Politični ogled. Četrti shod katoliških učiteljev v Avstriji. Te dni se je zbralo na shodu v Lincu 918 katoliških učiteljev iz vseh delov monarhiie. Zborovanje se je pričelo v nedeljo dopoludne v hotelu >Avstria« ter je trajalo prvi dan do 8. ure zvečer. Delo prvega dne ie bilo posvečeno po največ posamnim katoliskim učiteljskim društvom, mej katerimi sta bila zastopana tudi Kranjsko in Goriško. Naslednji dan zborovanja so bila na dnevnem redu mej drugimi naslednja poročila: Hofar o izdaji lastnega katalcga mladinskih spisov, Metzler šolska in ljudska higiena, nadučitelj Heider o ootrebi večjega vpliva duhovščine na vzgojo mladine, nadučitelj Schwammel o vzrokih pomanjkania učiteljev, Kaufmann o pomenu hranilnic za katoliško učiteljsko organizacijo. Sprejete so bile z navduSenjem vse zadevne resolucije, kakor tudi one, v katerih se govori o nenravnih razglednicah m pa pijančevanju. Novi skupni finančni minister. Za skupnega fiinančnega ministra in upravitelja Bosne in Hercegovine }e mesto umrlega Kallaya imenovan dosedanji poslanik v Atenah baron Burian. Zaprisežen je bil dne 29. t. m. v Ischlu, kjer sedaj biva cesar. Baron Burian' rodom Madjar, je zet bivSega ogrskega domobranskega ministra Feyervarya in je star 53 let. L. 1875. je bil vicekonzul v BukareStu, 1. 1878. v Belgradu in 1. 1880. v Zofiji. Od I. 1882. do 1886. je bil prideljen generalkonzulatu v Moskvi in je postal generalkonzul v Zofiji, kjer je ostal do 1. 1895. Od tam so ga poklicali kot poslanika na ViirtemberSko. Od 1. 1897. je bil poslanik v Atenah. Burian bo vodil upravo Bosne in Hercegovine v Kallayevem smislu, to je v smislu protislovanskega madjarskega nasilstva. V Venecueli, južnoameriški ljudovladi, je Se domača vojska. Dve stranki se že mesece bojujeta. SlednjiČ se \e začela nagibati zmaga na vladno stranko. Pri zadnji bitki je bilo na obeh straneh ubitih in ranjenih 1500 mož. Vojska med Rnsijo in Japonsko. New-yorški listi prinaSajo vest o preteči vojni med Rusijo in Japonsko. Amerikanci se baje trudijo preprečiti vojsko, ker povdarjajo, da je vzdržanje miru v vzhodni Aziji potrebno, ker bi bile primorane tudi druge velesile poseči vmes. Vzrok razpora med obema državama je ta: Rusija je dobila od Koreje dovoljenje, sekati na otoku istega imena gozdove. Japonska pa trdi, da služi to dovoljenie Rusiji v pretvezo, da more pošiljati vojake v Korejo. Iz Tokija, glavnega mesta Japonske, se poroča, da je začela Japonska kupovati živež in druge potrebščine za vojno, ter da se pcgaja za nakup norib vojnih ladij. Tudi ruska mornarnica pred Vladivostokom je pripravljena, da lahko vsak čas prične vojsko. Japan se nadeja, da mu pomagata v slučaju vojne Anglija in Francija (?) Rusija že od 15. t. m. pomnožuje vojaStvo v vzhodni Aziji, kamor vozi tudi težke topove. Na železnici ima to prevažanje prednost pred vsem drugim prometora. Položaj je jako napet, ker Rusija noče nic slišati o Japonskih zabtevab zastran Koreje.