GOSPODARSTVO Trgovina ♦ finance teto vii. št. 150 INDUSTRIJA ♦ OBRT PETEK, 19. JUNIJA 1953 KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89 33 Alam kosti! Predsednik FLR Jugoslavije Tito je veiiken^ ljudskem zborovanju, v a^inu zopet izpregovorii o tržaškem Prašanju. Po obliki je bil milejši ka-. °r v Slavonskem Brodu, po vsebini pa repkejši. Dejal je, da ni prišel v Pa-tj? niorda zato, da se pokaže glede iškega vprašanja popustljivejšega nasproti Italiji. Jugoslovanska vlada namreč zadnje dni zopet ponudila ^bnu sporazum glede Trsta. nradt tega so v Rimu pričakovali, da ,°rde predsednik Tito glede svojih ^htev korak nazaj. bistvu je dejal, da vztraja pri svo-dn predlogu o delitvi nadoblasti (kon- 1 njinij) nad Trstom med Jugoslavijo 0 Ilaiijo, poudaril pa je takoj, in da r ;anej0 pravice Tržačanov, da si sa-j' * * * * v *]adajo, neokrnjene, in da ima ta ob^'nvansko-italijanska nadoblast (v jjjllfi guvernerja) samo namen zašči-n*,* njihove pravice in zajamčiti obsta- ek Svobodnega tržaškega ozemlja. zla1*- bil° s'ueajno. da so poslušalci ln s‘i Pritrjevali, ko je ironiziral na-da ^ .^niueenih struj v zahodni politiki, Ka l? Jugosl°var,om dal nekaj kraške-v namenja in jih pognali od morja Planine. Na nobenem meslu se ni s.ojem govoru gotovo tako približal s lpanju žile jugoslovanske javnosti — ,,veda tudi javnega mnenja med trža-•itii in goriškimi Slovenci, kakor le?.v s (to izjavo. Za dosego pametne sitVe tržaškega vprašanja kakor tu-' Za Pravilno ocenjevanje odnosov do .uie Jugoslavije bi zahodna diploma-Ja storiiai prav, ko bi skušala doume-j ZUnanjepolitični smisel prav te Ti-Vjj izjave. Jugoslovanom, pa naj ži-J0 kjer koli — kamenje! Kosti! Jfko je bilo z razmejitvami po obeh a v “vnih vojnah. Celovec in Beljak lt ..‘.eiji (dejansko Nemčiji), Gorico Trsi 'n žt!aj bi rad‘ podarili Italiji še „ '• Vsa obmejna mesta živdjenjske-S) Prostora Slovencev, v katerih so bil Venc' imeli že večino, ali pa bi jo ulj! dosegli, ko bi od zunaj ne presegli 2 nPypga naravnega razvoja, drugim! ne k- k' b'1* tud* Maribor, ko bi se reka? na^el človek, ki je razumel smisel m. : »Beaii possidentes!« Na zadnji fli'r,0vnl konferenci sa jugoslovanski Sk 0maH in predstavniki goriških 'včncey rotili zahodne državnike, naj j sedmih goriških bolnišnic pustijo dgoslaviji vsaj eno. (Dve sta popol-(l *ha na meji.) Danes ni od Gorice Ljubljane njti ene prave bolnišnice! ,,S širšega področja mednarodne di-zah0!?^® se ie to čudno pojmovanje slov ni*1 državnikov o potrebah Jugo-anov in obmejnih Slovencev prene-na tržaško politiko, na politiko vu nasproti Slovencem. Ta politika stvarno popolnoma istoveti s stali-rem tržaških iredentistov, da so Slo-nci narod preprostih kmetov, mle-j®r'c in obrinikov, ki niso nikdar en?*' uikEikšnega vjfliva na politični, st;P°darski in kulturni razvoj v me-jj ’.ki niso imeli ne bank, ne drugih da {?"j 'n ki sPloh ne stremijo za tem, tj., “1 kaj podobnega ustvarili. Cernu „ .^hdfnu narodu denarni zavodi, ko čun ltalljanski? Ti ljudje sploh ne da'* ° P°^rehe P° njih- Svojo zahtevo, a se jjm vrne premoženje, ugrabljeno j časa fašistične vladavine, postavljajo samo iz političnih razlogov ... Ta-? nekako so govorili iredentisti raz-,.t® Haroldsonom in drugim ravnate-idfn oddelka za finance in gospodar-dar bh* v°jaški upravi in govorijo še 1 'n kako je z javnimi službami? Deanih sposobnosti našim ljudem se ne hajo sicer odrekati, toda zanje kljub . velja pravilo: v javne službe ni-aJo dostopa. (Niti v Slovenskih šolah diso Profesorji stalno nameščeni). Ne San, "mo v državni upravi ni več naših JutwrwBgtiTtw!iir»iiiiriT hthim i mmmmmmmmmmmmmmamm prodan požgani Narodni dom (Balkan) v Trstu in Narodni dom pri Sv. Ivanu po nizki ceni. Razgnali so zadružno organizacijo in izročili Tržaško posojilnico in Trgovsko obrtno zadrugo italijanskim bankam. Zavezniška vojaška uprava ni ničesar, storila, da bi se ta ogromna škoda, ki gre v milijarde, poravnala, kakor da bi ona ne bila odgovorna za upravo Svobodnega tržaškega ozemlja pred Organizacijo Združenih narodov. Mignila ni niti z mezincem, da se ne bi zamerila Rimu. Potem ko so nam nasilno podrli temelje našega gospodarstva, se nam danes posmehujejo, češ da nimamo ničesar. (Glej članek po-nedeljski izdaji «Giornale di Trieste«), Kako je rešila sama Italija to vprašanje, je pokazal primer Trgovskega doma v Gorici, ki so ga morali Slovenci prodati za nizko ceno fašistični stranki. Policija je nedavno kratko izgnala odbornika uprave Trgovskega doma, ker je tožil za odškodnino pred italijanskim sodiščem! ODKRITJE LEŽIŠČ NIKLJA-KOBALTA na kubi Ameriška .rudarska družba »Freeport Sulphur Company« objavlja, da je od- krila na vzhodnem delu otoka Kube ležišče niklja-kobalta, in poudarja, da je na tem kraju najmanj 40 milijonov ton te rude. Družba bo začela trgovsko izkoriščati novi rudnik leta 1955. Obe navedeni kovini sta strateško važni in je dodeljevanje teh kovin ameriški industriji trenutno omejeno. ZAKASNELA SEZONA NA BLEDU »Ljudska pravica« poroča, da se je zaradi slabega vremena zakasnila turistična sezona na Bledu. Gostinski obrati so računali, da se bo sezona pričela že v maju in so imeli v rokah že zadevne pogodbe s tujimi potovalnimi uradi. Zaradi slabega vremena se je dohod turistov zakasnil. Tako so trpeli občutno škodo hoteli, ki so bili že prej odprti. Poleg tega odvaja LR Hrvatska, ki je odprla potovalni urad v Frankfurtu, goste na Jadran. ca. Poročila pravijo, da so to atomsko mesto zgradili z neverjetna brzino, prav tako kakor v Ameriki Oak Rid-ge. Načrte je izdelal posebni komite pod vodstvom prof. Joffa in dr. Kapice. Tovarno vodi Ivan Riskunov. To atomsko središče zavzema ogromne površine. Laboratoriji se razprostirajo daleč naokrog; v bližini so stanovanja za tisoče in tisoče delavcev, inženirjev in učenjakov. Sovjetska zveza ima še druga atomska središča, posebno v Pamirskem Italijanska premogovna in jeklarska industrija se je prilagodila novemu položaju, ki je nastal po uveljavljenju premogovne in jeklarske skupnosti. Trenutno jo ščitijo prehodne carine. Premogovnikov ja v Italiji malo (glavni na Sardiniji). Ti se bodo zavarovali pred tujo konkurenco z denarno podporo 4 milijard lir, ki jih bo nakazala premogovna in jeklarska skupnost. Italijanske koksarne potrebujejo letno 3,5 milijona ton premoga za ko-ksanje. 2/3 tega premoga je doslej prihajalo iz ZDA. Italija bi rada nabavljala več premoga v Nemčiji, ker je cenejši. V tej smeri gre tudi razvoj v zadnjem času. Znižane cene starega železa, ki zna ša po odločitvi Visoke oblasti 22.000 lir za tono, je dobrodošlo' italijanski jeklarski industriji. Znižanje znaša 45%. Ce upoštevamo, da uvozi italijanska industrija okoli 1 milijon ton starega železa, vidimo, da je Italija deležna velike pridobitve. Prav zaradi te okol-nosti je padla cena jekla na italijanskem trgu. Prihranek italijanskih potrošnikov cenijo zaradi znižane cene starega železa na 40 milijard lir. Zaradi novih razmer, v katere je bila postavljena Italija po vstopu v premogovno in jeklarsko skupnost je proizvodnja jekla trenuitno popustila; in-dustrijci pričakujejo nove izpremembe v tem pogledu. Visoka oblast je pustila sedanje zaščitne carine za jeklo v veljavi do 1. avgusta, vendar so v Italiji prepričani, da bodo carine ostale v veljavi še kasneje. Nfj splošno napreduje letna proizvodnja jekla v Italiji. Lansko leto je dosegla 3,5 milijona ton, se pravi, da je bila za 52% višja kakor pred vojno. Potrošnja jekla v Italiji je pred vojno znašala 55 kg na posameznega prebivalca, v letu 1952 je dosegla 85 kg. veleindustrijo Po poročilu agencije »Associated Press« potrjujejo v glavnem stanu a-meriškega letabj.va v Nemčiji (Wies-baden) vest o podelitvi ameriškega kredita v znesku 22,500.000 dolarjev italijanski vladi za izdelovanje lletal F86 v tovarni Fiat v Rimu. Pogodba — je bila podpisana 30. maja v glavnem pogorju v obmejnem trikotu med Indijo, Avganistanom in Kitajsko. Prav tako je atomsko središče pri Sočiju na Kavkazu. Atomska raziskovalna središča, ki razpolagajo z najmodernejšimi napravami kakor s ciklotroni in betatroni, so tudi v drugih večjih mestih, kakor v Moskvi in Leningradu. Pravijo, da so v novejšem času zgradili atomska središča tudi ob Bajkalskem jezeru. Ni dvoma, da so Rusi postavili še druga atomska središča v srcu Azije, ki so zunanjemu, svetu popolnoma nedostopna. Jugosiovani na Bližnjem vzhodu Priznanje nemškega lista ATOMGRAD SREDI AZIJE GENIALNI DUH IZUMITELJA LADUiKEGA VIJAKA Ressel le obogatil človeštvo tudi z n. Kmalu po Resslovi smrti je izšla bro-šurica »Biographie des Joseph Ressel, K. u. K. Marine-Forst-Iuitendant und Erfinder der Schrauben-Dampfschii-fahrt«, i. 1858 malo obsežnejša »Bio-grafia di Giuseppe Ressel« po zaslugi komiteja, ki se mu je hotel oddolžiti s postavitvijo spomenika v Trstu, v mestu, kjer je največji del svojega življenja preživel in kjer je opravil svoj prvi, pravzaprav uspeli poskus z ladjo, gnano po vijaku. Prekrasni spomenik pa v Trstu po »zaslugi« tedanjega mestnega sveta ni našel me*J‘a in so ga morali postaviti na Dunaju, kjer stoji v Resselparku pred tehniko. Njegovemu spominu je posvetil Guglielmo Toth prisrčno pisani Polimetro: Giuseppe Ressel, primo applicatore delFelice al-la navigazione a vapore (Trst 1858). Ob stoletnici rojstva je izšla 1. 1893 na Dunaju obsežna »Jose! Ressel. Denkschrift«, ki opisuje Resslovo delo; priloženi so najrazličnejši dokumenli o njegovem vsestranskem delovanju in predlogi, predvsem seveda o ladijskem vijaku. V slovenščini imamo le nekaj manjših člankov, pač pa večjo razpravo Slibarjevega Poldeta (prof. dr. L. Čermelja) o razvoju ladijskega pogona v XV. zvezku tržaške Biblioteke za pouk in zabavo (1923). Sicer moramo omeniti vsaj na kratko druge Resslove iznajdbe, ki pripadajo vsem strokam tehnike. Tudi gle-| de teh je veljalo, da so bile večinoma genialne, toda preuranjene za njegov čas, ki še ni imel razumevanj^ za njihov pomen in koristnost; jto velja za Ressla tako kot zal druge številne izumitelje. Plovbo zadevajo novi mehanizem za pogon ladij analogno z ribjimi plavutmi, vijak, ki naj bi nadomeščal hkrati krmilo, preprosti in ceneni parni stroj, »gospodarni sistem parnega stroja« z dvema toplotama (»Deux-chaleurs«, namreč na dve pogonski snovi, vodno in alkoholno paro), znano v praksi šele/ leta 1904 (!), hidravlični parni stroj in uporaba nekega kemičnega kuriva za parni stroj, mehanizem za vožnjo po rekah proti toku in bočno z uporabo rečnega toka ali parnega stroja, rokopis o vožnji po morskih tokovih, busola in orientacijska naprava za ladje. Deloma že v gozdarstvo spada njegov predlog o nadomestitvi lesenih ladijskih reber Z železnimi in o kriv-šjenju bratVovih vej na drevesu samem oz. upogibanju s paro in toploto. Sem spada še malo znani poskus za pogon ladij z vetrnikom, torej neke vrste predhodnikom Elettnerjevega' rotorja. Na izboljšanje prometa na kopnem se nanašajo iznajdba pnevmatične pošte na progi Dunaj—Trst, atmosferič-na alt pnevmatična železnica čez Semmering (železnica na valjih), cestno parno vozilo za osebni in tovorni promet, zlasti po Istri, študija o železniški arhitekturi in vozilih, za; katera je predlagal vodilne podolžne osi in končno optični poljski telegraf. Leta 1847 je spisal razpravo: Uporaba brezplačnih naravnih sil za vožnjo po železnicah, za pogon kmetijskih i.):rojev vseh vrst, rudnikov, mlinov, itd. za izsuševanje močvirij, rudnikov in namakanje zemljišč ter za pomno-žitev industrije, torej kot nadomestilo za parni stroj' na kopnem. Prenos vod- ne energije na daljavo moramo torej prištevati k elektrotehniki. Vetrno e-nergijo je hotel izkoristiti tudi za pogon vetrnih koles in mlinov, katere naj bi poganjal vijak (propeler). Našemu Krasu je hotel pomagali z mlinom na veter. Tudi Egipt je hotel namakati s takimi vetrnimi kolesi. Med tehnološkimi izumi moramo o-meniti krogijične ležaje in valjčne ležaje, valjčni mlin, ki je bil v Trstu res tudi postavljen in ki ga je pozneje še izpopolnil v obliki epicikloidnega valjčnega mlina, stiskalnico za manjše kovinske in lesene predmete, preprosto mongo, izdelavo vijakov in matic nameslto z roko »z žarečim stiskanjem«. Kemiji pripada iznajdba za luženje (ekstrahiranje) barvil in čreslovine iz organskih snovi (lesa, šišk itd.), za katero je postavil v Parizu 1. 1829 tovarno nekemu Parižanu, da se je mogel z majhno nagrado 1000 frankov vsaj vrniti domov, nadalje navodilo za boljše konzerviranje usnja in za ladje (im-pregniranje s katranom), predlog za odparjevanje soli. Arhitekturi in gradbeništvu pripadajo poleg razprave o železniški arhitekturi obsežni načrti in razprave o fizikalnih pogojih tržaške luke, o sredstvih proti zanašanju iste, o primer, nosti Trsta za gradnjo vojnih ladij. Po slabih skušnjah Avstrije z arzenalom v Benetkah 1. 1848 je izdelal načrt; za ureditev tržaškega pristanišča in zgraditev arzenala, torej dve za bodočnost Trsta najpomembnejši napravi, kateri Pa so gradili namesto njega — drugi, drugimi izumi ne da bi bil deležen primernega priznanja za svoje načrte. Izdelal je še načrte za izboljšanje odrskega mehanizma (krožne kulise, 1. 1824!), pa tudi za viseči ali ločni mos(; na Dunaju (Taborbriicke). Rudarstvu je namenil pnevmatični aparat za hitro dviganje premoga iz globine. Iznajdbe in predlogi na področju kmetijstva, in gozdarstva so med seboj deloma povezani. Tukaj vidimo njegovo razumevanje za potrebo naših Kraševcev, katere je poznal iz dolgoletnega delovanja kot mornariški gozdni intendant v Istri in na otoku Krku. Poleg pluga s 4 rezili je izdelal stiskalnico za olje in grozdje in preprostejšo torkljo za oljke ter zato celo dobil edino uradno priznanje v svojem življenju. Resno se je ukvarjal z melioracijami. Poleg načrta za namakanje Egipta je izdelal načrt za izsušitev Nere-tvine delte pri Matkoviču, nadalje za izsušitev beneških močvirij, izboljšanje kmetijstva in gozdarstva na Krasu pa je hotel doseči z uvajanjem kmetijskega pouka v šolo, kjer naj bi se mladina učila zlasti tudi pogozdovanja in sadjarstva. Zavzemal se je tudi za pospeševanje svilogojstva s saditvijo murv ob cestah. Zelo bogato je njegovo delo v gozdarstvu. Izkazal se je že v Pleterjah kot umen gozdar in je izdelal več predlogov za ureditev dolenjskega gozdarstva, na Primorskem pa je premeril gozd Panovec pri Gorici, premeril in stanu ameriškega letalstva, ki je nastopal v imenu ameriške vlade. Ta pogodba predstavlja drugi večji korak, da se v Italiji ustanovi proizvodno središče, ki bi sestavljalo in morda tudi proizvajalo prav ta tip letal. Združene države hočejo podpreti italijansko letalsko industrijo, ki naj bi proizvajala ta lejlala za države Atlantske pogodbe (NATO). Prve dni junija je ameriško podjetje North American Aviation Inc., ki proizvaja letaila F86, sklenilo z italijansko vlado in družbo Fiat v Turinu pogodbo, ki daje italijanskemu podjetju licenco za proizvajanje letal za dobo 1« let. Omenjena vsota (22 milijonov) pretts.uavija samo del izdatkov poveljstva letalstva Združenih držav za izvršitev prvega dela programa v Italiji. Temu znesku je treba dodati ameriške izdatke za opremo italijanske industrije in tehnično pomoč, kakor [tudi za nabavo delov letal, ki naj bi se sestavljala v ita-lij-nskem podjetju. Osrednja uprava MSA je tovarni FIAT v Turinu nakazala kredit 3,7 milijona dolarjev za nabavo opreme, ki jo potrebna za proizvajanje posebnih letal za račun, NATO. NOVA VELIKA RAFINERIJA BLIZU MILANA Italijanska petrolejska družba «Gondoi» je v Rho-u pri Milanu zgradila veliko petrolejsko čistilnico, ki prične v-kratkem obratovati. Zmogljivost nove rafinerije znaša 1,800.000 ton na leto. V tem kraju ima družba tudi sedež. Čistilnico so pos/cavili na to mesto, ker znaša potrošnja petroleja v okviru, ki ne presega 100 kilometrov okoli čistilnice, 40% vse potrošnje mineralnega olja v Italiji. Iz pristanišča v Genovi do čistilnice so na razdaljo 128,2 km zgradili petrolejski vod, ki bo dovajal surovo mineralno olje čistilnici. Vod se povzpne na višino 780 metrov in premaga Apenine pri prelazu Passo della Bocchečta, Zmogljivost voda znaša 170 kub. metrov na uro; premer voda znaša 320 mm. ISKANJE PETROLEJSKIH LEŽIŠČ NA SICILIJI Junija 1951 je sicilska pokrajinska vlada izdala D’Arcy Exploration Com-pany, ki je posebna družba, last An-glo-iranske petrolejske družbe za raziskave, dovoljenje, da lahko nadaljuje z raziskovanjem petrolejskih ležišč v bližini Ravanuse, Vittorie in Priola, na površini približno 100.000 hektarov. italšfansho žveplo predrago Na skladiščih v Italiji so velike količine žvepla v vrednosti okoli 10 milijard lir. Izvoz žvepla je v popolnem zastoju. Proizvajalci zahtevajo odpravo sistema posebnih izvoznih dovoljenj. IHallijanskla 'vlačila Si rezervira velike kntingente, da bi jih lahko izkoristila pri pogajanjih s tujimi državami, toda razvoj je pokazal, da te ne kupijo niti dogovorjenih količin italijanskega žvepla. Tako je Italija lansko leto dovolila Madžarski kontingent 2500 ton žvepla, Romuniji pa za 200 milijonov lir. Madžarska medtem sploh ni kupila tega žvepla, v Romunijo pa ga je Italija izvozila samo za 46 milijonov liri. Poljski je Italija za leto 1953 dovolila kontingent 2625 ton, toda doslej ni Poljska nabavila nikak-šne količine. ZSSR ni izkoristila letne karttingente za leta 1952-53. Jugoslaviji je bil za leto 1953 dovoljen kontingent 5000 ton, doslej je bilo izdanih samo za 205 ton izvoznih dovoljenj. Cena italijanskega žvepla se suka o-koli 49-50.00:) lir za tono. Ameriško žveplo s Lane 25-27,51 VJolarJa (okoli 15.000 lir — 17.000 lir) metrska tona fob Ameriški zaliv. Nemško sintetično žveplo stane 75 dolarjev (46.000 Ilir) za dolgo tono (1016 kg), fob pristanišča Beneluksa. Najnevarnejši tekmec italijanskega žvepla je ameriško, pač zaradi nizke cene. GRADBENA DELAVNOST J V. BRITANIJI Aprila so v Veliki Britaniji zgradili 23.262 stanovanj, to je 17.000 več kot aprila 1952, s čimer se je število po vojni zgrajenih stanovanj dvignilo na 1,348.964. taksiral gozdove na Bovškem in Goriškem, zlasti tudi izdelal načrt za cestno omrežje v Trnovskem gozdu ter načrte za uredRev Motovunskega hrastovega gozda. Še dandanes so aktualni njegovi predlogi za pogozdovanje istrskega Krasa, ki niso morda le navodilo za saditev dreves, marveč gospodarski načrt za ureditev in izboljšanje celotnega gospodarstva (gozdarstva, kmetijstva in živinoreje) na Kra- su. Pisal je zlasti proti izvozu lesa in o pospeševanju izvoza istrskega vina tudi z umnim kletarstvom', kot brošura pa je tiskan njegov predlog za sanacijo avstrijskih državnih financ in za javna dela iz leta 1848, ki je predhodnik nemške Rentenbanke in renten-marke iz leta 1923. Razprave je pisal tudi, v Osservg/core Triestino in v druge avstrijske liste (Gradec, Innsbruck). Na koncu bi še omenil njegove zasluge za organizacijo javnega življenja v Trstu letaj 1848 o beneški revoluciji. Ne drži najbrže že večkrat objavljena trditev, da je tedaj organizi- • ral avstrijsko vojno mornarico in bil zato celo imenovan za ministra avstrijske mornarice. Skrajni čas je, da se Resslu oddolži za njegove zasluge s primernim spomenikom tudi mesto Trst, v katerem je tako dolgo deloval, misleč na njegovo bodočnost; oddolžiti se mu mora tudi slovenski narod, ki je bit tudi deležen koristi njegovega delovanja za slovensko ozemlje (morda tudi v obliki izdaje primerne knjige, ki bi prikazala njegovo vsestransko delovanje in zasluge). Primeren termin za to hi bil najpozneje leta 1957, ko bomo obhajali stoletnico smiijti tega premalo priznanega dobrotnika človeštva. Dr. Vladimir Murko Reakci bone na De Gasperiiev neuspeh Ko so borzni agenti v Rimu zvedeli za izid političnih volitev, je takoj popustilo povpraševanje po borznih papirjih. To je seveda povzročilo nazadovanje papirjev italijanskih podjetij; nazadovanje je doseglo 1-2%. Borza je takoj pričela računati s težavami, ki jih bo imel De Gasperi pri sestavi nove vlade, ker njegov volilni blok ni dosegel absolutne večine, temveč je ostal v manjšini pred opozicijskimi strankami. Na borzi so ugibali, ali se bo De Gasperi naslonil na desno (na monarhiste) ali na levo (na združene socialiste); sicer še ni gotovo, ali bodo desničarski socialisti, ki so do sedaj sodelovali z De Gasperijem, pristali na sodelovanje v vladni kombinaciji. Monarhistična stranka se je zla-: z druge strani pa dokazujejo, da b*aša javnost in sami starši čedalje d zanimajo za šolo. Solo je letos obiskovalo 116 otrok. ' cvilo učencev leto za letom narašča. . dolskem letu 1947-48 jih je bilo 10, jo 1- 1948-49 40, v 1. 1949-50 45, v 1. “oU-5i 74, V L 1951-02 104 in letos 116. ,'rokovna šola je dvoletna, toda pri-JUčen ji je še III. razred, v katerem j^tiaki izpopolnjujejo nabrano zna- Stirj velike šolske sobe so torej bile je h^niene z izdelki dijakov. Pester dpi 1 Pogled zlasti na ženska ročna st) Izredno potrpljenje, vztrajnost in Pretnost učencev in prolesorjev kaže-, Vsi ti izdelki. Učenke se učijo ve-D nla> kvačkanja, pletenja in tkanja, a tudi praktičnega krojenja in gospo-hjstva sploh; začnejo krojiti prepro-. e oblekce za dojenčka in končajo pri črnpiiciranih ženskih bluzah. Vadijo e tudi v mreženju (filetu). Tudi ri-ar>je je važen predmet; saj je pre-, 1?'ha risba potrebna kot podlaga za Zdelavo kakršnega koli izdelka. Osnovna zamisel ženskih del se naslanja na »arodno ornamentiko, kar daje šol| rdna domača tla. , ti obstane zlasti na raznih iz-j6‘kih za domača gospodinjstvo, ka-2?r na pr. pladnjih, ki so okrašeni z žganimi okraski. Pri tej vrsti izdelav sodelujejo dijaki in dijakinje. Lo-hi pladenj pripravijo dijaki, okraske Pa vžgejo dekleta. Pogled na izdelke moških gojencev in v.®ekakor mirnejši: namesto veselih h živih barv ženskih izdelkov, kakor li< ev 111 tekstilne opreme z najraz-f hejšimi okraski, posnetimi po na-a^hih motivih, imaš pred seboj hlad-ho. orodje, mizarske izdelke, razne ttiarice, pa tudi pravo knjižno oma-Kakor bi vsi ti izdelki učencev že izpovedovali težjo življenjsko borbo antov kakor verjetno čaka dekleta, j ®hdar te tudi razveselijo krasne ša-jJKje in slikovite intarzije na raznih Jelkih. Precizne risbe najrazličnejša orodja govorijo o višini šole. Kje jemlje šola denar za nabavo p^Ka^ičnejšega gradiva in orodja, ki hujno potrebuje? Državni krediti so trajno nizki. Les darujejo razna pod-tJ.a. Surovino za izdelke, ki jih di-nn 111 dijakinje oblikujejo, si sicer avadno sami nabavijo. Izdelki posta-610 navadno njihova last. ■zn • razstavi smo srečali novega nad-“phika za strokovne šole dr. Bašo, ki 1 hii nedavno imenovan. Ena prvih ($ovih nalog bi morala biti, da za-clift strokovnim šolam zadostne kre-!fe. da bi si tako naše strokovne šole . 0£fle nabaviti prepotrebno opremo in toporišča, pladnje, podstavke, šatulje itd. Dekleta so se pokazala z raznimi ženskimi izdelki, kakor namiznimi in čajnimi prti, rjuhami, predpasniki, bluzami, volnenimi šali, jopicami, nogavicami, puloverji, torbicami itd. O-biskovalce so posebno navdušili prtiči okrašeni z narodnimi ornamenti, izvršenimi s križnim vbodom. Razstavljenih je bilo mnogo risb iz najbližjega kmečkega okolja, kakor žitarice, tekstilne in krmilne rastline, sadje ter narodne ornamentike. Tudi geometrijske risbe so prišle do izraza. Razveseljiv je bil obisk staršev in drugih prijateljev strokovne šole. Njihovo zanimanje za šolo narašča. Tako se je med starši pojavila zahteva, da bi se odprl tudi tretji razred, da bi tako dijaki lahko nadaljevali svoje izobraževanje. Posnemanja vredno Zadnjič smo poročali o predlogu, naj se za turistično področje. Mozela-Arde-ni ustanovi skupna uprava, v kateri bi bili predstavniki Francije, Luksemburga, Belgije in Nemčije. Danes navajamo drug primer sodelovanja treh držav na trgovinskem področju: ob- staja namreč Nemško-belgijsko-luksem-burška trgovinska zbornica. V Trstu ni bilo mogoče uresničiti jugoslovanske zamisli, da bi se ustanovila trža-ško-juoslovanska trgovinska zbornica. Pri izvedbi tega predloga je bila nasprotna rimska politika, ker se boji vsakega vpliva Jugoslavije v Trstu. Več ljubezni do zemlje! Naloga našega učiteljstva Učiteljstvo je pravkar pričelo s po-čiinicami, ki mu bodo nudile precej časa za splošno in strokovno spopol-njevanje ter razmišljanje o učnih metodah, ki naj mu zmanjšajo trud, a hkrati omogočio resničen uspeh. Naš namen je nasloviti zla,iti podeželskemu učiteljstvu priporočilo, naj bi se čim bolj intenzivno posvetilo vzgoji vaške mladine v duhu sodobnih občih kot tudi krajevnih zahtev. Ena teh nam narekuje čim- večje zbližanje s prirodo ali čim večje spoznavanje prirode in njenih sil; Vsaka dežela, zlasti pa naša, nudi za to dovolj priložnosti: sama narava, način življenja na vasi, nagnjenje mladine za mrtvo in živo naravo so, bogati vzgojni viri, a to le v toliko, v kolikor sta za to pri vzgojiteljih razvita smisel in razumevanje. In prav ta na žalost manjka, se razume le po krivdi izobraznega sistema, ki je v velikem nasprotju z naglim družbenopolitičnim in ekonomsko družbenim razvojem. To opazijo celo preprosti deželani, ki povsem opravičeno trdijo, da bi morala biti šola v službi delovnih ljudi — torej na vasi predvsem kmeta. Prilagoditi bi se torej morala njegovimi praktičnim potrebam, kakor je popolnoma naravno, lahko izvedljivo in vzgojno utemeljeno. V tem primeru bi se šola morala temeljito preobraziti; zadnja šolska leta naj bi se učni načrt sestavljal v kmetijski smeri. To pa je pesem, ki jo ušesa naše šolske uprave nočejo in bržčas niti ne morezo razumeti, ker je na žalost tako, kot je bilo že neštetokrat javno podčrtano: Nam, ki smo tukaj na svoji zemlji, čim manj, drugim — tujcem vse. Kljub ternu pa obstaja možnost za šolo, ki naj bi igraje nudila mladini več življenjskega smisla, več ljubezni do večno živega vrelca materialnih in moralnih dobrin: do zemlje, ki jo trenutno omalovažujemo — a le trenutno, ker bo sam razvoj stvari to postopno preobrnil. V tem smislu bomo na željo nekaterih staršev in 'tudi učiteljev v bodoče nakazali nekaj zadevnih osnovnih napotil, nanašajočih se na šolsko zemljišče. Janko Furlan Nove tarife sKozi Trst Med avstrijskimi in italijanskimi predstavniki tržaških, italijanskih in avstrijskih železnic je prišlo do sporazuma glede avstrijske železniške direktne tarife skozi Trst. Sestanek je bil v Riminiju. Nova parila bo uveljavljena 16. junija; naprodaj bo prve dni julija. V kratkem se sestane na Dunaju druga komisija, ki ima nalog,sestaviti tarifo med Češkoslovaško, Trstom in čezmorskimi lukami, oziroma prilagoditi jo novemu položaju, ki je nastal zaradi razvrednotenja avstrijskega šilinga. Računajo, da bo ta tarifa uveljavljena 1. avgusta. Dne 1. julija bo verjejtno objavljena madžarska neposredna tarifa čez Trst v čezmorske luke, kj je biia že sestavljena. Te tarife veljajo za promet čez Trbiž. Italija, Češkoslovaška in Madžarska pospešujejo v zadnjem času promet na tej progi na škodo prometa po jugoslovanskih progah. PROTESTIH ANE MENICE V mesecu aprilu je bilo v coni A STO protestiranih za 96,783.808 lir menic. »GOSPODARSTVO" Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Gepipa 9, tel. 89-33, — CENA: posamezna Številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugoslavijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stojpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov. uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« CONSKI POVELJNIK NA OBISKU V LONDONU Generalmajor sir John Winterton je v četrtek 11. junija 1953 odpotoval iz Trsta v London na redna posvetovanja z vojnim ministrstvom. Conski predsednik se vrne v Trst 20. junija 1953 ali okoli tega dne. PRIHOD LANCASHIRSKIH STRELCEV V TRST Dne 10. junija je prispel iz Anglije z vlakom v Trst drugi bataljon polka Lancashirskih strelcev. Bataljon šteje 400 mož s častniki vred. Lancashirski strelci bodo nadomestili prvi bataljon Northstaffordshirskega polka. KOMISIJI SOCIALISTIČNE INTEHNACIONALE Ze več dni se mudi v Trstu komisija socialistične internacionale, ki je prišla v Trst na željo italijanskih socialistov, da bi proučila tržaške razmere. Komisiji priporočamo, da zlasti prouči gospodarski in socialni položaj tržaških Slovencev in da ga primerja s položajem pred prvo svetovno vojno in z določbami zadnje mirovne pogodbe z Italijo. IMENOVANJE KOMISIJE TEHNIČNIH SVETOVALCEV Z upravnim ukazom št. 40 so bile naslednje osebe imenovane za člane komisije tehničnih svetovalcev, ustanovljene z ukazom št. 77 z dne 16. maja 1953: odv. Guido Sadar, predsednik; čiani: dr. Fernando Ghigiia, dr. Fran-cesco Mendola, ing. Gugiielmo Tresel-li in kap. Francesco Agostini. Za tajnika komisije je bil imenovan dr. Gualtiero Vezzali. Med njimi ni nobenega Slovenca. DENARNE ODMENE RAZSODNIKOM Zavezniška vojaška uprava na an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja je spremenila denarne odmene določene za razsodnike sporov glede pravice do odškodnine in glede narave ter obsega posledic, izvirajočih iz nezgod na delu, ki jih določa člen 60 kr. odloka, z dne 17. avgusta 1953, št. 1765. Zato je bil 5. junija 1953 podpisan ZVU ukaz št. 84. BEGUNSKO NASELJE Na Proseku so zgradili 24 hišv ki sestavljajo novo begunsko naselje. 14 po- slopij je določeno za stanovanja; v teh je 56 stanovanj. V naselju je menza, v kateri je prostora za 500 ljudi. V njem je tudi otroški vrtec, poleg tega sta tudi dve cerkvici namenjeni dvema različnima veroizpovedima. Naselje so zgradili v dobrem letu, za kar so potrošili 150 milijonov lir. Naselje bo lahko sprejelo 600 ljudi. ZA NOVO ETNIČNO LINIJO V Sv. Križu je 32 begunskih barak v kSterih živi 450 beguncev iz Istre. V Križ se je po vojni priselilo 550-600 Italijanov, ki jih tam sistematično naseljujejo, da bi poitaliančili vas. Zdaj gradijo še 6 novih stanovanjskih hiš za begunce. V teku je načrt za gradnjo 18 novih hiš. POMORSKI PROMET SKOZI TRST V teku štirih mesecev tekočega leta je prispelo v Trst 916.343 ton blaga (leta 1952 1,131.812 in leto! 1938 752.566 ton). Po morju pa je bilo odpeljanega 357.003 ton (leta 1952 321.201 in 1. 1938 318.015 ton) blaga. Skupni promet po morju je znašal torej 1. 1953 1,273.346, leta 1952 1,453.013 in 1. 1938 1,070.581 ton. SPLOVITEV ITALIJANSKE PETROLEJSKE LADJE Dne 14, junija so v ladjedelnicah v Tržiču splavili petrolejsko ladjo »Mi-reila d’Amieo«, ki jo e naročila plovna družba D’Amico. Nosilnost ladje znaša 32.000 ton. Posadka na njej bo štela 50 ljudi. KONKURENCA PO DONAVI Na Dunaju je bila ustanovljena družba za pospeševanje prometa z Bližnjim vzhodom po Donavi pod imenom »Ge-sellschaft zur Foerderung der Donau-Levanlte-Schiffahrt«. Ustanovitelj družbe je H. R. Stejskal. ANGLEŠKA TELEVIZIJA Vodja laburistične stranke Attlee je protestiral proti namenu konservativne vlade, da izroči televizijo zasebnemu podjetju. Dodal je, da bo razveljavil ta ukrep, ko se povrne nai oblast. ARABSKE DRŽAVE USTANOVIJO PLOVNO DRUŽBO Arabska gospodarska zveza je sklenila ustanoviti plovno družbo, v kateri bi bili predstavniki arabskih držav. Delnška glavnica bo znašala G milijonov funtov šterlingov. URNIK AVTOBUSOV „Autovie Carsiche" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE; 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17,10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST: 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.16, 15.40, 16.45, 17A5, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 *, 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, -7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18.00 *, 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15.00, 17JO, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30. 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST: 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V FERNECE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ FERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. J(La Carsica" h d h o d i: Iz TRSTA v SAMATORCO (skozi Gabrovec) ob delavnikih: 13.15, 19.30; ob ne-ieijah: 10.00; v SALES (skozi Gabrovec) ib delavnikih: 7.30, 10.00, 11.30, 13.15, 17.30, 19.30; ob nedeljah: 10.00 (12.40 S Poseka), 14.00, 18.30, 21.00; SKLADIŠČE (Prosek) ob delavinkih: 7.30, 10.00 (v tepnič in Briščke), 16.30. Iz SAMATORCE v TRST ob deiavnlkih: 1.30, 15.00; ob nedeljah: 5.50, 11.00; Iz SA- jEZA v TRST ob delavnikih: 5.40, 6.35, I. 50, 11.10, 15.10, 18.10; ob nedeljah: 6.05, II. 05, 19.10, 21.40; iz LESNEGA SKLADIŠČA v TRST ob delavnikih: 5.50 (iz Rep-siča), 16.55; ob nedeljah: (iz Repniča) ».45, 10.50. 3 d h o d i: te TRSTA v VELIKI REPEN ob delav-atkih: 10.00 (skozi Ferneče), 12.30 (sko-d Ferneče in Repnič), 10.00 (skozi Rep-lič); ob nedeljah: 10.00, 16.30, 18.30, 20.30; 3EPENTABOR: ob nedeljah 8.30, 10.00, 12.20 (skozi Ferneče), 14.00, 16.30, 18.30, 10.30 (skozi Ferneče). Iz VEL. REPNA v TRST ob delavnikih: 5.00, 11.05 (skozi Ferneče), 14.00 (skozi Ferneče), 19.30; ob nedeljah: 6.30, 12.25, 17.25, 19.15, 21.30; iz RKPENTABRA v TRST ob nedeljah: 6.35, 12.30, 1305 (sko-!i Ferneče), 17.30, 19.20, 21.35 (skozi Fer-reče), od 3. maja do 27. sept. ob 9.10, 10.30, Odhodi: Iz TRSTA v CEROVLJE ob delavnikih: >.30, 15.00; ob nedeljah: 15.00, 20.30; v 4ABRE2INO ob delavnikih: 7.30 (sanatorij, do trga), ob 9.00, 11.30, 12.30 (v haprot), 13.15, 15.00 (sanatorij), 17.30 do trga), 19.00 (v Sempolaj), 20.30 (sat-latorij); ob nedeljah: 8.30 (trg), 10.00 (v Mavhinje), sanatorij: 12.20, 13.15, 15.00, 16.30 (trg), 17.30 (Sv. Križ), 20.30, 22.30, •3.40. Iz CEROVELJ v TRST ob delavnikih: 1.30, 16.45; ob nedeljah: 16.20, 21.25; iz PRAPROTI ob delavnikih: 6.00, 14.00; iz SEMPOLAJ,A ob delavnikih: 6.05, 8.45, 17.00; oft nedeljah: 16.35, 21.40; iz NABRE^ tINE-SANATORIJ ob delavnikih: 6.10, 3.47, 14.12. 16.55, 17.05, 21.05; ob nedeljah: I. 50, 12.20, 14.00, 15.25, 16.40, 17.55, 21.45; 'z NABRE2IN.E-TRG oh delavnikih: 7.05, .1 50, 9.45, 12.35, 14.15, 17,10, 18.15; ob nedeljah: 7.55, 9.15, 14.05, 16.45, 18.00, 23.05, .30,10. O d h <0 d i: Iz TRSTA na PROSEK ob delavnikih: 6.30, 6.55, 7,30, 9.00, 10.00, 11.30, 12.30, 13.15, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 10.00, 19.30, >0.30, 23.30; ob nedeljah; 6.30, 8.30, 10.00, 12.20, 13.15, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.00, 22.30, 23.40; s PROSE- KA v TRST ob delavnikih; 5,15, 6.00, 6.30, >.00, 7.20, 8.10, 9,10, 10.00, 11.00, 11.30, II. 40, 12.50, 14.00, 14.30, 15.30, 17.05, 17.25, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 21.20, 00.15; ob jedeljah: 6.00, 6.30, 7.00, 8.10, 9.25, 11.00, 11.30, 12.35, 12.50, 13.25, 14.20, 15.50, 17.00; .7.50, 18.15, 19.00, 19.30, 19.40, 20.00, 21.00; ,12.00, 23.20, 00.20. dl (5* * Zaloga istrskih in vipavskih vin ter hmškega terana Skladišče in uradi: TffitST, Ulito. JiDJEJto TJMOJNJFO T 1E jto EC JE O M ŠT. 3 Š T IC V. S3"<3f7fl' — N ii ID O M HI: T E Ito. ŠT- 4kS..-]IV3 I M P O R T KOPER e X P O R T TELEFON št. 74,155 Izvažamo vsakovrstno sadje, zelenjavo, gozdne sadeže (malina, brinje), sveže In suhe gobe. Prvovrstne suhe sljive v embalaži po želji kupca. Predvsem pa priporočamo našo prvovrstno paradižnikovo mezgo polnjeno v dozah, tubah in sodih Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. NOČNI BAR — TENIS IGHIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposredno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44 HOTEL JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komfortom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se na upravo hotela, telefon št. 316. SILVIO SERIH Import s Expor1$i T R I E S T E ViA MADGNNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 Bali - Batni oMki Slroalni obronki Batni svorniaki za vse viste motorjev za avtomobile, motocikle, za plovbo ter motorje. indtisUijskih in pc-Ijcdelsk h strojev Pooblaščeni zastopnik; TUFANI dott. GIUSEPPE Trst — UL Gatteri št. 38 Tel. št. 94-273 EXPORT - IMPORT CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L 1 Utensileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila kli ite nas na našo tel efo nsko 7 te v. 22'501 Se pri p o roča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT- 73 KAROSERIJA 6 E M B 1 C Izvršujemo vsa po ravi'a avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48 - Tel. 52-32 Uvozno in izvozno podjetje J>. J»IERI TRST Ul. XXX Ottobre 8, (el. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutovine ter vse vrste lesa Teleg. RAPI lako ustvariti osnovne pogoje za na- ^alinjo izpopolnitev. Razstava na Plavjah Ok koncu šolskega leta je Kmetijska faz 0Vna šola na plav3al1 priredila azstavo, na kateri je pokazala svoje let56*16 med ®olskim tetom. V vsakem . cu se opaža očitno napredovanje šoto To se vidi tudi na kakovosti in K°bčini izdelkov. Učenci so razstavili razne predmete , Praktičnega gospodarstva in zlasti -tožilstva, kakor n. pr. golobnjake, .“leje kletke, razne stolčke, obešalni-e> stojala vseh vrst, držala, kosirje. XVII Da počastimo naš vstop na ocean, smo ta večer po stari mornarski navadi popili dvojno merico ruma, ki je vsem dobro razvezal jezike, tako da pripovedovanju in prepevanju ni bilo kraja. Bili smo zadovoljni, ker smo mislili, da za naprej ne bomo imeli več težav. V Tangerju je šlo vse preveč po sreči in upali smo, da bo tudi drugod tako. Na žalost se to upanje ni uresničilo in videli bomo iz nadaljnjega pripovedovanja, da je »Genova« na svoji Odiseji še večkrat zavozila v vrtince Scile in Karibde. Ko se naše oko ni moglo načuditi lepoti zahajajočega sonca, tako je tudi poslavljanje noči in prebujanje jutra s svojimi živobarvnimi odsevi zbudilo v nas prekipevajoče veselje. Svež zahodnih, ki je vso noč polnil jadra, je proti jutru popolnoma potihnil in zopet nas je iz sanjarjenja prebudilo ropotanje neutrudljivega stroja. Kljub brezvetrju nas je ocean veselo pozibaval na svojih dolgih valovih, ki so nas opominjali, da tam daleč nekje v Mehiškem zalivu gotovo divja nevihta. Pomorščaki imenujejo tako valovanje mrtvo morje, ki naj bi bilo ostanek divjega plesa valov v nevihti, ki po fizičnih zakonih razgiba to brezmejno vodno površino tudi na velike razdalje, čim bolj je ladja oddaljena od središča nevihte, tem manjše je njeno zibanje, ker jačina valovanja pada s kvadratom oddaljenosti od omenjenega središča. Dve leti smo pluli po raznih predelih Atlantika, toda njegova gladina ni bila nikdar popolnoma mirna, kot smo je bili mi vaje- Opoldue smo bili že na višini ,rtff fe- j dala, ki je ves posut z velikimi rezervoarji nafte in nekaj nato smo prgl S sidro na sidrišču moderno opremi j -ne • :ga pristanišča Kazablanke. SSSSfToT I VU A J l UOVENUEGA POMOHCAKA ni v poletnih mesecih na svojem- morju. Jata delfinov se je kosala z nami v hitrosti. Veselo so poskakovali pred ladjinim kljunom v sinje modrem morju, ki se je ob vsakem skoku za-penilo v tisoč kristalnih kapljic. Pogled na te izborne plavače me je vedno zazibal v sanjavo premišljanje in vedno znova so mi prihajale v spomin neštete zgodbe, ki sem jih slišal od mornarjev. Spominjam se še dobro starega ribiča, ki mi je z resnim obrazom pripovedoval, da so delfini pametni in da so to hudobni ljudje, ki jih je stvarnik za kazen spremenil v ribe. Ko sem kasneje v Ameriki neke nedelje sedel ob velikem bazenu in opazoval, kako se je v njem med gručo kopalcev prekopiceval tudi mlad delfin, sem vedno bolj verjel v resničnost te zgodbe, človek, ki je bil spremenjen v tega delfina, je moral biti prav dobrohotne narave; saj je rad hlastal po ribah, ki mu jih je čuvajeva roka ponujala, še več: po končanem igranju z drugimi še nespremenjenimi kopalci, se je prav mirno pustil za par minut izvleči na kopno, kjer ga je čuvaj s hrapavo ščetko očistit malih zajedalcev. Pustil sem delfine, da še dalje krožijo okrog nas in sklenil obiskati v njihovem udobenm zaklonišču naše potnike. Tovor sladkorja in čaja smo v trupu ladje tako zložili, da je potnikom ostat prav lep -pr ut,.r za tržišča, ir. poleg tega še za veiiko mizo, pri kateri so tudi obedovali. Ko sem se po škripajoči lestvi spustil v omenjeni prostor, je ta miza takrat služila prav posebnemu namenu. Prislonjena je bila tesno ob visoko skladovnico vreč s sladkorjem in na njej sem opazil vrsto loncev in kozic. Iznad vsake posode je bila zataknjena v vreče drobna bakrena cevka, iz katere se je sipala sladka vsebina. Takoj sem uganil, da je ta »izum« odkril potnikom mladi strojarski pomočnik. Spomnil sem se, da sva omenjene cevke kupila v Palermu. Služile naj bi kot nadomestni deli, ako bi dovodi olja na stroju vsled stalnega tresenja popokali. Nov dokaz prebrisanosti in iznajdljivosti. Silil me je smeh in jeza obenem. Ker pa je ta »izum« bil tudi meni novost, sem se končno sam čudil svoji radovednosti, ko mi je mladi strojar Jure tolmačil, kako tanke cevke ne pustijo nikakega sledu v vrečah. česa se vse m naučiš na večnem popotovanju? Kastieje sem večkrat zabaval naše obiskovalce na ladji z uganko: Kako lahko izprazniš plombirane sladkorne vreče, ne da bi jih odprl ali prerezal? KAZABLANKA K.azablanka ali Dar el Beida, kot jo imiemtjejo Arabci, je glavno pristanišče in trgovsko središče Maroka, do-čim je njegova prestolnica Fez, ki leži i notranjosti, sedež diplomatskih predstavnikov pa Rabat. Na začetku našega stoletja je bila .Kazablanka prav neznatno pristanišče s 25.000 prebivalci, danes pa šteje nad 600.000 ljudi. Kljub svoji nagli rasti so vse nove zgradbe zgrajene v lepem slogu, ki tvori nekak kompromis z izrazito arabskim. V zadnji svetovni vojni je bilo pristanišče vedno nabito polno brodov, ki se zaradi nevarnosti podmorniških zased niso upali na Sredozemsko morje in so tu razkladali vse, kar je potreoo-vala armada generala Eisenhotverja za vojne operacije v Tuniziji. Kazablanka je namreč čez pogorje Atlsiš poveza-na z železnico vse do Orana in Alžira. Samo v mesecu novembru in decembru 1942 je bilo v tem pristanišču izkrcanih 83.000 ton blaga, 9.400 oklopnih vozov in topov ter 80 tisoč ameriških vojakov, ki so se utaborili v okolici mesta. To je bila armada generala Patona, ki je tu stala v pripravljenosti, da udari v hrbst španskim marokanskim četam v primeru, da bi se general Franco pridružil Nemcem in zavzel Gibraltar. K. P. (se nadaljuje) KAROSERIJA Mario Sregorat Trst, ulica F. Severe 12 Telefon št. 60-67 Hitra izvršitev naročil in takojšnja dostava Cene ugoetne Elektro-inštalacijsko podjetje ^ v Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in na-rošila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telefl. štev. 29-322 Se priporočamo! GOSTILNA USSARO, Titifruc Imn TRST - UL. CARDUCCI ŠT. 41 IZVOZNO - UVOZNO P0DUZEČE „ISTRA“ IMP0RT-EXP0RT RUMU A - RADE RUNČARft 44/11'. Pošt. pret. 35, telefon: 38-09, 24-15, 22 58, 33-18, 33 14 Telegrami: ISTRAIMPEX, Rijeka IZVAŽAMO; vse vrste rezanih in tesanih hlodov, drva. ogle kot vse ostale proizvode lesne industrije in lesne galanterije. UVAŽAMO : avtomobile, kamione, avtobuse kot tudi vsa ostala motorna vozila in njihove rezervne dele; cevi, spojnice, armature, ladijske motorje, popoln pribor za opremo vodovodnih in sesalnih napeljav, kable, električne agregate in generatorje, medicinske aparate in električne aparate za gostinstvo. PREDSTAVNIŠTVA : Zagreb, Trg Žrla v a fašizma št. 3 - Trst, Tvrdka Ruj) e na & Co., ulica Udine 15 - Generalni zastopnik za Italijo in STO TRŽNI PREGLED Tržaški (rg KAVA TRST. Na \trgu s kavo je opaziti le majhno povpraševanje. Kupci ponujajo nižje cene od normalnih. Prodajalci so večkrat primorani popustiti in prodati blago po nižjih cenah, da bi si lahko nabavili novo blago. Povprečne cene kava na Viru proizvodnje: brazilska kava, v dolarjih za 50 kg cif: Haiti naravna 63, Salvador 64, Kostarika 70; arabska kava v šilingih za cwt cif: Gimma 395, Moka Hodeidah 1 440, Uganda prana in prečiščena 370; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif; Bali Rabuta 10-12% nečistoče 360. Povrečne cene ooarinjeae kave v lirah za kg netto od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca: brazilska: Rio N. Y. 5 1275, Rio N. Y. 3 1295, Santos Superior 1370, Santos E. P. cri-vello 18 1400; srednjeamreiška: Haiti naravna 1380, Salvador 1450, Kostarika 15010; arabska: Gimma 1250, Moka Hodeidah 1 1355; afriška: Ugadna prana in prečiščena 1180; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1165. SLADKOR TRST. V zadnjem tednu so kvotacije sladkorja ostale neizpi-emenjene. Angleški sladkor stane 94,86 dolarja in 11/5/6 i'uii(l|a šterlinga za metrsko tono cif Trst. Druge ponudbe v dolarjih znašajo 127 dolarjev za 1000 kg cif prihod. Blago pripravljeno v prosti luki stane 88 lir ksj fco vagon odhod. Sladkor pripravljen za trgovino v tranzitu stane 126-127 dolarjev za 1000 kg fob odhod Trst. POPER TRST. S tržišč popra so rispele telegrafske ponudbe popra: Maiabar črni proti izročitvi v juniju 1135 šilingov za cwt cif Trsit netto in ponovno! stehtano, proti vkrcanju v juliju 1120; Muntok beli proti vkrcanju v juniju 1135 šilingov, proti vkrcanju v juliju 1120 šil. za 50,8 kg netto ponovno steh-stano cif Trst; Saravak proti vkrcanju v juniju 10001 šil., proti vkrcanju v juliju 1040 šil. za cudt' cif ponovno stehtano blago. Italijanski trg Na italijanskem itrgu s kmetijskimi pridelki vlada splošno mir. Trgovci na debelo ne kažejo posebne volje, da bi dobavljali blago. Temu niso vzrok toliko rezultati italijanskih volitev, kolikor negotovost glede bodočega pridelka in glede razvoja na svetovnih trgih. Na ta razvoj bodo seveda vplivala poročila o poteku pogajanj za premirje v Koreji. Na trgu! z žftom je mirno. Po žitu ni posebnega povpraševanja, ker smo na pragu nove žetve. Pri ceni se opaža težnja navzdol. Na trgu s krmo ni bilo opaziti ni-kakšne živahnosti. Cene so celo bolj čvrste kakor pred nekaj tedni, kar dokazuje, da še ni dovolj krme. Čvrstejša je cena koruze, z rižem ni bilo zaključenih mnogo kupčij. Opaža se večja ponudba klavne živine, kar povzroča popuščanje cene. Na trgu je mnogo masla. Cena nekoliko nazaduje. Po mehkem siru ni posebnega povpraševanja. Na trgu z olivnim oljem v Bariju vlada mrtvilo. Splošno je živahnejši vinski (rg. Cene so ostale neizpreme-njene. Razvoj na trgu s povrtninami je običajen . Cene suhemu sadju so šibke. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7.850— 8.000, dobra 7.600—7.700; trda pšenica dobra £.000—9.500; pšenična moka tipa 00 9.900—10.900, tipa 0 9.100—9.200, tipa 1 8.800—8.900, tipa 2 8.300—8.400; pšenični zdrob 11.300—11.600; pšenični otrobi 3.700—3.800; koruza fina 6.800— 7.100, dobra 6.500—6.700; koruzna mo-kal 7.700—7.000, II 7.200—7.300; italijanska rž 6.300—6.400; inozemska rž 5.950—6.000; italijanski ječmm 6.30O— 6.500; inozemski ječmen 4.750—4.950; italijansko proso 7.500—7.700; inozemsko proso 7.650—7.850. Neoluščeni riž: Arborio 6.900—7.800; Vialone 7.500— 8.000; Carnaroli 7.400—7.900; R.B. 7.400 —7.900; Maratelli 7.100—7.500; P. 6 7.200—7.600; Roncarolo 10 6.000—6.700. Oluščeni riž: Arborio 14.900-15.900; Vialone 13.600—14.000; Carnaroli 14.400 —15.000; R.B. 13.200—13.700; R. 77 12.700—13.000; Maratelli 12.400—12.700; P. 6 12.200—12.400; Roncarolo 11.300— 11.700; Pierrot 10.700—10.900; navaden 10.100—10.400. ŽIVINA IiODI. Klavna živina: voli I 280—SCO; II 260—275; krave I 250—340, II 190— 245; biki I 290—350, II 235—285; junci in junice I 300—340, II 260—295; teleta I 430—490, II 320—420 lir kg. živina za rejo: voli za delo 280—340.000 lir par; vprežni junci 1-2 leti starosti 150 —210.000; teleta do enega leta starosti 80—120.0o0 lir komad; molzne krave 70 -180.000; junice 60—80.000; biki za oplojevanje 140—200.000. PADOVA. Prašički za rejo 220—240; debeli prašiči 240—260; suhi prašiči 230 —250. PERUTNINA MILAN. Race žive 500—600 lir kg; zajci živi 380—420, mrtvi s kožo 480— 520, brez kože 500—570; kokoši žive 600—650; inozemske žive 550—560, mrtve 800—850; inozemske zmrznjene kokoši 500—600; gosi za rejo 500—1.200; golobi živi 700—750; mrtvi golobi 800— 950; piščanci mrtvi I 1.150—1.200, II 920—975; inozemski zmrznjeni piščanci 650—750; purani inozemski, zmrznjeni 500—600; sveža jajca I 27,50— 27,75; II 25,75—26,25. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 790— 800; maslo II 680—700, III 660—670, IV 630—640; trdi sir krajevne proizvodnje svež 550—570, zimske proizvodnje 1952-53 680—730, majski proizvoa-nje 1952 800—820, zimski 1951-52 900— 920; emmenthal svež 490—550, star rf mesece 560—580; italico svež 390—410; taleggio svež 290—300; sbrinz svež 450 —480, star 3 mesece 560—580; provo-lone svež 450—480, star 3 mes. 540 556. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene za kg brez davkov fco postaja; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1952 odlične kakovosti v škatlah od 5—10 kg 255—275, v škatlah 1 kg 260—270, v škatlah 1/2 kg 275—285, v škatlah 200 g 305—315, v škatlah 100 g 335—345. Trikrat koncentrirana mezga odlične kakovosti; v škatlah 5 in 10 kg 275— 295, v škatlah 1 kg 290—310, v škatlah 1/2 kg 300—330, v škatlah 200 g 320— 350, v škatlah 100 g 355—375. OLJE PIRENZE. Za kg fco kraj proizvodnje : olivno olje extra do največ 1 stop. kisline 445—455, do največ 1,50% kisi. 435—345, do največ 2,50% kisi. 425— Poročila, ki napovedujejo sklenitev premirja v Koreji, niso posebno vplivala na razvoj cen na svetovnemi trgu, ker so borze že vajene takšnih napovedi. Dejanska zaključitev premirja pa bi gotovo izzvala hud pretres. Pri barvnih! kovinah je nastopilo tu pa lam popuščanje. Cena žitu še vedno pada, dodeljevanje raznih surovin s strani mednarodne konference v New Yorku se je zdaj omejilo samo na nikelj. Dne 30. junija bo namreč odpravljeno itudi dodeljevanje molibdena. ŽITARICE Cena pšenici je v Chicagu nazadovala izpod 2 dolarja za mernik (bušel), in sicer od 201 1/4 stotinke dolarja na 198 1/4 v tednu do 12. junija. Popustila je tudi cena koruze, in sicer od 154 5/8 na 153 1/4. Padec cene pripisujejo ugodnejšim cenitvam letošnjega pridelka. Značilno je, da je sedanja tržna cena padla izpod cene, ki je bila določena na konferenci o mednarodnem žitnem sporazumu, in ki znaša 2,05 dolarja za bušel. Razvoj daje prav Angležem, ki niso hoteli podpisati žitnega sporazuma. VLAKNA Cena bombaža na newyorški borzi se je v tednu: do 12. junija! povišala samo za malenksat (od 34,10 na 34,15 stotinke dolarja za funt). Ameriška vlada namerava omejiti površino posejano z bombažem; v osnutku zakona je rečeno, da se posejana površina v letu 1954 ne sme znižati za več kakor 25% v primeri s površino v prejšnjih treh letih. Na avstralskem trgu je cena volne popustila, ker ne kupuje volne več Sovjetska zveza. Tečaj mikane volne v Bradfordu je padel približno za 7 penijev pri furitu. Dne 11. junija je na londonskem terminskem trgu nastopilo popuščanje, ki je doseglo celo 10 penijev pri funtu. Potek dražbe v Syd-neyu 8. do 11. junija ni bil enoten. Povpraševanje je proti kancu popustilo. Cena je padla približno za 8 penijev pri funtu. V New Yorku je cena nazadovala od 146,5 na 144 proti takojšnji izročitvi. V Franciji (Roubaix) je cena napredovala od 1485 na 1580 frankov za 1 kg. To gibanje v nasprotni smeri je verjetno treba pripisati šibkosti francoskega franka. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je kava napredovala za 0,52 stotinke dolarja proti izročitvi v juliju in za 0,22 stotinke dolarja proti izročitvi v septembru. Proti kasnejšim izročitvam pa so notiranja bila nižja kakor! v prejšnjem tednu. Napredovanje cene spravljajo v zvezo z možnostjo stavke newyorških pristaniških delavcev. Cena sladkorja je v New Yorku popustila od 3,73 na 3,65 . stotinke dolarja v tednu do 12. junija. Kakao je na newyorški borzi nekoliko popustil, in sicer od 31,75 na 30,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je bila prodana partija 40.000 vreč vrste Ba~ hia po 29 stotink za funt fob Bahia, in sicer Združenim državam. Neka 435, do največ 4% kisi. 415—425; dvakrat rafinirano »A« 455—465, »B« 395 —405; semensko olje navadno 320— 330; olje iz zemeljskih lešnikov 375— 385. KRMA PIACENZA. Cene za stot brez davkov; seno s travnikov prva košnja 2.800—3.000 lir; detelja (prva košnja) 2.400—2.600; pšenična slama stisnjena proizv. 1952 1.500—1.600. PAPIR TURIN. Cene veljajo za stot papirja od proizvajalca do grosista: satini-ran papir neklejen 14.500—18.500, srednje kakovosti 15.500—20.500; pisarniški papir navaden 16.000—21.50J, srednje kakovosti 20.000—28.500; fin 26.500— 36.500; trikrat klejen za obrazce -29.000 —37.500; registrski navaden 18.500— 25.500, srednje vrste 22.000—30.000, fin 29.500— 37.500; pisemski papir srednje vrste 22.000—30.500, fin 30.500—38.500; extra 35.000-46.500; risarski papir 42.500— 49.500; pergamin beli srednje vrste 40, 60, 80 g 22.000—30.000; klo-bučni papir bel fin 28.000—30.000. Karton sivi navaden 5.500—9.000; srednje vrste 9.000—13.000; dvobarvni in tribarvni navadni in srednje kakovosti 12.500— 21.000, beli duplex in triplex 20.000—30.000; kartončini beli in barvani navadni 18.500—28.500, fini 27.500 —38.500, tipa Bristol 32.500—50.000. manjša partija je pozneje dosegla ceno 30 stotink. KAVČUK Cena kavčuka na londonski borzi je ostala neizpremenjena za vrsto R.S.S., in sicei- pri 19 7/8 penija za funt. V začetku tedna je cena na londonski borzi popustila pod vtisom poročil o skorajšnji zaključitvi premirja v Koreji. Pozneje je cena šla zopet navzgor. KOVINE Med barvnimi kovinami je nazadoval elektrolitični baker, in sicer od 28,40 na 28,10 proti izročitvi v juliju. Cin je nazadoval od 91,50 na 91 stotinke dolarja za funt, medtem ko se je cena svinca dvignila od 13,25 na 13,50 stotinke dolarja za funt. Živo srebro je oifcalo neizpremenjeno pri 195-200 dolarjev za steklenico. Povprečno za ves teden je bila cena bakra za izvoz na newyorški borzi 29,788 stotinke dolarja za funt (prejšnji teden 29,742). V zvezi jz razvojem na Daljnem vzhodu je bila cena cina na londonski borzi nižja; padla je za 27 1/2 funta šterlinga pri toni v primeri s cenami v prejšnjem tednu. Cena cinka je popustila. Cene v Zah. Nemčiji: baker (13. VI.) 298 DM, cin (12.VL) 873, svinec (13. VI.) 122,83, cink (13. VI.’ 101,97 za 100 kg. NEMCI IZVAŽAJO GNJAT V ZDA Zahodna Nemčija, ki sama uvaža prašiče iz tujine, prodaja mesnate izdelke v Anglijo in ZDA. Izvoz mesnatih izdelkov v Anglijo je lansko leto nazadoval od 130 milijonov nemških mark na 25 milijonov, ker so Angleži ovirali uvoz. Izvoz v ZDA je dosegel 3 milijone nemških mark; Nemci izvažajo predvsem gnjat. Ko bi nemška vladaj količkaj podprla izvoz gnjati, bi po računu nemških gospodarstvenikov ta dosegel 11-13 milijonov nemških mark na leto. Ameriški trg je zelo dostopen za tuje mesnate izdelke. Glavni izvozniki gnjati v ZDA so Poljska, Holandija, Danska in Kanada. BRAZILSKO ZELENO ZLATO To, kar je za prebivalce vzhodne A-zije, za Angleže in Ruse čaj, je za Brazilce čaj »mate«. Prvotno so s to besedo označevali posodo, iz katere so pili čaj, polagoma pa so to označbo prenesli na samo pijačo in rastlino. Poleg Brazilcev gojijo »rnate« v Paragvaju, Argentini, Čileju, Peruju in Boliviji. Brazilci zaslužijo z izvozom čaja »mate« toliko, da so mu vzdeli ime »brazilsko zeleno zlTJo«. Že v 17 stoletju je neki jezuit opazil, da so Indijanci, ki so žvečili to rastlino, bili zelo odporni proti nekaterim boleznim. PROIZVODNJA ČASOPISNEGA PAPIRJA V ZDA Potrošnja časopisnega papirja v Združenih državah je v prvih 4 mesecih tega le/h dosegla 2 milijona ton, medtem ko je lansko leto v istem času znašala 1,956.000 ton. Proizvodnja časopisnega papirja v ZDA in Kanadi je od januarja do aprila tega leta znašala 2,234.185 ton (lansko leto v istem času 2,262.393). MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Koruza Baker (stot. Cin „ Svinec „ Cink „ Aluminij „ Nikelj Bombaž ,, z., srebro dol. NEW YORK Cin Cink Svinec za steklenico LONDON šter. za d. tono), Kava Santos SANTOS C (kruzejrov za 19/V 3/VI. 16/VI 214./, 204.V. 1931/. 158 155.1/, 1508/» 30,— 30 — 30 — 100.50 96 - 9250 13. 13.25 13.50 11. 11.— 11.— 20.50 20.50 20.50 60. 60,— 60,— 34.22 34.10 34.16 198. - 198.- 196,— _ 677 71./, 72 70./, 83.i/, 84 V: SS-Vj 205.40 208.20 208.10 VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 5. VI. 16. VI. Min. Maks. Funt šterling 6.800 6.857 6.800 6.900 5- VI. 16. VI. Min. Maks. Napoleon 5.600 5.750 5.600 5.750 Dolar 630 640 630 640 Južna železnica 1.665 1.575 1.550 1.685 Francoski frank 153 154 152 154 12.550 11.770 11.450 12.650 Švicarski frank 147,25 149,25 147,25 148.25 Assicuratrice 3.600 3.6U0 — — Funt št. papir 1.690 1.680 1.680 1.690 5.400 5.060 5.060 5.400 Avstrijski šiling 24,25 — 24,25 24,25 Jerolimič 4.940 4.940 — — Zlato 755 757 755 758 »Istra-Trst« 830 830 — — »Lošinj« 8.000 8.000 — — BANKOVCI V CURIHU Martinolic 4.500 4.500 — — dne 16. VI. 1953 Premuda 7.750 7.750 — — ZDA (1 dol.) 4,28 U Belgija (100 fr.) 8,31 Tripkovič 10.400 10.400 — Anglija (1 f. št.) 11,34 Holand. (100 fi.) 109,— Openski tramvaj 1.525 1.525 — — Francija (199 fr.) 1,02?/ Švedska (100 kr.) 75,25 Terni 210 202,50 198 213 Italija (100 Ur) 0,67 Izrael (1 f. št.) 1,50 ILVA 250 249 247 260 Avstrija (100 š.) 14,4234 Španija 100 pez.) 9,91 Zdr. jadr. ladjedel. 564 540 540 569 Cehoslov. (100 kr.) — Argent. (100 pez.) 17,25 Ampelea 800 800 — — Nemč. (100 DM) 987, Egipt (1 f.št.) 9,70 Arrigoni 1.000 1.000 — — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A BI O FILZI ŠT. IO I. - TELEFON ŠT, 54-58 POSTAVE,0 MLEKU V zadnjih časih so oblasti poostrile nadzorstvo nad proizvodnjo zlasti pa nad trgovino mleka in mlečnih proizvodov. Čeprav so določbe, ki urejujejo to važno dejavnost v glavnih obrisih znane našim kmetovalcem, bomo. v naslednjem povzeli predpise, ki so v tem pogledu v veljavi na Tržaškem. KARAKTERISTIKE MLEKA Mleko, ki je namenjeno prodaji, mora biti pristno in vsekakor nedotaknjeno. Njegova specifična teža mora biti 1029 do 1034; vsebovati mora najmanj 3% maščobe; če ga izsušimo, mora vsebovati najmanj 9% suhega ostanka brez maščobe. Največ prekrškov ugotavljajo pri vsebini maščobe, bodisi zaradi dodatka vode, bodisi zaradi posnema. Nastane vprašanje, ali je sploh možno, da se maščoba pri naravnem mleku lahko zniža izpod 3%. Dogaja se namreč, da kazensko postopajo proti proizvajalcu zaradi nezadostno vsebovane maščobe, čeprav leta nudi pristno mleko. Na splošno lahko trdimo, da se odstotek maščobe v redkih primerih zniža pod 3%. Povprečna sestava mleka je: 87,71 vode, 3,69 maščobe, 3,55 beljakovine, 4,88 mlečnega sladkorja ter 0,71 raznih snovi. Vsebina maščobe je odvisna od raznih činiteljev (pasma, hrana). Bolezensko stanje živine lahko poleg tega v znatni meri izpre-minja količinsko sestavo mleka. Netočnosti lahko ostanejo pri analizah, ki jih izvršujejo občinski zdravstveni organi; ti so pristojni v primeru kazenskih postopkov. Proti uradnim ugoto- vitvam teh organov! nima praktično proizvajalec možnosti protidokaza. MOLŽA Pravilnik, o katerem je govora, je precej natančen v pogledu določb, ki bi morale veljati med in po molži. Tako je n. pr. predpisano, da se mora med molžo živali onemogočiti gibanje repa. Pred začetkom molže se morajo kravi osnažiti vimena, zlasti pa seski. Molznik si mora umiti! roke do komolca z milom. Predpisana je halja z rokavi, ki segajo do komolca. Halja mora biti iz pralnega blaga svetle barve in seveda čista. Molznica mora zbrati lase v primerno ruto. Po molži se mora mleko precediti in ohladiti v primernih posodah z vodo, če ni na razpolago drugačnih hladilnih naprav. Vseh določb, ki smo jih omenili, se naši kmetovalci na splošno držijo, saj je higiensko ravnanje z mlekom med molžo in po molži prvi pogoj za ohranitev kakovosti mleka. POSODA IN PREVOZ Posode za molžo, zbiranje in prevoz mleka morajo biti vedno snažne in se ne smejo uporabljati za druge namene. Pomivati jih je treba najprej z vodo, nato s toplo vodo, ki smo ji dodali 25 odstotkov gašenega apna, in končno jih je treba vetčkrat splakniti s čisto vodo in jih odcediti. Posode za prevoz morajo biti iz primerne kovine, biti morajo hermetično zaprte. Na zunaj morajo imeti napis z označbo imena proizvajalca ter kraja proizvodnje. Prevoz bi se moral vršiti z vozilom, ki ga je uporabljati izklučno v ta na- men. Posoda mora biti na vozilu zavarovana pred sončnimi žarki s primernim pokrivalom, vendar tako, da zrak svobodno kroži med vrči. To določbo v zadnjih časih precej strogo izvajajo, čeprav niso bistvenega pomena in so na vsak način mnogo manj važne kakor ostale. Posebni in razumljivo ostrejši predpisi veljajo za proizvodnjo mleka, ki je namenjeno uživanju v surovem stanju. Hlevov, ki bi bili specializirani za tako proizvodnjo, ni na Tržaškem Ta proizvodnja pa bi bila zeloi donosna, čeprav zahtev znatnih investicij. Znano je, da gre to mleko v prodajo po ceni, ki je najmanj za 50% višja od cene običajnega mleka. Prisotnost velikega potresnega trga, specialne zahteve pri prehrani bolnikov in dojenčkov so brez dvoma dobri pogoji za ugodni' razvoj te dejavnosti na področju mlečne proizvodnje. Oddaja avtomobilov v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FR.ANC L.I POVE.C Trsi, Dl. Timeos št. 4 - Tel. 90-296 v uradu - Tel. 33-113 doma l CENE UGODNE 1 CENE UGODNE MIZARJI! ?PsAe smre' KMETOVALCI I sn0vein trdih PODJETNIKI © lesov, trame in p arh e te nudi na f ugodneje CALEA Tel. 90441 TRST Kmet in vrtnar konec junija Viale Sonnino, 24 F. SPADARO SPE.DITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. S7-t. IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL. 96-8-47 S C A L O LEGNAMI -PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 69 / Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPADSPEDIT Na polju in na njivi. Pri nas so v tej dobi navadno vsa žita ugodna za žetev. Opravi žetev hitro z izvežbanimi ljudmi in z dobrim orodjem. Žito spravi takoj s polja, oziroma z njive in pre-orji ali prekoplji strnišče -brez odlašanja. Pomni, da žito močno izčrpa zemljo in zatto moraš rastlinam, ki mu sledijo, dobro pognojiti z izdelanim domačim gnojem ali pa vsaj s popolno mešanico umetnih gnojil. To velja zlasti za zelje, za repo in činkvantin, ker morajo te rastline v razmeroma kratkem času dati obilo pridelka. Krompirišča moraš stalno nadzirati, da se na njem ne vgnezdi in razmnoži koloradski hrošč ali krompirjevec. Za pobijanje tega hudega škodljivca obrni se na Kmetijsko nadzorništvo, ali vsaj na občinski urad. Ce bo vreme o sv. Pdtru in Pavlu še mokrotno, poškropi krompir z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš tudi 1% raztopino (1 kg na 100 litrov vode) škropilnega Gesarola. S tem škropljenjem boš obranil krompir pred peronosporo in pred krompirjevcem. Na vrtu. Okopavaj in zalivaj pridno vso vrtnino, zlasti pa rastline, ki si jih predi kratkim presadil. Sej in presajaj ponovno poletno glavnato solato. RasMinam prija najbolj zalivanj« v nočnih in Jutranjih hladnih urah, posebno če je voda mrzla. Paziti moraš, da se ti prvo seme solatnih semenic ne osuje. Najbolje je, če ga postrižeš in pobereš posebej, še preden dozorijo cvetovi drugih in stranskih vejic, ki dajejo tudi manjvredno seme. Pobrati moraš tudi druge semenice, preden se popolnoma posušijo. Nadaljujemo s presajanjem glavnate solate in gomolja Le zelene ter začnemo s presajanjem poznega zelja, ohrovta in zgodnje cvetače. Solato in zeleno sadimo kolikor mogoče plitvo, zelje in ohrovt in cvetačo pa globoko in sicer do prvega kolenca ali do kaličnih listkov. Ne presajaj rastlin preveč na go-st0‘ in pomni pri tem, koliko prostora jim bo treba, ko bodo popolnoma razraščene. Paradižnike priveži h kolom ali k drugi opori in odstranjuj jim zalistni-ke, da dobijo več svetlobe in zraka. Pazi, da se ti na njih ne razplodijo Ustne uši ah pa celo koloradski hrošč. V vinogradu. Ponovi škropljenje in žveplanje po deževnem in tudi po vetrovnem' vremenu. Da ti veter ne bo odnašal žvepla, lahko uporabljaš škropilno žveplo. To primešaš bordoški brozgi in opraviš z enim škropljenjem dve opravili hkrati; proti peronospori in proti oidiju. Pri škropljenju ne pozabi na mlade trte in na cepiče, ki so še posebno potrebni obrambe preiti boleznim. Na močnih trtah moramo še preščipavati in krajšati stranske Poganjke in zalistnike. Pri čiščenju trt ne trgaj preveč razvitih in zdravih listov, ker je rodovitnost trte odvisna predvsem od množine listov. V sadovnjaku. Ne pobiraj zelenega sadja in tudi ne čakaj, da ti na drevesu preveč ne dozori, zlasti kadar je namenjeno za trg. Sadje, ki samo odpada, moraš pobirati sproti, ga skuhati ali pa dati prašičem, ker hrani navadno črve v sebi. Zrahljaj drevesom zemljo pod krošnjo in po potrebi jih tudi zalij z razredčeno gnojnico, zlasti če so šibka ali dobro obložena. V kleti in shrambi pazi na zdrav in čist zrak. Te prostore moraš zračiti le v jasnih in hladnih nočeh. Od časa do časa jih tudi razkuži. V ta namen zažgi malo žvepla (približno 1 gram na vsak kubični meter) in potem drži prostore nekoliko dni tesno zaprte. V hlevu in svinjaku. Paziti moraš na največjo snago in pobijati nadležne muhe, ki prenašajo lahko (tudi razne bolezni. Živino napajaj s čisto, hladno vodo in krmi jo z zdravo hrano. Mladi živini pokladaj krmo, ki je dovolj bogata z beljakovinami (metuljčnica), in ne pozabi na klajno apno. Prašiče aj cepiti proti rdečici in po nasvetu živinozdravnika, tudi proti svinjski kugi. tu la AS. 1D> : TRST - ULICA CRISPI ŠTEV. 14 - TELEPUN 93-5U2 S K. 1L, AS O ][ Š Č K : ULICA DELCE HIILIZIEŠT. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ KOOPER ATIVA-SLOVENIJ A ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/il. P. P. 75 ©dlK-upna!© isi isvstša v©© •vs-st© nega in tesanega lesa, ielesnišKe prage, hrastove doge, drva, oglje in ©stale gosdne sortimente SOSIČ Si O S S I MARIO OPČINE. TOG MONTE GE 4 - TEL 21-155 Prodajamo plinsko, električno in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk In električni material ZASTOPSTVO „l.IQlTIOASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repna = Prodajamo tudi na obroke , Oene ugodne I Razvoj ftmelijsiva v Milji V Avstriji se je kmetijska proizvodnja približala predvojni. Rastlinska proizvodnja je povprečno dosegla 95% predvojne proizvodnje. Pridelek krompirja je za 4% višji od povprečja v razdobju 1926/35, pridelek krušnega žita pa je po letu 1951 narasel za 9% in je še za 16% nižji od povprečja 1926/35. V zadnjem času gre razvoj na škodo živinoreje in pridelkov v goratih predelih. Ce primerjamo cene v aprilu 1952 in v aprilu 1953 v alpskih predelih, dobimo naslednjo sliko: za lOOkg kmetijskih pridelkov so bile cene (v šilingih) naslednje: Pridelek april 1952 april 1953 Klavna živina 945 600—690 Pitani prašiči 1400 995 Krompir 77 55 Mleko 140 160 V žitorodnih krajih Pšenica 201,75 246,75 Rž 181 246 Ječmen 190 2440 Oves 202 158,50 Jasno je, piše »Slovenski vestnik« (Celovec), da pomeni taljo razmerje polom ne samo za nekatera kmečka gospodarstva, temveč za kmetijstvo alpskih predelov, ki mu daje obnovo tržna proizvodnja živine in krompirja Poleg tega ja (treba še upoštevati, da je cena umetnih gnojil med aprilom 1952 in 1953 poskočila za okoli 15U stot. POMOČ ZA SLOVENSKO KMETIJSKO SOLO NA KOROŠKEM »Gospodarstvo« je že poročalo, da je Slovenska kmečka zveza na Koroškem sklenila ustanoviti na zadružnem posestvu v Podravljah slovensko kmetijsko šolo. Koroški Slovenci so se naveličali praznih obljub s strani koroške deželne vlade in si hočejo pomagati sami. V posebnem proglasu je Slovenska kmečka zveza pozvala prebivalstvo, naj podpre njeno pobudo. Mariborski dnevnik »Večer« poroča, da so na občnem zboru Okrajne zadružne zveze slovenijegraškega okraja sklenili poslati slovenski kmetijski šoli v Podravljah pomoč. List poziva, da bi se po vsej Sloveniji odzvali klicu za pomoč koroškim Slovencem in Slovencem v zamejstvu sploh. AMERIŠKA KRIŽANA KORUZA ZA JUGOSLAVIJO Na priporočilo ameriških strokovnjakov, ki so proučili položaj kmetijstva v Jugoslaviji, so Združene ameriške države poslale v Jugoslavijo 400.000 kg semenske ameriške hibridne koruze, to je koruze, pri kateri so z umetnim opraševanjem povečali pridelek koruze v Ameriki za 25% in še več. Seme je bilo namenjeno za posestva v Srbiji, Vojvodini in na Hrvatskem. Obiskovalcem Ljubljane se priporoča Hotel „SLON“ PRV0RSTNA RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, RAR S PROGRAMOM IN PLESOM BOR Koper (postaja) Tel. št. 95 — Telegr. BORKOPER VELETRGOVINA Z LESOM, DRVMI in PREMOGOM Ima na zalogi vse vrste mehkega in trdega lesa. Smreko, bor, tesane jelove trame, hrast, jesen, brest. Parjeno in neparjeno bukovino. Vezane plošče iz parjene in neparjene bukovine ter lesonit. Vrši kvalitativna in kvantitativna posredovanja za mehki les v FNRJ za inozemstvo ^Pefcfiaue ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA SPE LIJALITE TA KREMA MARŠALA IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom Postrežba točna / Cene ugodne SUDEXPORT E. JOSIPOVlC IMPORT - EXPORT TRST - UL. MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle P ošiljamo DARILNE PAKETE z vsakovrstnimi predmeti. - Za hitro in točno dobavo obračajte se na nas Prevzemamo zastopstva poslovnih interesov Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna; Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 : Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! G. M. COLOMBIN & FIGLIG UVOZ-IZVOZ MjUTOVIJSE in IZDEIiKOV Trat, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. COLfNTER - TRIESTE PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA iu trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAHOČiEA IN POPRA. 'Ufl - NUDIMO PLAČIINE 0IAJŠAVE Priporoča se PRAČEK MARTIN Škoden! - ULICA Dl SERVOLA 124 MESNICE SKUPINE LOIGO GUZDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: mmm m VEKUIII ROMANO ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI 26 Telefon 23-770 Telefon 68-17 BIGDIEGMINIO LOIGO GUI ULICA GENOVA IS ULICA UDINE 69 Telefon 23-760 Telefon 55-06