustu in miklavževanju.
To je le delen oris dela slovenskih dušnih pastirjev v Nemčiji, ki pa je versko in narodnostno ogromnega pomena. Zato velja naše iskreno priznanje in naše čestitke ob lepem prazniku — 25-letnici njihovega požrtvovalnega dela — voditelju misije Cirilu Turku in vsem sodelavcem.
Pavlina Dobovšek
^ tAli NOVICE IZ SLOVENIJE
AVSTRALIJA — V Sidneyu je bila razstava 30 jugoslovanskih proizvajalcev, od katerih je -bilo polovica slovenskih, ki so tam skušali povečati trgovsko izmenjavanje. Zaenkrat sta na tem tržišču najboljše usidrana Slovenija-les (Eurofurniture) in Gorenje- (Pacific).
LJUBLJANA — Maja je ‘bila podražitev — v primeri z aprilom — enar ka 3,1 odstotka, medtem ko je v primeri z majem lanskega leta bila 85,7%. Te številke veljajo za cene na drobno.
LJUBLJANA — Barakarska naselja (villa miseria) so tudi v Sloveniji problem. V Ljubljani in. okolici je več takih. Danes je največje naselje v Tomačevem (140 barak) ; poleg nje pa so še na petih krajih v občini Moste-Polje, ob Cesti dveh cesarjev, Rakove jelše, Kozkarjeve gošče, Škofljice, ob Cesti v Gorice in v Murglah ob Mo-kriiški cesti. Kljub temu, da so kraji že namenjeni ali rekreaciji, stanovanjskim objektom ali za kmetijstvo, se po vsaki preseljevalni akciji kmalu pojavijo nove barake.
LJUBLJANA — Oddelek za fizioterapijo v Rovinju je v manj kot letu dni zgradil Smelt. Njegova je tudi zamisel projekta. Poleg tega, je dobil nalogo zgraditi in dobivati opremo za tovarno ortopedskih izdelkov in ortopedski inštitut na Kubi.
LJUBLJANA — Letošnja pridelava kromp'rja ne bo dosegla planiranih 550 ton. To pa predvsem zaradi slabega semenskega krompirja, sa,j je le 2 do 4 procente semena potrjenega. Zato povprečje ne bo prišlo na začrtani 20 ton na hektar, ampak bo rajši bliže 12,9 ton lanskega leta.
MARIBOR — Kitajce zanimajo vozila TAM, predvsem TAM 130 in TAM 190. .ki so manjša in srednja vozila, na katere je mogoče natovoriti od 8 do 16 ton.
ŠKOFJA LOKA — 203 mladih risarjev je sodelovalo na 18. mali Groharjevi slikarski koloniji. Upodabljali so to staro mesto in. imeli razstavo svojih del v galeriji loškega grada.
DRAGONJA — Hladilnico, ki bo imela, tisočtonski zmrzovalni prostor, bodo zgradili pri klavnici Droge Kras. V enem prostoru bodo na dan lahko zmrznili do —409 C in jih spravili v drugem, kjer bo temperatura —30? C. Ker v vsej Istri še ni podobne hladilnice, so morali zmrzovati meso v drugih krajih.
DOMŽALE — Prva kompostarna v
Jugoslaviji bo zgrajena do konca naslednjega leta v tem kraju. Na 19 tisoč kv. metrih, ob čistilni napravi v
Studi, bo najprej predelala 25 ton smeti na dan, kasneje pa z malimi dograditvami prešli na 50 ton. a začetni o-brat bodo potrebni le trije delavci, kasneje, po povečavi, pa sedem. Iz smeti bodo izločali uporabne surovine, ki se bodo vrnile v industrijo, organske snovi pa pridejo v kompost in živinsko hrano. (Kompost: gnojilo iz preperelih snovi in prsti.)
LJUBLJANA — Soja se počasi u-veljavlja kot hrana za ljudi in je najbolj še upoštevana v Sloveniji. Drugod po Jugoslaviji so še precej nezaupljivi in ne verjamejo radi v vse prednosti, ki jih ima soja in njeni derivati.
LJUBLJANA — Več glasbenikov je
sodelovalo na letošnji Praški pomladi. Kritika je zelo pohvalila nastop Slovenske filharmonije v Smetanovi dvorani in flavtistke Irene Grafenauer v Viteški dvorani. Iz filharmonije so še posebej omenjali violončelista, Miloša Mlejnika.
NOVO MESTO — Zaradi pomanjkanja nekaterih domačih in tujih materialov, je proizvodnja dostavnih vozil (furgon) precej padla. V prvih petih mesecih so jih izdelali le 121. Ostalih osebnih avtomobilov pa pomanjkanje ni prizadelo in so tako v istem času izdelali 16.435 katrc (R4) in 1062 R18.
LJUBLJANA — „Brezposelnost je
najpomembnejši vir družbene neenakosti“, so ugotovili pri CK ZK Srbije in navedli podatek, da ima Jugoslavija največjo brezposelnost v Evropi: 14%. Med posameznimi republikami je na najboljšem mestu Slovenija z 1,4%, kar je tudi najnižja evropska stopnja brezposelnosti.
TRBOVLJE — Štiri mesece bo trajalo načrtovano popravljanje (remont) termoelektrarne Trbovlje. Opravljalo ga bo okoli 500 delavcev, odpeljali bodo 800 ton odpadnega materiala, postavili novo kurišče in naredili več prenoviti, s čimer se ;bo ob vstopu v proizvodnjo dosedanja moč 105 MW dvignila na 115 MW.
MARIBOR — Metalna stalno napreduje in podpisuje noVe mednarodne pogodbe. Sedaj je podpisala s češkoslovaškim podjetjem sedem pogodb, po katerih bo dobavila različne reduktorje, težke od 200 do 3.000 kg, namenjene za opremo za dnevne kope.
UMRLI SO OD 5. do 12. junija 85:
LJUBLJANA — Jožefa Pridnič roj. Mlakar; Lojze Kimeswinger; Marija Črnagoj roj. Vidmar; France Smrke; Francka Voskobojnik; France Plestenjak; Ivan Zdravje, 79; Milica Lužar roj. Vazzaz, 75; Alojz Avber; Jožefa Prudnič; Marija Kranjc; Avgust Brat-
2X SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvo: V družini Magdalene Gričar in Karla Alberta Ciaglia se je rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Emilijano. čestitamo !
Obletnica: V krogu svoje številne družine je praznovala 85-letnico življenja ga. Ana Klemenčič, Klemenčičeva mama iz Carapachaya. čestitamo!
OBČNI ZBOR MUTUALA SLOGE
Redni občni zbor Mutuala, sestrske ustanove zadruge Sloga, je bil v nedeljo 21. julija o,b 11 v mali dvorani Slovenske hiše. Po kratkih uvodnih 'besedah je predsednik Marjan Schiffrer prebral dnevni red, nato pa podal poročilo o pretekli poslovni dobi 1984-85, ki se je pričela ,1. maja 1984 in končala 30'. aprila 1985.
Iz njegovih podatkov bi lahko povzeli, da je Mutual kljub neugodnim socialnoekonomskim razmeram v deželi napredoval gospodarsko in rastel v številu članstva. Na začetku pretekle poslovne dobe je Mutual Sloga štel 1433
članov. Med letom je vstopilo 170 novih članov, 16 jih je pa umrlo, tako da je 30. aprila 1985 štel 1687 članov, kar pomeni skoraj 12% prirastek. Pouda,-ril je povišanje podpor ob rojstvu, poroki, končani srednji šoli in o(b smrti. Podpore so rastle vzporedno z inflacijo in so jih bili deležni vsi člani, ki so izpolnjevali za to določene pogoje. Na kratko se je ustavil pri Letovišču, ki ga ima Mutual v Villa Udaondo in ki ga člani, posebno v poletnih mesecih, pridno obiskujejo. Letovišče je sicer deficitarno, daje izgubo, toda odbor je mnnja, da nudi zlasti naši mladini velike ugodnosti in je vredno pokriti denarni primanjkljaj. Ker je bil obseg denarnega poslovanja vse večji in zaradi menjajočih se obrestnih mer vse bolj zapleten, se je odbor odločil za nakup novega računalnika Durango Poppy IL, ki ima veliko večje operativne možnosti kot dosedanji. Končno je predsednik poročal, da je znašal čisti dobiček Mutuala, potem ko so bile odbite vse izplačane obresti, podpore in upravni stroški, $a 2.022.893 in tudi nakazal odborov predlog za razdelitev tega, dobička.
Blagajniško poročilo je podal zaradi odsotnega blagajnika Milana Keržiča u-pravnik Marjan Loboda. Udeleženci so podrobnim številkam lahko sledili s pomočjo lične brošure, ki je bila že v za-
kovic; Marija Kranjc; Avgust Bratkovič; Marija Valenčič roj. Černič, 67; Francka Češarek roj. Lovšin; Branko Kranjc; Anica Jese; prof. Edo Mihevc; Ridi Justin roj. Fürhofer; Silva Brede roj. Bodljaj; Ljuibo Krašovec; Frančiška Repar; Vladimira Zupan roj. Kokalj; Marjana Gantar, 86; Jože Čer-t.aiič; Franc Jankovič; Mihael Sevnik, 88; Jožefa Mihelič, 81; Marija Lukež roj. Pintar; Milan Oražem; Vida Vurnik roj. Mihelič (špelkova mama), 89; Ivanka Sever roj. Cerar; Slavka, Lasič; Dori Slobec roj. Grosar.
RAZNI KRAJI — Vinko Ilasi,č, Rakek; Franc Jordan, Vel. Bučna vas; Jože Platner, Radomlje; Roman Sle-kovec, Kamnik; Ivan Zupanc st., Kranj; Mara Petek, Šentvid pri Stični; Kristina, Grilj; Marjan Pungartnik, Lukovica; Jožefa Šetina roj. Zore, Trebelno pri Mokronogu; Franc Kolman, Bled; Ivica Tkalec, Dol pri Domžalah; Stane Dobrovoljc, 52, Breg pri Borovnici; Martin Judež, Kriško; Franc Puhar, 81, Naklo; Mirko Manfreda, Celje; Danica Žitnik, Škofja Loka; Janko Sever st., Postojna; Marija Bovha roj. Ko-štomaj, Celje; Stane Plausteiner, Celje; Katarina Šuligoj, Goljevice; Ivan Soklič, Trbovlje; Marija Vidmar, Dol; Vladimir Demšar, Vič; Marija Salamon (Grahkova mama), 91, Trbovlje; Marija Kokalj roj. Cevnik, Ravne na Kor.; Vida Pirc roj. Kosem, Domžale; Stanko Colner, Krško; Jože Žohar, Zagorje ob Savi; Katarina Janežič roj. Šeme, Polica; Alojz Gori, Kočevje; Ivan Jerin, Zagorje ob Savi; Viktor Musar, Radeče; Ivan Strašek, Rog. Slatina; Alojz Pavšič, 84, Nova Gorica; Stane Pogačnik, Kamnik; Marija Kunst, Dol pri Lj.; Ludvik Uijaš, Podgrad; Alojzij Saje, Novo mesto; Anton Gabrovšek, Horjul; Ana Sokolov roj. Doltar, Vojna vas; Irena Kostevc roj. Kersnik, Zagorje ob Savi.
četku razdeljena in kjer so bila tiskana vsa poročila in bilanca. V imenu nadzornega odlbora je poročal Janez A-mon. Ko je bila ta točka izčrpana, so prišle na vrsto volitve novih odbornikov, ki naj bi nadomestili tiste z izpolnjeno mandatno dobo. Ker je bila. predložena le odborova lista, so bile volitve hitro končane in je novi odbor za poslovno dobo 1986-86 naslednji: predsednik Marjan Schiffrer; tajnik Avgust Jeločnik; blagajnik Milan Ker-žič; člani odbora: Božo Fink, Rudi Gričar, Stane Mehle in Ivan Teraš. Člani nadzornega odbora so: Janez Amon, dr. Anton Šimenc, Franc Hrovat, Tone Kastelic, Janez Čeč in Ivan Makovec. U-pravnik Mutuala je Marjan Loboda.
Sl	LO	USI		Si	UDI	im
, - J		> A N	MARTIN			
LIGA ŽENA-MATI
Pri sanmartinski Ligi žena-mati je bil julijski sestanek posvečen Medju-gorju. Kakor je res, da nobeni članici Lige tema ni bila popolnoma nova, tako pa je tudi dejstvo, da je ta prikaz na vse naredil izreden vtis.
Predsednica Lige ga. Voršičeva je brala odlomke iz knjige o Medjugorju, istočasno pa so poslušale na traku, prinesenim od doma, pričevanje vidcev in razlago nekega patra, kar jim bo o-stalo v nepozabnem spominu !
i n n ■ * ■ B ■ B n i
SLOVENIJA V SVETÜ
Kanada
MODNA REVIJA
Konec marca je bila v dvorani Brezmadežne modna revija, ki jo je pripravila Marija Kavčič s sodelavkami. Najprej je bila okusna večerja, nato so pa žene in dekleta prikazale več krojev oblek za vse letne čase. Čisti dobiček so prirediteljice poklonile starostnemu domu Lipa.
POMLADNI KONCERT
V župniji Marije Brezmadežne je lepo uspel koncert torontskih „Fantov na vasi“. Za to priliko so se jim pridružili tudi clevelandski „Fantje“ in so skupno zapeli nekaj pesmi, vsak zase pa po dvanajst skladb. Prevladovale so slovenske narodne pa tudi u-metne pesmi, nekaj med njimi prav zahtevnih. Torontske pevce vodi Nace Križman, clevelandske pa J. Sršen. Dobra udeležba in pozornost med koncertom sta pokazali, kako torontski Slovenci ljubijo slovensko pesem.
UTRINKI DUHOVNE RASTI
Župnije Marije Pomagaj — je naslov publikacije, ki je izšla ob priliki 30-letnice župnije. Župnijsko kroniko je zbral arh. Vilko čekuta, opise nastanka različnih organizacij pa so pri-
pravili razni avtorji. Uvodni članek je prispeval škof Alojzij Ambrožič. Knjiga je prikaz 30-letnega delovanja slovenske župnije Marije Pomagaj v Torontu.
DRUGI KORAK V SLOVENSKI JEZIK
je naslov novi učni knjigi za slovenske šole, ki je pred kratkim izlšla v Hamiltonu, Ontario. Za slovensko šolo jo je izdala Darinka Ferletič s podporo programa za Mnogokultumost pri ministrstvu državnega tajništva. Knjiga ve. likeiga formata obsega 20‘6 strani in je bogato ilustrirana z risbami in slikami. Namenjena je šolskim otrokom začetnikom. Avtorica je knjigi dodala tudi slovensko angleški slovar. Naroči se v slovenski župniji v Hamiltonu.
STAROSTNI DOM LIPA
Po večletnih pripravah in delu pripravljalnega odbora za starostni dom naših rojakov v Torontu je občni zbor druištva Lipa, v aprilu sprejel sklep, da prične z gradnjo. Ker ni uspelo dobiti od države posojilo na nizke obresti, bodo zbrali vsa sredstva le med rojaki in ostalimi dobrotniki. Načrte je napravil arhitekt Franc Levec, gradnjo pa bo vodil gradbenik Jože Kastelic. Dom bo stal blizu fare Marije Brezmadežne.
SKLEP SLOVENSKE ŠOLE
Slovenska šola v fari Marije Brezmadežne je zaključila šolsko leto z lepo slovesnostjo. Najprej je bil koncert šolskega zbora, ki ga vodi Blaž Potočnik, nato pa je sledila razdelitev diplom učencem, ki so dovršili slovensko 'šolo. Vsak je prejel tudi Sodjevo knjigo Lepo je biti mlad in hranilno knjižico Slovenske posojilnice J. E. Kreka.
ZA GRADNJO CERKVA V SLOVENIJI
rojaki v Kanadi izredno veliko prispevajo. Poleg rednih nabirk za župnijske in škofijske potrebe ter misijone, žrtvujejo lepe vsote tudi za gradnjo novih ali popravilo starih cerkva v Sloveniji. Samo v zadnjem času so podprli tele župnije: Škofljica, Portorož, Ankaran, Žale v Ljubljani in Radenci.
Koroška
Srečanje rožanskih moških zborov je
bilo 9. marca na Radišah. Organizirala ga je Slovenska prosvetna zveza, sode. lovale pa so skupine iz Borovelj, Sveč, Baškega jezera, Loč, Bilčovska in Radiš.
Odrske deske zelo navdušujejo Korošice. Igralci radiškega prosvetnega društva so uspešno uprizorili komedijo Carla Goldonija „Lažnivec“, v Globasnici so domači igralci postavili na oder delo Moliera ,yšola za žene“, skupina „oder mladje“ Koroške dijaške zveze pa
je predvajala pantomimsko obdelano i-'gro „Evgen“ švedskega avtorja Tankre-da Dorsta v okviru odrskega tedna celovških šol.
Avstrijska in koroška prvakinja v cross-teku (čez drn in strn) je Anni Müller-Klemenjak iz Podgorij. Kot že lani, tudi letos nima prave konkurentnije, ki bi jo lahko resno ogrožala. 20. aprila pa je osvojila še naslov avstrijske prvakinje v teku na 15 km.
Šmihelski in dunajski lutkarji so se
predstavili v Novi Gorici. Nastopili so z „Mezinčkom“ Karla Novaka in z lastnima deloma „Tobija“ in „Hruške gor, 'hruške dol“ na petnajstem srečanju slovenskih lutkarjev.
Štirinajsto mednarodno pisateljsko srečanje se je vršilo v Brezah. Slovenci smo bili vidno zastopani. Iz domovine je prišlo več pisateljev, navzoč je bil koroški avtor Valentin Polanšek, z Dunaja pa sta prišla Milena Merlak in Lev Detela. Govorili so o nemoči literarnega avtorja sredi vedno bolj avtomatiziranih mehanizmov sodobne televizijske produkcije, o ekonomskih in delavnih težavah piscev in o dejstvu, da prevajalski stroj ne bo mogel nadomestiti človeških možganov.
Nove otroške in mladinske knjige ter eno kaseto so predstavili 28. marca V okviru Andersenovega dne v Mode-stovem domu v Celovcu. Krščanska kulturna zveza je izdala skupno z Mohorjevo družbo pesmarico Janeza Bitenca „Družinsko petje“, knjižico Ivanke Polanc „Dobro jutro, sonice“, dvojezično
Prihodnji sestanek bo 21. avgusta. Govoril bo dr. Jure Rode, ki vedno pripravi zanimivo in poučno tvarino. ■— Vabljene vse!
OBČNI ZBOR DOMA
Preteklo nedeljo se je vršil redni letni občni zbor našega Doma. Ker so volitve vsako drugo leto, je bil občni zbor bolj informativnega značaja; iz sporočil posnemamo na kratko:
Stavba Doma se je v zadnjem času povečala za sto kv. m. in v prvem nadstropju vzdolž ulice, tako da bo Dom dobil čisto novo pročelje. Zamišljena je manjša, dvorana, stanovanje za hišnika, kopalnice in stranišča. Graditev je prišla do srednje faze, kjer je pač zmanjkalo denarnih sredstev.
Dohodke dobivamo od prireditev, od najemnine (ko oddajamo dvorano tukajšnjim domačinom za razne družinske praznike), od darov in članarine.
Življenje v Domu je še dosti živahno, dostikrat primanjkuje primernega datuma za to in ono prireditev. Poživel se je dramatski odsek, ki je v zadnjem času uprizoril dramo „Dom“, s katero so pripravljeni obiskati tudi druge slovenske Domove. Kulturni odsek izdaja občasno razmnoženi list „Karapačajska vez“, v kateri s kratkimi članki informira, povezuje in navdušuje rojake.
Ob nedeljah se dvorana Doma spremeni v bog» služini prostor. Dušnim pastirjem, ki oskrbujejo našo duhov-nijo, smo iz srca hvaležni. Njihovo mnenje je, da je sodelovanje pri mašah vzorno in da je tudi udeležba zadovoljiva, čeprav bi lahko bila večja. Povprečna udeležba je okoli sto vernikov.
V Domu je tudi slovenski šolski te-čalj, obiskujejo pa šolo tudi otroci mešanih zakonov. Nekateri učenci teh staršev nič ne zaostajajo za drugimi. Uspeh šole je popolnoma odvisen od pomoči 1 in prizadevaja staršev. Mladina je povezana v mladinskih organizacijah, želeti bi bilo večje aktivnosti, dostikrat manjka voditeljskega kadra.
Naj ponovimo besede, ki jih je na zaključku cerkvenega nagovora ob 25-letnici Doma izrekel msgr. A. Orehar: „Veliko ste naredili v teh letih, iz nič ste začeli pa ste zgradili lastni Dom. Veliko vašega truda je v njem. Od ust ste si pritegovali proste ure sebi tako potrebnega počitka, ste žrtvovali za delo v Domu. Med vami ni bilo podjetnikov in ne posebnih ustvarjalcev. Vaše žrtve in vaš doprinos je bil dosti večji od doprinosa rojakov pri drugih slovenskih Domovih, ki so številčno močnejše skupine. Bodite Bogu hvaležni tudi za to trpljenje. Bodite veseli, ponosni in hvaležni za to pridobitev, za ta vaš skupni Dom, ki naj bo vam in bodočemu rodu v dušni in telesni blagor.“
ž.
'knjigo „Kanjski grad“, kjer Maja Ha-derlap na, okusen način skuša rešiti pozabe ljudsko izročilo in knjigo „Skrivnostna bela krpica“. To zadnjo knjigo so ilustrirali otroci, ki so se udeležili Tedna mladih umetnikov na Rebrci; avtorja Lenčka Küpper in J. Bitenc pa 'sta pripravila tudi istoimensko kaseto.
Mašno bogoslužje y bizantinsko-slo-vanskem obredu so imeli v št. Primožu in v žvabeku. Z njim so hoteli proslaviti Metodovo leto. Maševal je prof. dr. [Stanko Janežič iz Maribora, spremljal pa, ga je zbor enajstih bogoslovcev. Verniki, ki so poslušali molitve v starocer-kveni slovanščini in občudovali prelepo petje, so se mogli tako malo približati liturgiji vzhodnih kristjanov.
Tradicionalna dvojezična prireditev „Dežela ob Dravi — Land an der Drau“
je lepo uspela. Nastopili so moiški zbori „Srce“, „Rož“ in „Carinthia Chor Millstatt“. Posebno so navdušili pevci iz Millstatta, ki so naštudirali dve koroški slovenski pesmi v odlični izgovarjavi.
Pop-skupine so se mogle pomeriti na prvem pliberlškem tekmovanju te vrste. Tekmovanja se je udeležilo osem skupin iz vse Koroške, med njimi kot edina slovenska skupina ansambel ,,E-nergija“ iz okolja Pliiberk-Suha. žirija je odločila za zmagovalko večera skupino iz Celovca, drugo mesto pa podelila, slovenski skupini. „Ehergija“ je zapela tiri slovenske pesmi in eno angleško. Dobro oceno je dosegla predvsem ‘zaradi harmoničnega petja.
SVOBODNA SLOVENIJA
TE VABI
NA DOMAČO VEČERJO
v soboto, 3. avgusta ob 20 v Slovenski hiši
•	V SLIKAH:
haho delamo Svobodno Slovenijo
•	ŽREBANJE
osebnega barvnega TV
•	presenečenja — zabava
VSE TO ZA A 5.-
(BREZ SREČKE A 2. )
OBVCSTILA
SiOBOTA, 3. avgusta:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj oib 19.15 sv. maša za pokojne urednike in sodelavce Svobodne Slovenije.
Kulturno-družabna prireditev SVOBODNE SLOVENIJE v Slovenski hiši ob 20. uri.
NEDELJA, 4. avgusta:
V	Hladnikovem domu Baragova šola vabi na igro „Ostržek“ ob 16. uri.
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ ob 8.30 v Slovenski hiši.
Žegnanje v San Martinu. Ob 11 sv. maša nato skupno kosilo.
Na Pristavi družinska nedelja. Po maši nastop otrok, kosilo in zabavne igre.
Praznovanje otroškega dneva v Slomškovem domu ob 15. uri v pripravi mladcev in mladenk.
V	Našem domu v San Justu družinska nedelja z igro „Vesela igra o žalostni princesinji“ v režiji Frida Beznika ob 16.30.
SREDA, 7. avgusta:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17. uri. Predava ga. Lojzka Dimnik: „Naš dom in naša družina“.
SOBOTA, 10. avgusta:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
Visokošolski tečaj od 16. do 19. v Slovenski hiši.
VII. kulturni večer SKA ob 20. uri
V gornji dvorani Slovenske hiše. Pre-
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 3:
Vodoravno: Kredit, slajši, love, aga, koks, osa, stalo, bok, pa, svoboda, fr, o, Slovenijo, e, ,čuvaj, r, raven, edinim, patena, ata, Ivo, ara, sliva, ajd, ki, mladina, na, omikan, Jadran.
dava dr. Jože Velikonja iz ZDA: „Povezanost v slovenskem kulturnem prostoru“.
NEDELJA, 11. avgusta:
Informativni sestanek SLOGE v Našem domu v San Justo po slovenski maši.
Mladinski dan v Slomškovem domu. Roditeljski sestanek Slomškove šole
po sv. maši. Predaval bo arh. Jure Vonibergar o slovenski vzgoji v družini.
SOBOTA, 17. avgusta:
Profesorska seja Slovenskega Srednješolskega tečaja ob 15. uri. Sestanek s starši ob 17. uri.
V	Slovenski hiši ob 15. uri Zveza slovenskih mater in žena: „Dolenjske jedi“ — srečanje v kuhinji.
NEDELJA, 18. avgusta:
Romanje v Lourdes.
SOBOTA, 24. avgusta:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. XVI. Pevsko-glasbeni večer SDO in
SFZ v Slovenski hiši ob 20.30.
NEDELJA, 25. avgusta:
Obletnica Zavetišča dr. Gregorija Rožmana. Ob 11.30 sv. maša, nato skupno kosilo.
SOBOTA, 7. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Dan Zveze slovenskih mater in žena.
DRUŠTVENE VESTI
Četrtek, 8. avgusta, ob 20. uri seja izvršnega odobora Zedinjene Slovenije.
V	iskren spomin na gospoda Gustava Gola, inž. kem., je za njim žalujoči sošolec in prijatelj v burnih časih podaril zaslužnim slovenskim šolam Zedinjene Slovenije A 50.- Iskrena hvala darovalcu.
Marja Rodziewiczovna
(58)
HRAST
(DEWAJTIS)
Temna, vitka senca se je gibala v luči. Irena Orwidova se je spravljala spat, ne brigajoč se za to okno in svojo ubogo samotnost.
On pa je še vedno stal in gledal. Nič drugega več ni želel, kakor ostati tu s svojo bolečino in svojo srečo. Oba ta dva občutka sta se mu spletla v eno; ni vedel, v čem je bila večja nesreča in bolest.
Nagloma je ugasnila luč. Vzravnal se je, razklenil roke, povesil glavo in se počasi okrenil nazaj. Rože so zdaj še lepše dišale, mesec jasneje svetil in ni se mu hotelo oditi, šele nad Dubisso se je zavedel, kajti šele tu mu je prišlo na misel, da je treba zabrisati sled ta-lemu početju. Mora zginiti brez sledu. Vzel je tedaj naj slabši čoln, kos deske za veslo in tiho odplul. Reka je zastirala sproti vse znake, in šelestenje čolna se je gubilo v tiho noč. Na drugem bregu je skočil iz njega, desko s čolnom vred pustil na valu in izginil.
Ko se je tako zavedel, je tekel na vso moč in si izmišljal bajke, s katerimi se bo izgovoril, ko ga bo vprašal Ragis, kako da prihaja v tem času peš domov. Prvič v življenju ni pozdravil Dewajtis, ~avil je vstran nekaj vrst od prevoza n šele na tem postavnem potu začel počasneje hoditi. Tu ga je smel že vsak srečati.
Toda uoč je padla in nihče ga ni srečal. Že drugič so peli petelini, ko je v Sandwilah stopil na ulico. Ravnodušno je opazoval hiše ob poti: bile so še vse temne, le v Gralovi koči se je svetil
ogenj na ognjišču.
Marko se temu ni začudil. Žalostni človek se je morda prav zdaj vrnil z nočnega ribolova.
Hotel je vstopiti in vprašati po uspehu, toda prisotnost Marte ga je zadržala. Videla se bosta jutri. Ni sile.
Resnično: zadnje čase je Marko o-malovaževal vsako kupčijo. Ni ga veselil ne uspeh, ne užalostil neuspeh.
Stopil je dalje, čudna stvar, kako je vas, čeprav ponoči, obdana z dimom! Od kod ta smrad? Ozrl se je. Vsepovsod tišina in mir.
Ah, gotovo kje zažigajo pastirji kopice mokrih vej ! Od tam se vleče sem ta smradeči smod!
V tem mu je nekaj padlo pod noge. Bil je Margas. Marito se je sklonil, da b:i pogladil psa, pa je prestrašen zapazil, da je živalca vsa osmojena, brez dlake in s strašnimi ranami na telesu.
„Kaj se je zgodilo, Margas?“ je zaklical.
Pes je žalostno zastokal in skočil naprej, ozirajoč se neprenehoma za gospodarjem.
Napravil je še nekaj korakov in vse razumel: pasje rane ih smrad dima. Niso se vlekli s polj on:i oblaki dima, ampak od tam, kamor je hitel spat. Pogledal je in obstal; Margas pa mu je pogledal v oči in zalajal, potem še drugič in še. Toda nihče se ni oglasil.
Kakor črna, širolka rana je ležalo pred Markom njegovo imetje. Namesto hiše, skednja, vrta, plotov — samo kup dimečih razvalin in ogrodij !
7. kulturni večer SKA
XXXII. sezona
DR. JOŽE VELIKONJA
z Washingtonske univerze (ZDA)
Povezanost v slovenskem kulturnem prostoru
Predavanje bo v soboto 10. avgusta ob 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše.



SDO — SFZ
Slomškov Dom MLADINSKI DAN
11. AVGUSTA 1985
8.45: Dviganje zastav in sveta maša 10.00: Tekme v odbojki 12,30: Kosilo
17.30: Kulturni program, nato prosta zabava
SDO	in	SFZ
16. PEVSKO-GLASBENI VEČER,
v soboto, 24. avgusta, ob 20.30 v dvorani SLOVENSKE HIŠE
Zadnji datum za nastopajoče: nedelja 11. avgusta.
MEDNARODNI TEDEN
AFRIKA je dobila svoj prostor v svetovnem časopisju. Po eni strani so v Ugandi imeli državni udar. Del vojske je strmoglavil predsednika Miltona Oboteja in potem ^razglasil, da bo izvedel svobodne volitve. Prejšnje, da niso bile čiste. Po drugi strani pa, je beli režim v Južnoafriški republiki poostril zatiranje črnskega prebivalstva. Spopadi se mnoiže po ulicah in nove smrtne žrtve prilivajo olja tej goreči grmadi.
V PERUJU je nastopil novi predsednik Alan Garcia Pérez. Star komaj 36 let, ga opazovalci označujejo za inteligentnega in podjetnega ter spretnega moža. Vse te vrline bo moral izkazati v državi, ki se nahaja v globoki gospodarski in socialni krizi, s težkimi vojaškimi problemi in izredno delavno in krvoločno maoistično gverilo, katere udarci segajo po deželi in rušijo tudi samo osrčje prestolnice. Vendar se
■
ŽEGNANJE V SAN MARTINU
■
■
■
v nedeljo, 4. avgusta 1985
■
ob 11.00 sv. maša oib 12.30 skupno kosilo
:
oči ljudstva upajoč upirajo na novo vlado.
V SOVJETSKI ZVEZI je prišlo do novih sprememb, to pot v vojaških vrstah. Odstavljen je bil dosedanji šef strateškega raketnega orožja maršal Vladimir Tolubko. Prav tako je bil odstavljen maršal Aleksej Iepisov, doslej odgovoren za politično stanje v vojski. Gorbačov očividno premika figure in utrjuje svoj položaj. Je še mlad, in si hoče zagotoviti dolgoletno mirno vladanje.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9 503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO pagado Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propieđađ Intelectual N9 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -
T. E. 362-7215
Kot je znano, smo nastavili naročnino za naš list v začetku apri, la na A 5,3 (A 6 po pošti). Te cene so sedaj zamrznjene, inflacija pa je do srede junija dosegla vsaj 100%, kar bi naneslo pri naši naročnini A 10,6 (A 12 po pošti).
Prosimo vse naše naročnike, da pri plačevanju naročnine to upoštevate in razliko naklonite v naš tiskovni sklad.
ZAVAROVANJE VSEH VRST
M. in H. LOBODA
Sarmiento 385 - 1. nadstr. - pis. 10 Buenos Aires - Tel. 312-2127 vsak dan od 11 do 18.30
t
Znancem in prijateljem sporočamo, da je 25. julija umrl v 74. letu naš dragi mož, oče, stari oče, gospod
Jože Požar
Pokopali smo ga 26. julija na pokopališču v Moronu. Č. g. Jožetu Škerbcu se zahvaljujemo za molitve ob krsti in vodstvo pogreba, prav tako vsem, ki so ga obiskovali v bolezni, ga prišli kropit ali ga spremili na zadnji poti.
Vsem ga priporočamo v molitev.
Žalujoča družina in ostalo- sorodstvo
Haedo (Argentina), Strahomer (Slovenija)
Dimnik je molel iz grušča kakor prikazen, skeleti ožganih dreves so se o-dražali na jasnem nebu noči, iz brezobličnih razvalin je veter dvigal dim in dušeče ogorke. Ostalo ni ničesar, na čemer bi se moglo spačiti oko.
Dimnik je molel iz grušča kakor prikazen, skeleti ožganih dreves so se odražali na jasnem nebu noči, iz brezobličnih razvalin je veter dvigal dim in dušeče ogorke. Ostalo ni ničesar, na čemer bi se moglo spočiti oko.
Četrt, pol ure je gospodar tega pogorišča stal in gledal kakor ukopan ; zastri si je z dlanjo oči, mislil, da blodi, da sanja in da ga muči mora. Ne: bil je pri polni zavesti in to, kar je imel pred sabo, ne bo zginilo tot sen, temveč bo ostalo v blesku ognja in obličju sonca. Obup se mu je počasi kakor žebelj zabijal v možgane. Oslabele so izmučene noge. Težko je sedel na kamen, ki je spet kakor pred letom zamenjal leseno ograjo, spustil glavo v dlani in zastokal:
„Moj Bog, moj Bog, kaj sem zakrivil?“
Margas pa se je, kakor da bi razumel bolečino, privil k njemu in mu začel lizati roke. Marko je dvignil oči in vstal.
„Kje so moji, Margas?“ je vprašal. „So še živi?“
Pes se je kakor v odgovor vrnil v vas. Vodil je gospodarja. Za njim je stopal Marko in prišel do Gralove koče. Brez obotavljanja je odprl vrata. Na škripanj e vrat se je v koči nekaj zgeni-lo in nekdo je stopil k njemu.
„Kdo je tam?“ je tiho vprašal Ragis s čudno spremenjenim glasom.
„Jaz,“ je odgovoril že na svoj stari mirini način Marko.
„Od kod prihajaš?“
„S pogorišča. Ste vsi zdravi?“
„Ne, sinko moj. Gral umira,“ je tiho šepnil stari ves v solzah.
„Umira? Kaj se mu je zgodilo?“
„Reševal je hišo, pa se je strop sesul nanj, potolkel ga in ga ožgal. Tretji dan že umira. Pravkar je odšel duhovnik. Vstopi!“
Vstopil je. V izbi je ubogi kmet ležal pod svetimi podobami ves v ranah, spremenjen do nespoznanja. Nanj so se v solzah sklanjali Marta s teto Aneto in tovariši.
Čudno! Vse življenje se je Lukež pritoževal in godrnjal, sedaj pa je v bližini smrti in spričo velikega trpljenja ležal tiho in se celo smehljal!
Marta je klečala poleg postelje, glavo mu je držala pod zglavjem in globok jok ji je trgal prsi. On pa se je smejal kljub ranam in predsmrtnem boju, kakor da bi ga šele zdaj vse nehalo boleti in žalostiti.
Teta Aneta, sključena in obupana, ni več iskala rešitve v raznih rožah in zeliščih in Gral je tudi ni za nič prosil: ne za zdravilo ne za vodo' le strmel je v lice svoje žene Marte z očmi, v katerih je bila čudna svetloba, in se ji milo smehljal. Ko je zapazil Marka, je dal znamenje z roko, naj pride bliže.
Velikan se je nagnil nanj.
„Nisi imel usmiljenja s samim seboj, Lukež,“ je ginjeno spregovoril.
Umirajoči je odkimal z glavo.
„Ne, ne,“ je zanikal, „Bog je hotel tako. Tvoj denar sem dal tvojemu krstnemu botru. Hvala ti za vse kar si naredil zame. Jaz sem zadovoljen, kako zadovoljen!“
Vnovič je uprl oči v Marto in dodal tiše, kakor samemu sebi:
„Ko bi vedel kako mi je dobro, kako dobro... dobro!...“
Zaprli sta se mu veki. Nasmeh pa je
ostal in je za večno otrpel v njegovih potezah.
Ragis je zmolil očenaš, vzdihnil in poklical Marka na dvorišče.
„Žid je v ječi,“ je rekel. „Ujel ga je Greniš s tvojim psom.“
„Kdaj se je zgodilo?“
„Požar? V četrtek, drugi dan po onem dogodku. Bil sem v Žwirbah, teta Aneta na fari, kamor je peljala cerkveno perilo iz pranja, Greniš je grabil seno za vrtom in — kakor se je pokazalo — zaspal. Margasa sem pustil na straži doma in sem šel na delo. Hipoma pa je izbruhnil dim in potem plamen. Pritekli smo vsi vaščani skupaj — sodni dan! Za las je manjkalo, pa bi se vnela tudi Wojnatova domačija, toda veter je vlekel proti polju in tako smo jo rešili. Gral se je vračal ravno z. jezera. Kot tauha je zletel v ogenj, vrgel iz plamenov Anetino skrinjico in sveto podobo, potem pa se je strop sesul nanj. Skoraj bi se zadušil, ko smo ga našli. Komaj smo ga spravili k zavesti in glej, vse zaman!“
Žalostna sta sklonila glavo-.
„Je živina zgorela?“ je vprašal Marko.
„Samo teleta; voli in konji so bili na paši, zrebè pa je lastnoročno rešila poswicka gospodična z Julko.“
„Je bila Orwidova tu?“ je zastokal Marko.
„Kdor je bil živ, je prišel: celo Han-ka, čeprav je mati ni pustila, tudi Swa-gard s hlapci in kmetje iz Stomontov. Imeli so kaj reševati in tudi voda je samo korak strain: toda, kaj pomaga, ko pa je bilo na štirih mestih zažgana slama in smolnati les. štiri ure je gorelo in — pogorelo do dna !... “
Marko je odprl usta, zastokal in u-tihnil.