za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO 'SVOHODOM ISELJfIH SLO V'.î JV C E V V A METU KI Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 17 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 187ft Chicago, 111., 28. aprila 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Razgled posvetu. Obisk kralja Petra I. Dunaj, 26. aprila. — V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori mnogo o obisku srbskega kralja Petra 1., kateri, kakor se poroča iz cesarjeve kabinetne zasebne pisarne; obišče cesarja Franca Jožeta I. prvič, kar je postal kralj Srbov, v Budapešti, dne 7. maja. O obisku se govori in po vseh časopisih na dolgo razpravlja. Obisk kralj Petra pomeni, da se je veliko nasprotje med Srbijo in Avstrijo ublažilo in da ni več\ avstrijski cesar nasprotnik {oseben) kralja Petra, kateremu se brani Avstrija pritrditi kraljevsko čast. \ Da se obisku izognejo na Dunaju. je Franc Ferdinand inkog-nito “nenadoipa” odpotoval na \ Holandsko, ker je velik ljubitelj tul p in bo na Holandskem “študiral” ondotna tulpna polja. Ali je to “ prestolonaslednikova” politika napram velikemu jugoslovanskemu gostu? . . . Leto X Francozi marširajo z vojsko v Marokko. Pariz, 25. aprila. — Francoska vlada se pripravlja za eventuelen slučaj vojske v Marokko, Afrika, in mobilizira 10.000 mož in jih pošlje v Afriko, v mesto Casablanca, kjer je sedaj glavni tabor majorja Simon. Francoska vlada je ¡dobila poročilo, da se uporni redovi dosti ne zmenijo za izgube, katere jim je 12. aprila pri-zadjal Francoz Bremond. Kapitan Bremond bi rad zasedel z svojimi francoskimi in marokanski-mi vojaki mesto Fes; zadnje njegovo poročilo je datirano od 18. aprila in mn je poplava, preprečila, d a ni že danes pred sovražnim mestom, kjer se nahajajo Evropejci v velikem strahu. Tudi 1500 sengalskih črnih vojakov je pod zastavo Simona. Nemčija grdo gldda francosko mobilazacijo; zahteva od Francije, da ji odstopi del afriškega o-zemlja oh Atlantskem oceanu. — Pričakuje se velik bojev in spo- rov. Zrakoplovstvo napreduje. Pau, Francija, 24. aprila. — Piere Vedime, kateri je v soboto zapustil Pariz, je dospel sem in prevozil z svojim zrakoplovom 500 mil v 6 urah in 55 minutah. Dobil je nagrado $4000, katera je bila razpisana od Bernskega n ero kluba. Ločitev cerkve od države. Lisobona, 25. aprila. — Kabinet je predložil začasni vladi ločitev cerkve od države. Rimsko katoliška vera preneha biti ¡državna vera na Portugalskem. Od danes naprej bodo mogli vse cerkve zdrževati sami katoličani iz svojega žepa. Duhovščina Ho dobivala še do 1. julija svoje mesečno redno državno plačo. Cerkvam se ne bodo vzela premoženja po francoskem vzorcu, čeprav se je na to delovalo; liberalna portugalska vlada je zopet pokazala, da ni prevelika nasprotnica Rima. Izstirajo se tudi nune in menihi; ni jim dovoljeno več na cesto z službeno obleko; angleške in druge seminarje por-tugizška vlada bo seldaj pustila se na miru, ker si noče nakloniti sovraštva pri tujih državah v tem pomembnu času za deželo in cel narod, ki ga je republikanska vlada odrešila rimskega bremena. Volitve v Avstraliji. Sidney, 26. aprila. — Danes so po celi Avstraliji volitve na narodni referendum. Od meščanov je odvisno, če bodo delavski novi zakoni zoper industrijce zmagali ali ne. Po celi deželi se pa kaže ugodno za zmago delavcev in je sploh Avstralija ena prvih dežel, v dobrih delavskih zakonih. ^ Governer premier Fisher je odpotoval k kronanju kralja v Lonldon. Slava prvemu majniku! V bogatih kočijah se vozijo baroni, tatje, bankirji, [čer, mimo mladih kostanjev, skoz jasni ve. ob nas siromakov špalirji. In kaj je napravil pravični Bog? Nasul jim je bogastva, blaga in časti in odel jih povrh še z glorijo veličastva. Preščtval sem in kradel sem in ubijal — preštej vse tiste, ki so me ljubili; razžalil sem in ubil njih duše čiste. Poznan te obraze, te tihe oči, lokave, mežikujoče; tatu, ki na čelu zapisan jim je, izbrisati ni mogoče. Tako se vozijo tat j e in hudo mi je siromaku, ves truden in lačen in ves bolan se spotikam ob vsakem koraku. In svojo dušo, nedolžno vso. sem bil razžalil, oskrunil, ubil sem jo — o dolg račun, hi sem ti ga naračunil! V glace — rokovicah se skrivajo tatinski dolgi prsti — da, kradli so in preščstvali in ubijali vse po vrsti. O kaj sem ti storil, pravični Bog? Ali nisem nad tabo dvomil? Pokaži mi v pismu Zapoved svojo, ki bi je ne bil prelomil! Zdaj prihajam z njim! Plačilo sem! Kakor drugim, tako tudi meni! Zdaj trkam na vrata! Plačilo sem, soldiraj račun pošteni! Spisal Ivan Cankar. Za vse enaka pravica.” Delavci smo. Naš začetek in nehanje je v delu. Od trdega dela se živimo in svet zdržujemo in kopičimo bogastvo ljudem, katerih nepoznamo in kateri se tudi za nas malo brigajo. Delo se ponavlja dan za dnem, teden za tednom, mesec za mese-com, leto za letom. Počitka nobenega, olajšave nobene, samo delo .. . Kolikim nevarnostim je delavec izpostavljen; koliko znoja in truda za vsakdanjo škorjo kruha. Njegov grižljaj je majhen, nevarnost velika, njegovo poštenje veliko, odira se ga za to od spredaj in zadaj; trud, delo tako trdo in veliko, a plačilo tako majhno... ^Kdo pa vživa vse to, kar delavec naredi z umom in močjo svojih rok, izkoplje iz črne zemlje, prinese iz vode te in one zaklade iz gore? Kdo vse to vživa? Nad 50 tisoč avtomobilov nared« v Ameriki delavci letno, ste pa videli še katerikrat delavca v avtomobilu? Delodajalci gledajo le na to, da delavec ne dobi vejč-je plače, da ne dobi več prostosti, da ne pride do večjega blagostanja in upoštevanja v zakonodaji, katero mu gre po vseh postavah, ker on vzldržuje svet! Instinktivno gledajo današnji gospodarji razmer, da se delavčeve peroti od časa do časa pristrižejo, da ne hi s svojim frfota-njem motili sladke zadovoljnosti svojih gospodarjev. Na vse to, delavec, kapitalisti gledajo in računajo v prostem času, kako bi tebe, delavec, še bolj ujeli v svoje mreže in te še bolj zasužnili, saj je vendar delavčeva koža tako potrpežljiva, Ida se še ne upira .. . . In pridejo ljudje in pravijo: to more biti tako, da je na svetu hlapec in gospod! Hlapci smo. Vse naše delovanje je podobno hlapčevskemu, celo naša govorica je hlapčevska. In naša dejanja so hlapčevska in Še pisava nam je vedno še hlapčevska in proseča, ker na mi-lione je še delavcev, ki nočejo več misliti in se tistim “norcem”, ki se bojujejo, smejejo, {češ “saj ne bodo nič opravili.” Udali so se že tako v svojo usodo, da so pozabili več misliti in stoje pri trditvi, da mora biti na svetu gospod in hlapec. Kolikor globokejše posežemo v delavčevo življenje, toliko pridemo do dokazov, da si so delavci mnogo sami krivi, da se jim godi krivica. Klic po delavski organizaciji je že star, se ga odobrava, pretresa, a ne poslužuje. Organizacija pa mora biti močna, to je, vsak mora biti v organizaciji. Saj se pa danes dela z delavcem kot z manj vrednim človekom; menda so delavci za to rojeni, da od jutra do večera garajo za par tisoč ljudi, ki jim pravimo kapitalisti. borzijanei, vladarji, vlada .. . Pa so prišli me>d; delavce ljudje, kateri so začeli oznanjevati, da to, kar cfelavci producirajo, so tudi gospodarji tega; povedali so še vejč: nobeden ni na svetu “višji” in nobeden “nižji”. Vsi smo enaki. Kralj ali cesar, ministr ali general, papež ali navaden cestni pometač —- vsi smo enaki. In stem, da smo vsi enaki. nima tudi nihče od nas zahtevati da se ko-"višjemu” klanjamo in ka- mu kor hitro to storimo, zgubili smo rešpekt sami preld1 seboj! In zopet so prišli ljudje in govorili delavcem da ni prav. da tisti ljudje, ki vse pridelajo, ob svojem delu stradajo in žive v pomanjkanju, tisti pa, ki lenarii»; so pa postali gospodarji delavčevega (produkta. 'Vsak se bi rad otresil tistih starih idej in stopil v novo življenje, v pravo delavsko vrsto in če se vprašaš tudi ti slovenski trpin. ki si izkušal, da o!d! severa do juga, od vzhoda in zahoda povsod vlada nasilje in delavski boj, če se hočeš postaviti v delavsko- vrsto. stori to na dan edinega delavskega praznika, na dan 1. majnika! Prvi maj je že čez dvajset let edini, pravi, od delavcev postavljeni praznik. Delavski voditelji vsega sveta so si za to izbrali ta dan, ker z majem zasije lepše, topleje solnee, katero naj žge in budi delavce vseh jezikov k skupnemu delu za v dosego svojih ciljev. Praznovati se ga pa tudi more dostojno, po delavsko: z novim delom. Ta dan, prvega majnika primi svojega tovariša pod pazduho in mu povej, zakaj praznuješ svoj delavski praznik le 1. maja. Prvi maj se mora kapitalistični družbi pokazati, da še žive oni, katere so zasužnili in ukle-nili. Na ¡dan 1. maja morejo še bolj kot kak drugi dan povzdigniti svoj ^flas za svobodo, enakost, bratstvo, večje blagostanje in pripoznanje delavskega stanu kot enega prvih iny poglavitnih stanov sveta. Na 1. maja povej sVbjemu tovarišu, da bodo krize, brezposelnost in krivičnost še toliko čaša obstojale, dokler se ne t>o vse delavstvo združilo in vso zlobo in krvoločnost sistema ki vlada sedaj uničilo. Delavci dan za dnem bolj kopičijo milione oderuhom; dan za ¡dnem pa več delavcev pogine še sli^bše kot živna pod strojem iu umre, grozne nepopisljive smrti. Delavske kri teče; iz te krvi pa delajo delomrzneži denar, zlatnike in si jih obešajo okoli vratu, trebuha in ušes . . . Vsak dan si oropan od tretinje svojega zaslužka; izračunjeno je, da v dveji urah zaslužiš to, kar ti plačajo ža deset, dvanajst ur in še več. Ti tega ne več? Pojdi 1. maja med delavce, tam boš cul, za kaj se gre, čemu so vstali Sušniki *k demonstraciji in zahtevajo svoj ‘delež. Naj se prvega majnika sliši edini klic: odpravo snžnosti zahtevamo! odpravo dolgega dela; zahtevamo, za vse osemurno delo! Povišanje plače! odpravo militarizma ! odpravo smrtne kazni! odpravo delo otrok! in odpravo naprav, ki pomore stotine delavcev v vseh -deželah dan na dan! Odpravo vsake krivične vlade! Odpravo vseh proti delavskih zakonov! Pravico tudi nam! “Za vse enaka pravica” je tipična slika ker kaže hlapce kako umirajo. Na eni strani leže “svobodni” delavci; taki, kot smo mi vsi; na desnici so prisilni delavci iz jetnišnice. — V ¡državi Alabami je zakon, da jetnišnice oddajajo kaznjence v vprego kapitalistom po “nižki ceni”. Prestati so imeli manjši in večji rok pri prisilnem rudniškem delu, a nobeden ni bil obsojen čez tri leta. <— Eksplozija se je pripetila na nepoznan način in ubilo je nekaj čez poldrag sto prostih in prisilnih rudarjev. Danes so njihovi otroci beraCi in vdove brez sredstev. Pozabilo se jih je že ... Saj pa ni čuda, ko to pišemo nam brzo-jav zopet poroča, da je ubilo o-koli 30 rudarjev v West Virginiji in tudi ti se bodo kmalu pozabili in novi pridejo na vrsto . . . ZDRAMIMO SE! / Prodajalci belega blaga. Kijev, Rusija, 27. aprila. — Veliko senzacijo je tu zbudila o-bravnava pri kateri sedi na zatožni klopi 12 uglednih oseb mesta Kijev. Obsojeni so, da so prodajali grškim in romunskim trgovcem belega blaga ruske deklice od 15—16 leta v zloglasne hiše'v Atene in Bukarešt. Eden od svinjskih prodajalcev je obče znani general v armadi, katerega imena rusko sodišče ni izdalo, nek dragi moralični sodrug je advokat in dragi so tudi bogati posestniki. Prenovili armado. Pariz, 26. aprila- — Vojaštvo je dobilo po noven^ tipu vso o-bleko in orožje. Obleka vojaštva je sedaj modrozelena in tudi oficirji bodo dobili isto barvo; njihovo stopnjo se bo poznalo po več ziatu na sablji, katera je prav kratka in jako lahka a finega Idela. Kapitani dobe uniformo kot avstrijski in italianski. Tudi kape so jako lalike. V podporo za novi stroj Linotype M.. Jerina 10c. in B. V. 25c., da bi že skoraj zasvetila luč svobo-Ide. — Pozor citatelji! Današnjo izidajo lista Glas 'Svobode smo poslali do 1000 iztisov na ogled takim rojakom, ki še niso nanj naročeni in v krajih, kjer nas list še ni razširjen. Prosimo torej one rojake katerim list in pisava ugaja, da se na list takoj naročijo; kdor se pa manj ne namerava naročiti naj ga, ko ga prečita, poda svojemu sosedu, ker če ne ti, se bo pa ta ali oni nanj naročil, ki se zaveda, da je delavec ter bo stopil v naše vrste, v boj za pravico in delavsko zmago. Nadalje smo poslali vsem zastopnikom po raznih naselbinah Po nekoliko iztisov, katere naj gg. poverjeniki rabijo za pripomoček agitacije ali jih naj porazdelijo med take rojake, ki še niso nanj naročeni. Zajedno prosimo pa tudi one naročnike, ki še dolgujejo na naročnini, da isto takoj obnovijo, ker vsako delo je in mora biti svojega plačila vredno. Pred tednom dni smo razposlali na vse zastopnike imenik naročnikov, da staro naročnino’ poberejo in tudi nove naročnike ppozore in denar dopošljejo; sicer pa ima za naš list vsak pošten Slovenec in Slovenka pravico, nove naročnike nabirati in za list a-gitirati. — Upraviteljstvo Glas Svobode, 1518 W. 20th St. Chicago, 111. Lep uspeh. Zadnjo nedeljo je imelo društvo “Slov. Dom” v Narodni dvorani v Chicagi svojo večjo sezonsko veselico, ki je uspeha nad vse pričakovano. Takega uspeha ni imela še nobena društvena prireditev že dolgo let v Chicagi. Dvorana je bila nabasano polna ; še ganiti se nisi mogel zmog tolikega občinstva, ki je prihitelo na veselico iz vseh krajev Chicage, okolice, kakor tudi rojaki iz Waukeegan, Joliet itd. Posebno je bila pohvaljena “Slovenska godba’’ iz Waukegan, 111.; pri tej veselici so imeli člani 1. večji javen, nastop, katerega so jako častno završili. Naj še omenimo, da so se veselice udeležila skoro vsa ehika-ška društva korporativno, kar je tudi mnogo doprineslo k uspehu. Vedno se sliši da “v Chicagi ni Slovencev”; kdor je bil na tej veselici je dobil drugačen utis. Ljubezen. Človeštvo je deljeno v dva razreda : prva polovica obstoji iz morilcev, druga iz klalnili volol, dntga tlačenih, tretja iz hlapčevskih razkošnikov in draga iz stradajočih ljudi. In kdo vlada to besnečo človeško dražbo? — “Ljubezen”, nebeška • ljubezen,! kristjanska ljubezen, božja ]ju- j bežen, katera je bila od boga po-, darjena državam in cerkvam. To' ni tista grešna ljubezen, pozem-1 ska ljubezen, kateri poljublja,, razveseluje, joče in objema in je I sad “divjega” življenja, ne, to; je ona ljubezen, ki prihaja iz ne-1 bes na zemljo, kjer vse pomori, j kar ne more vladati in z-a sužniti.. Več patriotizma. Šolskim otrokom v Chicago be more utisniti več patriotizma, tako žele naši .moderni chikaški pedagogi. Od sedaj naprej se more vsaj dvakrat na mesec v ljudskih šolah peti narodna himna (“Star Spangled Banner”) od otrok. — Superintenld!ent šol je namreč izjavil, da od 100 izobraženih Američanov le 23 od njih zna narodno himno peti. (!) Mi smo mnenja, da je to popolnoma, brez potrebe narodu, posebno otroke siliti, da pojejo pesem, katera nima za nje smisla; kar se jim bo dalo patriotizma skozi to pesem, ga bodo pa zgubili skozi roparsko politiko in silo, ki jo bodo ljot odraščeni, videli. Narodna himna se poje od srca tam, kjer se narod prosto in lepo razvija, to pa ni še v Zjed. idbžavah in te luknje ne zapiaši nobena narodna himna. \ Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALyE, WASHINGTON. V'ltanovljena 25 aprila in inlorpor' rana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predselnik: FRANK JERAS, Bax 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash, Tajnik: ER v NK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, E mniciaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Eluin, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elin. Wash. I >'V . POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalt, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsakd zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetovvn Uradno glasilo je Gt.as Svoboik:. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. VI. ‘ ‘ Rozinvsli si Marenko, rozmysli, na sve štesti dobre pomysli!” Sabima. V kotu za nepogrnjeno mizo sta sedela dva mešetarja, prvi velik, suh, ves obrit, drugi majhen, debelkast. s polno, rdečkasto, tr-dožimno brado in rdečih las. Poleg tega se je šepiril Gašperček, in njemu nasproti je slonel prešerno neki posestnik iz Žerovja v ozkih irhastih hlačah in višnjevo-sukneni kamižoli. Vsa družba pa se je glasno krohotala razcapanemu staremu beraču, “laškemu ministru”, ki je stal, oprt ob grčavo gorjačo, sredi sobe in, držeč prazen frakelj v levici, pripovedoval vsakovrstne neumnosti. “O, Groga! — Glej ga! —• Sem sedi! — — Ako imaš kaj preveč denarja !” so ga pozdravljali drug za drugim, vsi dobri znanci. “Pij od našega!” “D.enarja kakor črepinj!” se je pohvalil Groga in sedel široko tik bahatega kmeta. Zdaj je prikrevsal berač Mihec k njemu in ga prosil s priliznjenim glasom za merico. “Dobro!” ga je uslišal Groga, prižigajoč si jedno majorjevih viržink. “Jednega ti plačam. Zato pa povej, kaj si kaj videl po svetu!” i Dekla je prinesla nov liter vina po Grogovem naročilu in napolnila “laškemu ministru” steklenico z žganjem; vina ni maral. “Stoj! Prej boš povedal, potem dobiš plačilo,” je rekel ja-voriški sluga mirno in vzel beraču frakelj iz rok. Ta je žalostno pogledal in hitro začel; t “Kako je na Dunaju, to bi radi vedeli, kaj ne, gospodje? — Naj pa to povem! Tam dež nikdar ne pride do tal. ker potegnejo vselej prej veliko rdečo plahto od najdražjega platna.črez vse mesto ; in farna cerkev ima tako visok zvonik, da mora mežnar precej po kosilu nastopiti pot po stopnicah, če hoče še o pravem času zazvoniti za večerno molitev in uro naviti; okolo cerkve pa se izprehajata dunajski fajmošter in mestni župan, ki sta velika prijatelja — in tobakiro si ponujata. Drugače — drugače pa nič več ne vem.” “Tako? — Pa nič ne dobiš!” se je ujezil Groga, ki je med manjšimi rad igral ulogo mogotca. . . Hrepeneče je zrl žejni pripovedovalec po “grenkem”. 'Vsi so se mu smejali. “Tisto povej.” mu je pomagal Gašperček, “veš, tisto, kako so te hoteli narediti na Laškem za ministra — če prav vse skupaj ni nič res.” “Res pa je!” je trdil berač in potrkal s palico ob tla. “In vse po pravici bom povedal, kakor se je ¿godilo in — prav nič se ne bom zlagal, če mi verjamete! Vse o kralju in o kraljici in ministru, kakor vem. Samo -r- šnopec bo potem moj!” “Ti si kdiaj videl laškega kralja?” je vprašal bogatin v iz Žerovja neverno. “Kaj pa da sem ga!” “Kakšen je pa bil?” “Lepo pisan. Na glavi je nosil klobuk iz rdečega škrlata, in na ta klobuk je imel privezano zlato krono, da je videl vsakdor lahko takoj, kdo je kralj. Suknja je bila iz rumenega žameta, hlače pa iz svetle zelene Žide. Marela mi je bila tudi zelo všeč, ker je bila črez in črez pozlačena; in jaz bi je ne nesel nikdar na dež, to mi lahko verjamete. Precej, ko sv a se prijazno pozdravila, me je vprašal, kaj najrajši jem?” — “I kaj si pa dejal?” se je zavzel Žerovčan, režeč se z drugimi na ves glas. “Zabeljene-žganjce, sem dejal, eesarost, in kranjske klobase, sem dejal, s kislim zeljem in ješpren-čkom vmes, sem dejal, pa pečeno meso tudi najrajši jem, sem dejal, naj si bo od teličkov ali backov ali koštrunčkov ali od živali, eesarost, sem dejal, in pa orehove potice šele, orehove potice! — Zdaj pa prosim za svoj šnof pec, gospodje!” “Še ne! Vse moraš prej povedati!” mu je zapovedal Groga, ki je Mihove pripovedke od nekdaj natanko poznal in se vedno znova kratkočasil ob njih, ker se je znal “laški minister” tako imenitno lagati. “Kaj pa je rekel kralj nato?” je vprašal rdečelasi mešetar iz kota. “Kaj 'bo rekel? — Orehove potice tudi jaz zelo rad jem, to je dejal, pa jih moja žena jako nera. da peče! Le včasih mi jih naredi, za god ali pa na kakšen velik praznik. Z njo imam svoje križe, ženske so vse jednake! Večkrat ne vem nikamor z njo. Če hočeš, ti jo pa pokažem.” “Pa ti jo je pokazal?” se je začudil oni iz Žerovja in udaril po mizi. “I seveda mi jo je! Na vrtu je -sedela in kralju je suknjo šivala, ker si je bil raztrgal žep na zadnji vojski s Plementezarji.” “Korpodibako!” je ušlo Gaš-perčku. “Ti si od zlodeja!” “ In vso zlatnino in srebrnino in platno in lišp mi je razkazala in svojo poročno obleko tudi.” “Ali mi ne greš!” se je krohotal Groga in drugi za njimi. Urni pripovedovalec pa se ni dal motiti, ker se mu je hudo mudilo d'o pijače, zlasti ko je videl, kako veselo praznijo kozarce njegovi poslušalci. ■Zdaj pa še o ministru, J e nadaljeval. Vprašal sem po- kpred sem odšel: “Vidiš, ljubi tem kralja, kaj dela? Odgovoril mi je, da zdaj več tednov samo Rusa premišljuje in pa svojega ministra, ki mu je zapravil zadnje dni jedenkrat srebrno palieo. Šla sva tudi k temu. Lepa je ta, sem si mislil. Kralj ga je imel zaprtega v posebni palači. Tam je sedel ta potuhnjeni minister in je delal denar, bankovce in drobiž. Nobenega človeka ni imel v pomoč, 'kar sam je koval in med- gonil. Kralj mi je pokazal cele zaboje zlata in srebra, pa nisem nič vtaknil k sebi: če so me tudi prsti skeleli. Ne trohice nisem vzel! Ker sem pošten. —• Ko sva vse o-gledala, je zazvonilo poldne. — “Zdaj pa moram ministra domov izpustiti, da se nakosi!” je dejal kralj in ga poklical. “Ali morebiti nisi nič vzel s saboj mojih — bankovcev in tolarjev?” ga vpraša. Minister se samega strahu kar strese. —- Kralj mu preišče vse žepe. in tudi za srajco ga je potipal, — pa ni bilo nič. “Zdaj pa še škornje sezuj!” mu zapove. “Lepo vas prosim, presvetli kralj! Pustite me, saj nisem nič vzel! <'reviji me tišče in strašno težko izuvam!” Tako je prosil in prosil minister — pa mu nič pomagalo. — Moral se je sezuti. Kralj pa je zagrabil, škornje in jih obrnil narobe! In iz vsakega je padel—• rumen cekin in se je za trkljal in ¡zatakalieal po tleh...” “O ti vražji Miha, kako si se zopet polagal!” je prestrigel dolgi mešetar pripovedovalca in ga ošvrknil'z bičem, hoteč izraziti na ta površni način svojo zadovoljnost in priznanje. “Pusti — ga —■—■ vender!” je pokašljal vmes Žerovčan, katerega je posilil pijočega smeh tako, da se mu je vino zaletelo. “Kako pa .je bilo potem?” “Potem se je, kralj hudo raztogotil! — Kaj bi se ne, ako ima takega ministra — ki mu denar krade in ga domov ženi nosi v črevljih! J.ezen je bil mož, da nisem še kma4u videl jčloveka tako srditega ! Kar skočil je nanj in prav pošteno ga .je zlasal! Za kazen ga ni pustil domov, in minister je ostal — brez kosila, lačen med tolarji in bankovci in cekini, in še regije si ni mogel kupiti, ker ga je kralj zopet dobr-o zaprl in mu briča postavil pred vrata. Potem pa me je kralj povabil na kosilo.” “Kaj ste pa vender jedli?” se je oglasil Groga visokostno u-ljudno. “Same, dobre reči, to moram reči! Kosili sm0 do južine; ne vem več, kaj že vse. Toliko se še spominjam, da smo začeli z govejo juho in ajdovimi žganjci — ocvirki na njih so bili pa tako veliki? kakor zrelč breskve. Nehali sm0 pa z orehovimi poticami, katere je naredila kraljica meni na čast — -— —” “O ti grdoba- lažnjiva ti!” je pretrgal zopet Groga berača ob občni burni veselosti. “členi na čast, ker je zvedela, da jaz orehove potice rad vidim na mizi! — Kralj pa mi je rekel, moj Miha, ti si.gotov0 preudaril, kakšnega kajona imam za ministra ¡'Ostani pri meni mesto njega ! Denar boš delal črez teden, v nedeljo in vsaki praznik boš pa sam svoj in prost. Dobro se ti bo godilo pri meni, in v zlati kočiji se boš vozil! Bodi torej moj minister. ko si pošten in iz dobre hiše!” — Tri dni sem premišljeval, ali bi. ali ne? Potem pa sem pisal kralju, da bi rad, pa ne morem, ker je laški zrak mojemu zdravju škodljiv in —” Rdeči mešetar se je vil od. smeha in tolkel z obema rokama po mizi, da so kozarci odskakovali; njegov dolgi prijatelj pa je švr-kal, na ves glas režeč se, po Mihi, ki je levitiral to čudno odobravanje s srčnimi namrdki. Tudi Ga-špe.$ček je delal prav prijazen o-braz in se pomikal in vrtel na svojem sedežu kakor žvrklja. -—-Kmetiškemu veljaku iz Žerovja se je zazibkoval trebušček pod kamižolo vednč znova, Groga pa je kazal vse svoje pšeničnorume-ne zobe do zadnjega kočnika. Glasni smeh, ki je sledil zadnji Mihčevi improvizaciji, je privabil še Jurjevca od njegovega opravila v veži. On ni bil sicer pose ben prijatelj beraču: toda. videč, kako dobro mu zabava goste, ga je osrečil s prijaznim ogovorom. “Ali si pa že zopet kaj izpod pazduhe vzel in Lahe obrekoval, kaj ne? Povej vender, ali bi bil ti tudi rad kralj?” je vprašal in pobrisal razlito vino z mize. “I seve! Takoj! Danes rajši kakor jutri! Pa še kako prijazen kralj bi bil in — vse davke bi znižal— najmanj za polovico — če ne za tri četrtine. — Kaj pa da —-od vina in od šnopea bi ne zahteval prav nikakeršnih fronkov ne, ako mi verjamete!” '“[’a bi bilo že nekaj ! — Ali ti ne veš, koliko ima tak gospod, kakor je kralj, dela in skrbij?” “Dela, kaj dela!” je ugovoril “laški minister” prežimo. “O tem se ne menimo. Vsake svete čase svojega ministra zlasa in kakšno vojno si izmisli, zato je pa vedno lepo oblečen in ima zmeraj dosti jedi in pijače in tobaka in prav srečno živi, če mu prav kraljica noče vsaki čas, kadar bi rad, speči orehovih potic, in denarja ima tudi na kupe, da bo l^čeram lahko odrinil kaj dote. Zdaj pa prav ponižno prosim za šnopec — gospod Groga!” Z nepopisno pokroviteljstve-nim namuzljajem je prepustil preprijetno laskani gospod Groga beraču meric0 in ga milostno odslovil. Mihec je izpil, se priliznje- n(^zahvalil darežljivemu slugi in počasi odkoracal. —- J “Dolgo te že ni bilo pri nas, Groga!” je izpregovoril krčmar, odpivši nekoliko iz ponujenega kozarca. “Zato bom pa danes dlje o-stal! Ta-le Mihec me je spravil v židano voljo. — Pili ga bomo! 'Zakaj bi ga pa ne, ko smo fantje za to, kar nas je tukaj ? Pa še je-den liter in še jeden, pa še ne gremo! Veselimo se!” Zazveneli so polni kozarci. “Ge veselimo se, kadar je čas za to! Pa kaj zapojmo! Kaj bi dolgčas in sitnost prodajali, saj nas ne koljejo mevlje! Ne?” Družba je postala jako živahna. Mešetarja sta bila oba pevca na glasu, pa na’slabem. Rdečegla-vec je gnal nemogoč tenor, njegov dolgi tovariš pa se je trudil, da nadomesti čistost in ubranost glasov z nekakšnim srditim rjovenjem. Nesreča je hotela, da je prevzel vodilni glas Groga, ki je imel izmed vseh najslabši posluh. Zapeli so z nezaslišano, gorostas-no harmonijo: “Solnce sije, luč gori, Pred tabo pa vinca kozarec stoji! Tinka tink — tinka tink — tra-lalala: Naj se to vince ’z kozarca ’zpelja! Oj naj se ’zpelja, oj naj se ’zpelja, Saj Groga za druzega da” . . . In vince se je pridno iz kozar- cev “izpeljavalo” in mnogo so še kričali, pili in peli in trkali v veseli bratovščini in bili po mokri mizi. “Veselimo se!” je kričal Groga venomer, ves rdeč v obrazu. Izvrstno se je zabaval v “prijateljskem razvedrovanju”. — Mešetarja nista hotela zaostati Za njim in si štela v dolžnost, da pokličeta tudi vsaki svoje dolžnostim litre na mizo. — Gašperček je živel ob stroških znanstva in prijateljstva. “Veselimo se! Ve-veselimo se — se! Pa še jeden liter, pa še ne gremo!” Mnogo dlje časa, kakor je nameraval pifietkoma, je ostal majorjev sluga v krčmi. Težko je stopal odtod, zakaj v žepjh je nosil pismi Stankini in pismo Milenino. v glavi Jurjevčevo vino, v srcu pa zavidljivo podobo brhke Katrice . . . ■ ‘ ‘ Vese-limo se! ” Konci vasi so bili vaški dečki, kakor na povelje, za njim in so kriče oznanjevali: “Gosposka žalost gre. Groga, gosposka žalost — pojdite gledat! Gosposka žalost!” Počasi in samozavestno pa je jadral Groga svojo pot dalje, tiščal levo upognjeno roko tesno ob bok in prsi ter vrtel v njej jedo o majorjevih finih smodek, z desnico pa veslal v sirih, častitih obodih okolo sebe. Kakor veličastne zastave so vihrali dolgi škriei črnega fraka na vse strani in se lovili ponosno po zraku. Najzadnji med razposajenci, ki so ga dražili, je capkal rumenolas fantiček, ki je komaj tekal in govoril in še “platno prodajal.” Kričal pa je zdravih pljuč naj- [ V STARO pošiljamo: za $ 10.35 ............... 50 kron,. za $ 20.45 ................. 100 kron, za $ 40.90 ..................200 kron> za * 102.25 ................ 500 kron, za $ 204.00 ............... 1000 kron, za $1,018.00 .............. 5000 kron,. Poštarina je všteta pri teh »votah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilično-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesita po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER Ct>. 82 Oortlarvd St. New York Da zamorete dobiti jeden dober svet glede Vaše bolezni, pišite še danes na: Dr. FERD. HARTMANN-a 231 E. 14th St. New York, N. Y. * * * * * * * * * AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA. (Pod državnem nadzorstvom. 1825-1827 Blue Island Avenue - vogal Loomis St. Chicago, 111. Prebitek kapitala $350.000 00 * * *. * * * * * * * * * Plačujemo po 3% od vloženega denar,a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo.hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 1 jutro do 5:30 zvečer V s)boto: Od 8 30 . “ ”9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ ’‘12 opoldne. JAN KAREL. J. F. STEPiNA, predsednik. blagajnik. * 4. * 4 4 4 X4i4‘4“f“f»'4*'4*4*'4* 4» 4* 4» 4* 4* 4» 4» 4* 4» 4*4*4» 4* 4* 4» 3* Ml VAS SEZNANIMO Z NOVO «3 kamnov novo pristnih ® ■ *11 ^ w vsebujočo uro. pristnih vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus ur in sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako prf pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni i; ’’gold filled”. Posebno so tte ure poznane po svoji trdnost lililí ÍP ki se VIT/i in in 1,-i onrunliuio R/tll ♦«».Tl Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj teži' fn‘niso^utmodo- garantiramo za 20 le; bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudil ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabisf dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prj ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš ne,' slov, kar vas sta ne l cent, Vam pošljemo uro na ogle' Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa Aarate — jo ni potreba kupiti in 11: rnobi.Qmn ucn Lel uro pošljite na nase stroške nazaj, lili I COlUl UIIIU 1OC 1 ve> žica pri vsaki uri. Pišite na naslov. EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. g Pijte najboljše pivo n » M fi t M n Peter Stiioenhofen Brewing Ciu F« PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. 3 NAZNANILO. « Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga €1 moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek! «J. J. DVORAK & Co. 43 (853-55 Blue Islatid Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicaga JO NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznaniti občinstvo z na- — .... so veliko zalogo krojaško narejenih 01 oblek, zadnje mode v mestu Ml garantiramo s-oje blago in venio, jiq da je vsak naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče. rpVI II Samo pridita in oglejte si našo veliko zalogo unijskih ________- čevljev vseh vrst in kakovosti. C J, J, DVORAK, lastnik. “Glas Svobode” (The Voice or Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. delavski list tudi gmotno in moralno podprete. Naj bi majsko solnee tudi zasijalo delavstvu, pa ne samo en dan, temveč vse dneve svojega delovanja. To je najsrčneja želja svojim prijateljevi od izdajateljstva lista Glas Svobode. ■— ' Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja-------------------- ZA AMERIKO: Za celo leto.................$2.00 za pol leta..............<$i • $1.00 «A EVROPO: Za celo leto. za pol leta. .$2.50 . .$1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVO^DDE CO. 1518 West zoth st.. Chicago, ill Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. NAŠ 1. MAJ. Letos ga ne praznujemo tako sijajno, kot prejšnja leta. Letos moramo biti pač skromni; k temu so nas primorale nekoliko gospodarske razmere, pred vsem pa lakomne tiskarne; zadovoljiti se moramo torej enkrat s tem, a u-pamo. da bomo prihodnji prvi ma.inik praznovali z večjim gmotnim in moralnim vspehom. Sicer pa izdamo slavnostno številko ob deset letnici od kar izhaja list Glas Svobode, to bo 23. oktobra, t. 1. Glas Svobode je zagledal luč sveta med eoloradskimi pečinami v Pueblo, odkoder se je leto pozneje, meseca junija preselil v Chicago, 111. Kaj je postal list Glas Svobode za ameriške Slovence, bi bilo preveč tu naštevati. Deset let boja za pravično stvar. Slovenci potrebujejo lista kot.je Gl. Sv. To potrebo nam potrjuje sto in sto pismenih in ustmenih polival, da začeto stvar tudi gojimo v ponos delavskega stanu, za katerega je list Glas Svobode dal vse svoje f - moči. Če se nas razume ali ne, laliko trdimo, da je Gl. Sv. vedno pla-I val uad vsakim strankarstvom in tisto dvojno politiko kot jo vodijo razni listi ki nimajo ne programa ne ciljev in sploh nobenega življenja in zaslombe v narodu | samemi. i Da Glas Svobode danes ni to, kar bi list moral biti, ni tolika p krivda na naši strani kot si to kdo predstavlja. List bojuje same boje, pa ta boj ne obstoji samo proti današnjemu kapitalistične-| mu tiranstvu in verskemu zasu-ženstvu, temveč bojevati se mora list dan za dnem z gmotnimi razmerami in vedno gledati, da naročniki pošljejo svojo naročnino i itd, -i i 11 .... 1 v Kriza 1907 je mnogo pripomogla k temu, da se prazen žep .še danes čuti pri katerih ljudeh. — Zadnja gospodarska panika, u-prizorjena od velikih kapitalistov in denarnih stenic je vzela na tisočem žrtvam življenje in ob sto-tisoče jih je spravila ob delo in na milione ljudi je zadnji finan-ciSlni polom Zjed. držav spravil I ob ves prihranek in jih zopet potisnil za tri leta nazaj in nekteri {¡¡j še danes čutijo nasledke krize, j Potem toliko štrajkov, kjer so največ in po večini naši naročniki; zopet je list zgubil v takih o-i krajih skoro vso naročnino in namesto da hi se dobilo po par sto | novih naročnikov, še od starih ni | 'bilo pričakovati zaostalega. List se ! je torej bojeval in se more še da-j nes bojevati z slabimi gospodarskimi razmerami in to je tudi ¡5j 'vzrok, ida naš 1. maj ni tako lep iii in poseben kot druga leta. Mi bi i radi vedno največ dali svojim na-; ročnikom, želimo le, da bi bili i-stih misli in dejanj naročnki in j: se odvadili tistemu odlašku in po-Jr ravnali takoj, kar je za poravnali ti. — Lepšo in posebnejšo 'izdajo bo Sl pa upraviteljstvo Glas Svobode ; izdalo ob desetletnici lista in to | bo, kot že povedano prihodnjega J 23. oktobra. Potrudili se bomo, da j bo list čast in ponos deset letnici in čast in ponos našim čitate-| ljem, ko bodo posebno izdajo po-j kazali svojim tovarišem. ¡1 Agitujte in delajte že danes na J to, da bo naročnina prav velika |S in mi vas bomo razveselili tudi z i gradivom, ki bo vredno čitanja in | danega truda. Naša deset letnica obstoja in boja za delavski stan naj bo tudi Vaša obletnica in dolžnost, da nas v požrtvovalnosti za napredujoč PRIHOD NOVEGA TRI-NOŠTVA. Svetu se oznanja nov despotizm in sicer na industrijskem svetu. Svet bo kmalu odvisen od novih trinogov, od kapitalističnega razreda kateri bo dobil za daljšo dobo vso vlado v svoje roke. Trustjani vidijo, da se delavstvo probuja, in to hočejo preprečiti s tem, da sami začnejo organizirati svoje delavce, to vsaj poskuša najmočnejši trust sveta, ameriški jekleni trust. Jeklena industrija je industrija novega modernega kapitalizma. Ameriški jekleni trust je sko-r6 nepremagljiv, v svoji organizaciji nedosežen in o vplivu na delavstvo jako opasen. —- Tudi Nemčija ima svoj jeklen trust in sicer v mestu Essen je glavpi sedež in čeprav imajo danes nemški delavci fino organizacijo, politično kot industrielno in socialno, se jim vendar še ni posrečilo organizirati delavcev jeklenega trusta. Tisti, ki je v Essenu spoznan za organiziranega delavca in socialista, ne more dobiti nobenega dela. V tem mestu je 75 tisoč delavcev, ki žive skoro po fevdalnem sistemu. Kompanija da starim delavcem pokojnino (penzijon), vrtove, igrališča za mladino in o-troke, hiše, maslo in kruh in o-bleko. Celo delavec, ki ni oženjen, je nadzorovan od družbe. Mesto Essen je last biljonarja Kruppa; mestno zastopstvo je kontrolirano od Kruppa ; on sam je pri volitvah oddal vi|' glasov, kot so jih vsi delavci spravili skupaj. To zamore zopet samo bi-1 j on ar. In položaj v tej deželi je skoro nemškemu podoben. United State steel (prav hi bilo “steal”) trust ima v svojih delavnicah uposlenili čez dvestopet-indvajset tisoč mož. Vsi ti možje z svojim družinami so gigantna organizacija j.eklenega trusta, ki gleda za tem, da so “njegovi” ljudje od druzega sveta odpahn-jeni in posebno gledajo na to. da se socialističen duh ne približa dobrim ovčicam. In po nemškem zgledu danes tudi ta ameriški trinog da na stran vsako leto o-gromno svote za delavske hiše v različnih delih dmčele, prava fevdalna mesta, lasuijoča, kontrolirana in zidana od jeklenega trusta, kojega neomejeni gospodarji so. (ala Garrv, Ind.) Kdor zgubi pri teh ljudeh delo, zgubi tudi hišo, ali posteljo, kjer spi. Družba gre celo tako daleč, da odslovljenega zasleduje tako,*da mu ni mogoče obstati več v njenem mestu in je prepovedano ljudem, tacega človeka vzeti na stanovanje. Kdor tega ne verjame, naj se povpraša pri ljudeh, ki so tako preganjanje od jeklenega trusta že doživeli, in katerih je dosti po Ameriki za najti. Njih zaveznica je seveda v prvi vrsti policija ki je vsa korumpirana, podkupljiva in enostranska omejena. Novi trinogi pripravljajo jeklenim delavcem zanjke na vseh potih. Izrediti hočejo ljudi po svoje, da bodo po njihovo mislili politično, in industrielno, da dobe versko vzgojo in da postanejo celo v socialnem oziru njihovi večni sužrjji. Da pa zamore ta gigantski trust to doseči je umljivo, če pomislimo, da .je že danes ameriški jekleni trust gospodar vsega orodja, da so njegove vse stanovanjske hiše, da so njegove vse velikanske knjižnice v katerih predale pridejo le knjige, ki so od klerikalov priporočene; o-ni so tudi gospodarji prodajalen, gospodarji in zapovedovalci ljudskim uradnikom, sodiščem, ¡časopisju in kmalu bodo tako na višku, da bodo postali gospodarji teles svojih delavcev, ker dušo so mu že tako ukradli in jo razjedli. Ta velik trust bi rad dosegel, da bi se njegovi delavci odtegnili vsemu svetu in delali od dneva do dneva v tovarni, brali trustov-ski časopis in knjigo, za truste volili ob času volitev in tisti dan do. bili 2 uri prosto za volitev in vseeno “full pay’’ in delali sploh sqmo to, kar bi njim nosilo dobiček. Sedaj se je ta trust do delavcev obrnil in jim ponudil “del” dobička. Vsak lahko kupi delnico za 50, 75 ali sto dolarjev in potem še desetkratnimi j gard, ker misli, da mu bo prineslo velike dividente. Potem se dajejo pokojnine enim; na drugi strani se pa ta denar izmolze iz manjše plače “Inozemeem”, in tako so delavce že omamili z syojimi reformami, da eni res že hrbet o-bračajo «pravim delavskim organizacij am. Ker, prvič, penzijon se da, ali se bo dajal le zavoljo tega, da se delavca še bolj priveže na “redno in vedno” delo. To je nova metoda, narediti iz delavca pravega, udanega psička ki milostno čaka tistega trenotka, ko bo vlekel “zastonj” penzijon. Drugič s tem podkupijo delavce v taki meri, da je delavcem nemogoče pri štrajku skupno nastopiti (ker drugače izgubi penzijon!) Tretjič, gledali bodo in tudi z penzionom in temi napravami dosegli, da bodo ustvarili več strank, katere bodo tako razcepljene in sovražne ena drugi, da ne bodo nikoli mogli složno nastopiti: in ko bo trust dobil tako moč kot si jo pripravlja, bo začel z njimi, s svojimi narejenimi sužnji še-le pravo vojsko, in to bo pomenilo miniranje delavstva. Vsak štrajk bo potem nemogdč, ker bodo obstojali razni delavski razredi, kateri bodo šli posamezno z a svojimi cilji. Fakt je, da United States Steel trust namerava vzgojiti veliko revolucijo, v naših političnih, industrijskih in socialnih institucijah. — Oni s0 že odstranili vsako konkurenco in organizirali bodo največjo industrijsko organizacijo sveta: oni gledajo, da postanejo gospodarji vsakega dolarja, gospodarji in zapovedovalci vsakega moža, žene, otrok, in svojih uposlenee v. DIVIDE ET IMPERA. “Razdvoji jih, ker le potem nad njimi lahk0 vladaš.” To je že star in vresničujoč pregovor, po celem svetu in vedno vsepovsod. Ta pregovor so znali že Rimljani, ki so se ga dobro posluževali, najbrž pa ga oni niso iznajdli. Dobro ga poznajo kapitalisti danes in se ga tudi poslužujejo v polnej meri po vsem božjem svetu. Nam vsem je znano, da podkupijo delavske voditelje in netijo sovraštvo, med nasprotujočimi se unijami. V polnej meri se so tega pregovora posluževali tudi drugi n. pr. turški sultan Abdul Hamid; na Armence je nad-rastil Kurde in Turke na Grke, da so si rezali ušesa, in to je bil glavni vzrok da se je obdržal tako dolgo na svojem krvavem prestolu. Habsburžani, cesarji avstrijski pa se so ga pridno posluževali več stoletij kar zaporedoma in nepretrgano. Svoje agitato-rične hlapce za ta nesramni in zahrbtni posel so jim bili rimoka-toliški duhovniki. Le ti so razne slovanske narode vedno in povsod drastjli enega na drnžega — jih z križem v levici božali, z škorpijoni v desnici pa pičili. Za to nam je dokaz zgodovina. Habsburžani pa tudi nimajo nobene sreče ne modrosti pri izberi svojih ministrov, in prišel bo čas, ko se bo njih hudobija nad njimi grozno maščevala. Vsaka hudobija, pravi pregovor, se maščuje, pa se ho tudi ta in takrat, no ta-' krat bojo tudi popje dobili svoje plačilo, katero si so v polnej meri prislužili pod zanikrno vlado Habsburžanov,. Tildi Romanoffi, ruski carje se imajo za svojo au-tokratično krvavo vlado zahvaliti v prvi vrsti svoji duhovščini. Med tem, ko j^e nemška duhovščina najprej narodna, potem šele versko fanatična, ako potrebno, so duhovniki vseh drugih narodnosti direktno versko fanatični in vladoželjni brez vsake narodnosti in v prvi vrsti med temi so slovensjri popje tu, kakor v stari domovini. “Divide et impera”, je tudi podlaga ameri|||i politiki. Tu se pa rabi ta pregovor med kapitalisti. Njihovo časopisje zna tako pisati, da vedno razne narodnosti drže nasproti ena drugi. Koliko dobrih stvari so prinesli n. pr. Nemci v to deželo in kaj imajo za svoj trudi In tudi drugi narodi niso ne za dobro upoštevani. Mnogo stvari je, kot n. pr. ravno socializmus, ki se v Afneri-ki ravno zavoljo tega nemore tako razširiti, ker še ni postal nacionalen, kot republikanska in demokraška stranka. Kar je pa glavno je pa to, da kapitalistično angleško časopisje laže in trobi, da je socializmus neka zmes “dutehmano-v in frenchmanov” itd. In koliko nadutih Amerikan-cev mjslf socialistično, a jih ravno tako pisanje razburi in podpi-lme, da vržejo sdeializm od sebe, ker je tuj, ker mu je časopisje (socialističnega še ne čita) povedalo, da so to bolj fraze lačnežev in anarhistov itd./Zraven pa pristavljajo, poglejtfe si Ameriko, od kar obstoja, 'ni potrebovala nobene moči, nobenih vojska in dežela je ena najbogatejših sveta. In če bi prišel socializem v deželo, ali ne bi ves kšeft propadel Ne povejo pa, kdo ima to bogatstvo v rokah, ne povejo kdo je ear Amerike, ne povejo, da se ravno tu teptajo najbolj delavske pravice, tu, v Ameriki se pokliče za vsak najmanjši povod državno milico, da strelja brez prevdarka na delavstvo. Lepo je - govoriti “America right or wrong, America always” vprašanje pa je prvo, čegava je Amerika?! Delavci, iz tega imate nauk: le v složnosti je mogoča konečna zmaga! HUJŠI KOT V EVROPI. Evropski princi imajo kaprice, a . .takih kot jih imajo ameriški milionarji vendar še ne. V New Torku se slišijo od mi-lionarjev in stanovalcev 5 avenue pritožbe^ da cele tolpe “ljudi”, ki delajo v pristranskih prodajalnah in krojačnicah 5 ceste, ob 12 uri opoludne zapuste zaduhle delavnice in se podajo na imenovano zlato cesto, da jih svežen zraku povžijejo borno kosilce. Višjim in “najvišji gospodarjem 400 sto” pa to ne ugaja, da se vozijo v svojih ekvipažah in pozlačenih avtomobilih mimo “delavske zalege”: to jih bode v oči, da njihove pozlačene hčerke in izpride-ui otroci vidijo na lastne oči “nižje ljudi, kako se upajo na njihovi cesti posedati in jesti vpričo njih šuma ” In sedaj iščejo pripomočkov, da “umazano delavsko zalego” svoje pravice o-ropajo, ker ceste in javna pota so last vseh prebivalcev mesta New York in tudi če bi od višjih “400” vsak premogel po 400 mi-bard dolarjev, ne more zmagati pri nobenem sodišču v tem, da se morajo ljudje iz javne ceste odstrani', i na njihovo željo ali zahtevo. Tudi zakona se sploh ue more v tem smislu narediti, tudi v korumpirani Ameriki ne. Nekdo je predlagal, naj se neko drugo ulico popolnoma izključi od voznine in naj se delavce ob ko-silnem času prisili, da bodo od sedaj naprej posedali na novem prostoru in se navžili prostega zraka. In tako bo prebivalcem 5 avenue prihranjen pogled na navadne delavce. . . . Njujorški velik dnevni nemški meščanski časopis, N. Y. S. Z. je z vsem srftem za to idejo in pristavlja k sklepu milionarjev ironično sledeče: “K prostoru in ob cesti 5 avenue naj bi se naredil . .\ s, velik kitajski zid in zelezna vrata ob vhodu in izhodu. Trata ceste naj stražijo veliki hlapci z sulicami in korobači kot je bilo to v navadi v srednjem stoletju po vsej Evropi. Zraven naj se sezida majhna mučilnica, kjer se bo vsakega individua s kleščami in živim ognjem prisililo povedati, če ima pravico porabiti 5 avenue. — Kot “osumljen” se naj prime vsak kdor se nemore skazati v denarnici z $100,000 in z tremi zakonskimi ločitvenimi certifikati. Dobro bi tudi bilo, kosilni odmor popolnoma odpraviti. Preveč jesti je človeku, kot je neki pečen ameriški “univerzitetni” profesor dokazal pred par meseci, človeku jak0 škodljivo; deset centov na dan, jje po mnenju g. profesorja popolnoma zadosti za 'človeka na dan in to, kar bi se prihranilo ali ovrglo na hrani, se bi lahko za to delavska plača za polovico znižala. Ali hi se naj pa dalo delavcem “viden pečat” kot so nekdaj nfP Francoskem vsakemu prisilnemu delavcu užgali na čelo znamenje T. F. (Traveaux forces), in tako bi se tudi v deželi enakosti in svobode lahko takoj .spoznali “manj” vredni ljudje. Vsekakor se mora za naše someščane na 5 aveni kaj storiti od strani mestne uprave, ker tem revežem gre vendar tako slabo pa tem božjem svetu.” (!) — KRANJSKA KRONOVINA, ZADNJA V AVSTRIJI! ' Na podlagi zadnjega ljudskega štetja 31. dec. 1910 v Avstro-Ogr-ski izkazale so se sledeče zanimivosti. Avstro-Ogrska šteje celotno 51,314.217 prebivalcev. Avstrijske dežele so naštele 28,567.898 Stanovnikov, to je na-rastle so v zadnjih/desetih letih za 2,417.190 ljudij ali skupno za 9.2% (odstotkov). Dunaj izkazal se je v obljudenosti kot šesto mesto sveta s svojimi 3% milijona prebivalci. Če izvrstimo dežele kakor so rastle v zadnjih 10. letih na prebivalstvu pokaže se taka le slika: Trst z okolico rastel ¿e najbolj pridno, kar kaže da svet tišči k morju čez katero si narodi podajajo roke. —- Zrastel je Trst za 28.5%. Istra je na drugem mestu z 16.9ri. potem se vrste: Nižja Avstrijska 21.9%. Predarelska (Vo-raidelberg) z naraščajem 12.8%, Gorica in Gradiška 12.4%, Sol-nograška 11.5%, Šlezija 11.2%, Tirolska 11%, Galieija in Bukovina 9.7%, Dalmacija 8.8%, Moravsko in Koroško 7.5%, Gornja Avstrijska 5.2% in kronovina vsem kronovinam zadnja v vrsti: Kranjska s 3.3 naraščaja! — Nam amerikanskim Slovencem ne vidi se nič čudnega in nepričakovanega. da je Kranjska, slovenska ta kronovina izmed vseh avstrijskih dežel šla najbolj rakovo pot. Zaostala je celo za ono po takih tolikanj pregnano Zgornjo Avstrijsko. — Posvetnjako-viei naši v starem kraju postali so v zadnjem desetletju popolnoma nezmožni za vsako soeijalno — politično delo. Podajali so si skozi deset let kadilnica med seboj in dobro živeli na tem kar je narod produciral. Demokratskih izobražencev izmanjkalo je skoro docela; takozvana “inteligenca” (?) sestavila se je iz častilačnih delomrzičev, zaslepljenih po “visoki” izobrazbi in po donečih u-radnih činih. Naredila se je ne-premotna razredna razlika med aristokracijo gosposke suknje in jopičem vsakdanjega trpina. Kdor je mogel in vedel prepustil je starokrajsko glorijo tako-zvani “gospodi” in šel za klicom samovolje in jednakovrednosti v Ameriko, kjer šteje dolar pet avstrijskih kronic. In kronic treba je v starem kraju, kjer je delavnih ljudij število veliko! Kar je ostalo doma mladih moških moralo je pod vojaško disciplino ali pa naravnost pod strahovlado črnega talarja in rujave kute. Rim izvolil je svoje politične hlapce na vsa odločilna mesta v deželi, ker kot rečeno, pravega svobodomiseljnega posvet-njaštva je zmanjkalo v vsi potre-mi. Množe se in rastejo samostani za moške in ženske, samostanske in škofijske šale preprezajo možgane mladine s prašno svetopisemsko pajčevino, Marijne in druge bratovščine potiskajo de-vičarje in device v versko-spolno blazriosp ki vodi vedno pod znakom božanstvene milobe v — lenobo. ^ Kako hi imeli neki taki ljudje h a j inicijative- Dežela postaja neznosna zbog nestrpnih socijal-nih razmer. Edini žarek rešitve do boljše narodne delavnosti na rodni zemlji svita se našemu ljudstvu pod tolerantnim prapor-jem svetovne socijalne demokracije. Če se naši rojaki onkraj Velike Ldže zavedo samo te važne resnice, da zanje ni rešitve drugod, kot v samopomoči, organi-zovani na podlagi najširše mednarodne vzajemnosti, ki druži delavce vsega sveta v jednoto, mogočno kakor je še« ni dozdaj zabilježila zgodovina človeštva. Kakor je avstrijski delavet; poslal nad milijardo kron denarja iz Amerike v Avstrijo v zadnjih 10 letih, tako hode pošiljal čez mogoče pozneje kot 10 let svojo moralno pomoč svojim starokbaj-skim rojakom. Naše države bodo štele čez 100 milijonov ljudij in utegnejo imeti v kakem desetletju popolnoma socijalistieno dr- žavno upravo; najveličastnejša bode vsekakor ta republika kar jih je kedaj bilo! Pred Združenimi državami na višku človečanstva podrla se bode vsaka zadnja trdnjava tiranije v Evropi in naj si bode sedaj še tako mogočna. Velikansko delo imamo sedaj sami s seboj, naš nasprotnik je silen in brezobziren, koplje si sam svoj grob in organiziramo se da ga bodemo dostojno pokopali. Prve lopate prsti že lete, le kje bodemo premogli zadosti delavcev, da ga denemo pod važo. Vendar rastemo in se vadimo z lopatami, da jd kar čudo! Snaži-mo pajčevine po starih butieah in zaupamo sami v sebe. Ni nič urokov, ne strahov ne čudežev ne prikaznij, vse le’po naredimo sami brež%mnogo govora; tako tukaj v Ameriki! Tudi tu je far postal preobjeden in oblasten kakor povsodi kadar se kažejo kake posebne socijalne izpremembe. Upa da bode ostal človek zabit za vse-večne čase in poje s ponosom: “Et n-unc et senipec, et in saecu-la saeculorum” . . ., pa to pot izmotil se bode! Watch U. S.! Razmotrivajte rojaki starokraj-ski posebnosti slovenskega soci~. jalnega gibanja, kakor bode u-tegnilo biti v prilog bodoči državi brez mej, v kateri bodo vsi narodi objeti v bratoljubni- delavnosti in zadovoljnosti, kjer ne-bode izkoriščevanja in ne snede-žev kakor dandanes, ne dread-naughtov, ne strojnih pušk, ne-krone in ne mitre, kjer bode vsak dobil po svojem zasluženju, že na. tem svetu! UTOPIJA. Vse kar bi radi dosegli, pa vemo, da je težko doseči, imenujemo utopija ali bolj po domače: sanjarija. In kaj je največja utopija današnjega človeštva povemo v naslednjih stavkih. Meščanska-ka-pitalistična politika kabinetov in parlamentov nam daje vedno isto-šaljivo melodramo: Neumno oboroževanje'gre svojo staro pot, da. v desetkrat večji meri kot poprej, in objednem se zboruje in dela resolucije da se odpravi vojska in vse narode privede do bratskega objema! Na Vso smešnost se pa vodijo kolonialne vojske na vzhodu in zapadu in konfliktov, ki jim pravijo mednarodni, se vsak dan bolj množe in nobenega ni, ki bi jih poskušal prvi odstraniti. V tem letu je militarizm slavil' sVoj največji triumpf. Avstrija je-dospela na vrhunec oboroževanja : isto Francija in posebno Nemčija in Anglija sta v grade-nju drevnavtov nedosegljiva in povsod se oglašajo novi davki ki tlačijo ljudstvo pri vseh* drugih težkočah. Vladarji Zjed. držav tudi za militarizm izdajo vso leto' več sto-milionov in prišelsbo čas, ko bo-tudi to deželo tlačil militarizm, če ne bo ljudstvo dalo pozor. In v sredini teli propagand kanonov in kartač pa vstajajo pripovedniki miru in seveda vse njihov0 besedičenje nič ne pomaga. Ravno tisti gospodje, ki so ne-utrujeni v delu za mornarice ip armado in ravno tisti ljudski poslanci, ki dajo priliko vladi, da pride z svojimi predlogi za oboroževanje kot zmagiteljica nad’ ljudsko nasprotno voljo, ravno-tisti ljudje delajo in si izmišljujejo resolueije o mirovnem pogajanju in nam slikajo fata morga-na v razoroževanju. So fantazije, pa ne kot sad ilu-zionizmusa stare mirovne ideje, ki so se pojavile na finih banketih temveč je to sedaj omama ljudstva, strah izvoljenih pred volilci. Meščan sko-kapitalističn a mirovna ideja je nič idruzega kot utopija, sanjarija v nekaj, kar sami neverujejo. Le delavstvo vseh de--žela more edino preprečiti nadalj-ne prelivanje krvi narodov med seboj. Le prava delavska viada bo vodila politiko, ki bo deželi in vsem prebivalcem koristna in v ponos svoiim sosediniam. Delavstvo s tem, da se organizira, in postane proti militaristično in uči svoje -široke od mladih let 1® grozote vojske in jim da duha, pq katerem bodo mali dobili sovraštvo do vo.jaštva in morenja, v tem delu bo vesoljno delavstvo več doseglo za svetovni mir, kot vsi utopisti iu sedajni vladarji in tisti,, ki bi radi vladali. » Slovensko Delavsko 'Podporno in Penzijsko Društvo - Ustanov. /|i9/\09|\ Incorp. 21. nov. 1909 15. marca 1910. MA DISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamaburg, Pa. Box 51. TAJNIC: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adam sburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: A loži,j Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. PLAŽ ČELIK Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. •» \ • ŠTIRI PISMA. Po Jacobu Gordin. V žaklju< nosilca pisem na vozove, so bila štira pisma, kot štirje prijatelji in večni sosedje. Vsa štiri pisma so bila naslovljena v Evropo in vsa so nosila pečat Zjed. Držav Amerike. Vsako posamezno pismo je izrazilo po svoje resnico, in vsaka resnica je bila oddaljena ena od druge, kot solnce od zemlje. t \ * Prv0 pismo je bilo naslovljeno na Dunaj. Resnica je bila izražena takole: Dragi tovariš: —- “Velike misli o svobodnem domu se tu propagirajo svobodno in vsepovsod. Delavno ljudstvo postaja tu dan za dnem bolj močno in vplivno in vse se zgodi, kar delavci dežele žele; socializm je postal tudi tu že velika armada. Vera nima tal in vpliva v A-meriki. Fanatizui se pobija in se bo kmalu odstranil, samo dobre ^ideje gredo od kraja do kraja in jezik se govori le angleški. Znanstvo in lepota je največja moč v naši ljubljeni deželi. Tvoj prijatelj, Brovekman. ’ ’ Pismo št. II. v Rim. Sveti oče: — “Največje misli in ideje katolicizma se tu prosto vsepovsod propagirajo. Naša edino zveličavna cerkev je dobila velikanski napredek. Več katoliških organizacij in katoliških društev se vstanovi vsak dan, in vsak mesec se blagoslovi več novih cerkva, ki stanejo milione dolarjev. Naša katoliška cerkev bo nekega dne najvplivnješa politična organizacija in njen vpliv bo odločeval za celo Ameriko. Stare svete resnice se uče in maše se prebirajo za Tvoje zdravje naš Sveti Oče papež; za znanstvenike, modemaše in lepoto so tukaj postala slaba tla in so šibki kot o-troci. Oni nimajo zobov in ne morejo pregrizti mrežo, v katero lovi sv. Peter pobožne ovčice, katere te prosijo, da jim ob priliki pošlješ kak višji blagoslov. Vaš otrok Kardinal.” I Pismo št. III. v Moskvo. Dragi prijatelj: — “Jaz sem jako zadovoljen z svojim novim domom. Biznes je na tisti stopinji skoraj kot v Rusiji. Podkupovanje je tu bolj v navadi kot v Rusiji. Večkrat “partim” z policijo in kšeft lepše napreduje. Kredit se hitro dobi. Ljudje tukaj ljubijo senzacijo (in ti veš, to prinese profit) in praznega besedičenja je tu dosti in časopisje ga raznese v vsako hišo in obravnava se o senzacijah po vseh gostilnah in šolah. Spadam sam k neki organizaciji, ki brani naše pravice. Enkrat v letu grem v našo cerkev in poslušam na pol našega “reformiranega” duhovna, in potem gremo vsi v cafe, igramo karte in se veselimo do jutra, Naša Metropolitan operna hiša, je večja kot najsibo tista opera ki hoče v Evropi. Kadim Havana cigar in moji otroci dobijo pouk v 1 etični šoli. Gre mi dobro v deželi “prostosti in sreče” Tvoj prijatelj Kaufman.” N. B.! Pozabil ti sem povedati, da sem si kupil že državljanski papir, ker^to bolj nese v biznesu po ta novih postavah. — Pismo št. IV. v malo mestece v Rusijo. Ljubi Moric! “Kaj naj pišem? Delo je moje vsakdanje življenje. Nisem nič druzega kot mašina, ida produciram dosti, ampak sam sem predelan in bolan. Delam od jutra do večera, dan na dan. Moji otroci so tudi delavci. Mali letajo s časopisi po cestah in kaj imamo mi vsi od tega? Stradanje. O, ja, o-prosti mi, imamo vse polno šol, kopališč cerkva, pripovednikov, ki dajo zastonj pouk in proste lektire — vse prosto vsakemu, ampak kdo naj misli na vse to, če želodec protestira, ker smo lačni in potrebujemo hrane. Stanujem z družino v sobah, ki so slabše ud pasjih gajbic. Tam živimo in jem0 staro hrano in na pol gnjilo. Žalostno in monotono potekajo dnevi . . . Zjutraj se zbudimo in dobimo od spanca zopet malo energije, da zamoremo delati naslednji dan. Življenje je tukaj delo ir: spanje. Od kar sem prišel sem, nisem še videl lepega zlatega in toplega solnca, in ne še zavžil za en požir svežega zraka, ki je tako potreben za otroke. Telo mi razpada od dne do dne bolj. Oči mi pešajo in me bole. O, kakšen bo konec? K od a j pride konec te sužnosti in ponižanja? Moj ljubi Moric, Sara, ki je bila tako lepa še in mlada, ko vsa šla od doma, je stara in siva in polomljena, in otroci so slabi, zapeljani, bosi in nagi in si gledajo po cestah sami za kruh. Kaj sem storil za nje? Šivam, šivam in šivam! Stal bom in šival dokler ne pride smrtni an-gelj in mi bo dodelil milost in rekel: “^fagi ameriški državljan, delal si za dosti. Pridi, in odpo-čij se v hladni zemlji”. Ljubi prijatelj, solza, ki je ravno okrvavela ta košček papirja, je moj pečat, je podpis uboštva. Tvoj prijatelj J. Silence.” Pa še to! V hišo je prišel policaj in me vprašal po Imenu. Počasi mi je usmiljeni mož povedal, da mi je najstarejša hčerka, 15, v tovarni, kjer dela zgorela . . . . zgorela. In jaz sem upal, da nam bo edina opora ... o bog, zakaj to? . . . ' O SREČI. “Saj ni nobene take stvari kot srdeča”, je pripomnil dobro rejeni potnik in se med tem vsedel v naslonjač na verandi hotela, ter nadaljeval, potem ko je puhnil ogromen oblaka dima proti o-blakom. “Tako besedičenje se mi •zdi brezpomembno in neumno, govoriti vedno o slabi ali dobri sreči. Mi pač zmagamo ali zgubimo, kakoršna je že naša pozicija, sreča pa nima pri tem nič za opraviti imeti.” “Mislim, da ^je to zadnja beseda o tem predmetu,” odgovoril je pomočnik sedeč na priprostem stolu. ^Povdarjaš, kot bi mislil resno in greh bi imel če bi se s teboj prerekal o tem. Toda jaz sem vedno veroval v srečo sosebno v slabo srečo, in če je ni stvari, kakor praviš ti, slabe ali dobre — dobre, kakor slabe sreče, potem prosim, da mi poveš, zakaj sem jaz izgubljena ničla vse svpje življenje. Zakaj sedim ko pišem to na potrenem stolu? Zakaj je stol, na katerem ravno jaz sedim AVSTROAMERIKANSKA-LINiJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ-NEW YORKA: tako postavljen, da ves' strupeni dim od vaših cigar in fajf gre ravno meni v nos? In zakaj je strežaj izlil ravno po mojem hrbtu šalico kave ob času večerje? Že odkar sem shodil živim v vedni nesreči, da si to ni moja krivda, in sem tu^li toliko inteligenten, da se znam nesreči ogniti. Tudi ni to krivda drugih ljudi, ker postopajo z navadno vljudnostjo z menoj; tudi smelo trdim, da sem bil vedno popularen, kjerkoli sem še živel. Vedno sem torej prišteval svoj nevspeh slabi sreči, sedaj pa ti praviš, da at nobene take stvari ko sreča, jaz se pa ravno počutim kot dva dvojčka reveža. Ob zadnem božiču me je star prijatelj moj, ki je živel v Indianapolisu. povabil naj pridem tje in preživim praznike ž njim. Šel sem, nadejajoč se izvrstne zabave. Živel je v predmestju, in ko sem vstopil v njegov vrt vgriznil me je njegov pes v nogo in rana je bila kar grozna. Ta pes je bil cele družine uboževatelj in pri hiši mojega prijatelja že izz!a svojega rojstva. — Priden, in nikdar popred mu ni prišlo da bi bil koga napadel in vgriznil. Ali je celih sedem let svojega življenja čakal nato, da mene ogrize in zakaj? Ko sem bil še mladenič, bila je v vasi neka gugalnica dovolj mcjfina, da bi slona držala; in vsi tudi stari debeluharji so se gugali na nji. Nekega večera splezal sem tudi jaz nanjo, da se nekoliko pozabavam. Moja teža je tudi tri* pisma od dveh različnih Jednot, v katerih se pisci strinjajo z našimi predlogi ter obljubili pri bodočih konvencijah na to delovat. Sicer odobravamo tudi mi to pisavo, opozorili bi pa pisca na naše tozadevne članke, to je, da se bom0 lažje sporazumeli. Že leto dni sem so bili pod povse-do “Človek” v Gl. Sv. natisnjeni upoštevanja vredni članki in nasveti, kako naj se v bodoče slovenske jednote organizirajo, če si hočejo ohraniti dolgo življenje. Ce bi pisec w novem listu vsaj površno prebral imenovane članke in -razmotrivanja ne bi mogel tako pristransko govoriti o jedno-tah, kot da je prvi prišel^ na to misel. Bilo je še vse drugačno razpoloženje za narodno delo in druge vrste pisave, pa še ni zaleglo nič, kaj neki pričakuje omenjeni pisec od svoje pisavč? Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocsrijsko prodajalno H. Ger lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstv oodjemalcev. Naročila na dom -ozi Frank Patigarctr. H.GEKLACH&CO. M. Washington... 3. maja 1011 Laura....... .. 10. maja 1911 Argentina.....17. maja 1911 Eugenia ...___24. maja 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave-, Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil r zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. bila takrat okolu sedemdeset funtov. kar bi bil navaden štrik, ka-kršnjega ženske rabijo za perilo, vzdržal: in ko se jaz na njem za gugam, odlomil se je eden tečajev in me vrglo skoraj pol milje daleč-: na glavo sem dobil luknjo v katero bi bil lahko skril srednje veliko pomorančo in mesfec dni nisem sploh vedel če šbm še živo bitje ali. ne, vsekakor pa je bilo čudno da me ni ubilo. In zakaj je oni tečaj čakal da sem ravno jaz prišel na gugalnico, ko se je odvil? Ko šem se oženil pred desetimi leti, živel sem v mestu severoza-pada. Ob istem času sem imel nekaj dobre sreče, menda prvič v vsem svojem življenju. Živela sva s ženo v hotelu med tem, ko sem postavljal lepo majhno vilo. Delo je bilo skoro dogotovljeno, tudi so hišo že po barvali in jaz sem nakupil lepega raznega pohištva ter ga postavil v njo in preseliti v njo sva se nameravala drugi dan: pred ta večer pa je prišel tornado in dru£:o jutro ni bilo ne hiše ne pohištva niti toliko ni od vsega ostalo, da si bi bil cigareto prižgal. Pa nobene druge hiše v vasi ni poškodovalo niti za dolar vrednosti! Ako toraj ni sreče ali nesreče, zaka j me pot eni vedno take grozne nezgode zasledujejo? Kako sb je mogel oni tornado priplaziti čez ulice, ter prekoračiti druge večje hiše in podreti mojo hišico ? V nekem drugem slučaju, ko sem ravno prodal svoj delež v nekem podjetju in ko sem prejel gotov denar, da ga vložim v banko ; prišel sem ravno ko so zapirali vrata, bil je torej zadni vložen denar oni dan. Banka je bila že stara in na jako dobrem glasu: drugi dan pa je bil že napis na vratih, da so banko zaprli, in o-stala je zaprta skoz celih pet let in potem sem dobil deseti del vloženega denarja. Zakaj je ta banka čakala celili trideset let za moj denar predno so jo zaprli? Kako jedrno gl o biti da sem mogel biti ravno jaz zadni vlagatelj v njo? Ako torej ni take stvari ki ji pravimo nesreča, zakaj me potem vedno in povšbd zasleduje? Mogla bi biti prokleta logika da bi me prepričala, — Ravno v tem momentu se je o-graja, na katero je Bil naslonjen vlomila, padel je in se — ubil, zlomil si je reveš vrat. Ga potrebujemo? Namreč novega slovenskega lista, ki je pred par tedni izšel v Duluth, Minn. pod_ imenom “Narodni Vestnik”. Izhajal bo vsak četrtek. Izdaja ga tiskovAa družba. — Na uredniški strani pa isti list razpravlja o naših gospodarskih organizacijah, o katerih smo mi že večkrat pisali in razpravljeva-li ter razno svetovali. Dobili smo Trgovci blaga, grocerijsklh potrebščin. moke in živeža 2201 N, ISth SI SHEBOYGAN, WIS, Telefon 630 White. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači •in importirani likerji. Tel. Canal 3096, 2103 Bloe Island Av. cor. 21.St GOSTILNA kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse te se debi v gostilni John Košiček 1807 S.\ Centre Ave. Chicago, Ul. Telefon Canal 1439. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagi je J. P. Bolek-ova, kjer se toči izborno Scblitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo ISo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK ; 1870 Bloe Island Avenue vogal 19. ttl. V • ti SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL FIALA, Prop, Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul. Gostilna “Slovenski Dom" na 2236 So. Wood cest« to je medi Blue Mandl ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. M. A. WEISSKOPF, M. P. ---- ZDKAVNIK IN RANOCELNIK - 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. TEL. CANAL 476 Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1__3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—I». popoludne. Ob nedeljah samo od 8,—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čehj in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Pavabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot: Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške 8C0“i*,^e”5‘e $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10-00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v neds.jo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. Jelinek & Mayer, lastnika. fr ATLAS BREWING CO. \ sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAGER MAGNET GRANAT Ih Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. y Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel- Veliki in brzi parobrodi. La Lorraine.........22.000 HF La Touraine.........20,000 HF La Provence ......... 30.000 HP La Savoie...........22.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Pristanišče 57 Nartli RDer vznožje I5t?i St, New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKJ, glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, 111, « DOPISI. \Vashoe, Mont. Uredništvo Glas, Svobode: —• Kakor drugod, tako se tudi pri nas dela sedaj bolj po malem. Delamo od 2—3 dni v tednu, zaslužka torej toliko, da se tja preživimo, in če nam kak cent iz žepa gleda, gre pa skupno s tovariši za ječmenovec, pa ne smete misliti g. urednik, da gojimo kako rusko pijanstvo! V cerkev tukaj ne hodimo; je •predaleč do cerkve in smo pa tudi sami takšni božjepotniki, da nam je cerkev ta sedma briga. .S so miši j eniškim pozdravom Anton Sušnik. Irwin, Pa. Uredništvo Glas Svobode: — Kakor je vsem znano je tu še vedno štrajk in se nahajamo ne-kteri v veliki stiski; nekateri so imeli večje prihranke, tistim je še za živeti, a koliko je tacih? Pa pride človeče, če mu malo potarnaš grozen položaj, pa ti zaluča v obraz: zakaj pa nisi pred štraj-kom hranil, pa bi sedaj kaj i-rael. Jaz pa pravim, ida je mnogo ljudi, ki več let redno delajo, a še nimajo nobenega prihranka. In sladkojezičneži, te imajo tudi večji porejon pri delu in pri bossu ; to sem tudi par fantalinom v obraz povedal, čeprav nič nimam. Imamo tu pač same skrbi. -— Kdor ima kak dolar šteje. Dela rti: vse je brez dela in čaka na delo. Rojakom povem, da potrebujemo podpore, na vseh rečeh in če je kateremu še ostalo kaj delavskega čuta, naj pomaga sedaj, k« je največja potreba. Pozdrav vsem čitateljem Glas Svobode. M. Kokelj. Cleveland, O. Uredništvo Glas Svobode: — Že zadnjič sem vam poročal o tukajšnjih društvenih in delavskih in socialnih razmerah. ' Žal. da je bilo poročilo malo prepozno, kar se tiče namreč igre ‘Sin’, kar bi moglo rabiti kot mala reklama, a sem se z delom preoblo-žil in nisem ob času poslal poročilo. Na Veliko nočno nedeljo je društvo Slov. Sokol priredilo v Knausovi dvorani igro “Sin” povzeto iz pravega slovenskega življenja izpod peresa znanega pisatelja Engelberta Gangl. Igra se je že pred letom tu igrala in dosegla pri reprizi velik uspeli — mo-• rebit.i večji nioralični uspeli kot ga je ponovitva doživela. V Clevelandu je živa potreba slovenski gledališki oder. O tem se tukaj vedno govori, a nič ne •stori. Imamo stalno občinstvo pri ; igrah, koncertih in veselicah posameznih društev. Vse je razdvojeno, nič skupnega, sama zavist in malo, jako malo prijateljstva. Zakaj so pa vneti clevelandski Slovenci? jaz ne vem. Rečem pa le toliko še k dopisu. Prepotoval sem Ameriko križem in križem; videl veliko slovenskih naselbin, a priznati moram, da je Cleveland kot nalašč izbrano mesto za Slovence za začeti kaj. Mesto, je lepo, Nemci mu pravijo “eine •Waldstadt” in to zasluži; tvornic je dosti in kar je poglavitno, Slovencev je ogromno število. Cleveland je za Ljubljano drugo naj-veeje slovensko mesto. In kako stoji za prvim, je boljše, da ne govorim o tem. Dajte tisti, ki vam je v resnici kaj za napredek in ponos Slovencev, storite svoje, vsak svoje, in videli bomo in kmalu pokazali, kaj je, kaj more v resnici Cleveland, slovenski Cleveland za Slovence koristiti in kako naj repre-•zeutira slovenstvo! — Clevelandčan. Govori se, da bo štrajk v zapad-nem Westmoreland okraju kmalu končan. Pittsburgh, Pa. — Prvo posvetovanje in predloge štrajkarjev in delodajalcev so se skupno obravnavale v tem mestu te dni in se še sedaj pogajajo stranke med seboj. Štrajk v Westmoreland o-kraju, ki traja že 13 mesecev, se b0 morebiti v kratkem končal in stari delavci, sedaj že čez leto dni štrajkarji, se povrnejo v kratkem na svoje staro delo; to pa bolj velja za okraje v zapadnem (West) Morelandskim okrajem. Okrajni predsednik P. Peehan se je izjavil, da ne bo deloval v prid konca štrajka, če se ne bodo delodajalci natanko izrekli o plači in delavnem času delavcev in drugih stvari, za radi katerih je nastal štrajk. Operatorji so svoje zahteve že izrekli napram delavskim vodjem. Da bi se naredilo konec štrajka, ki je povzročil, da je tisoče mož, žen in otrok 13 dolgih mesecev stradalo in trpelo grozni položaj, je dalo povod glavno zborovanje trgovcev od Latrobe. Seja se je priredila na čast gospodični Ani Morgan, hčerki milijarderja J. Pierpont Morgan i/. New Vork-a, katera j ponudbo meščanov Latrobe sprejela in si na-tanjko ogledala veh položaj štrajkarjev, njihove kempe, živeš, sploh kako v resnici žive in se bore proti milionskim sovragom, kateri bi najraje videli, da bi jim uničeni rudarji delali zastonj. Sedaj. ko se govori 0 miru, si pa gotovo mislijo operatorji, da je že vse pozabljeno, kar se je storilo na hrbtu štrajkarjev. Za tisto mrvico kruha pa so morali štrajkarji prenesti vse silovitosti policije, kazakov in grozno zimo, bedo in se odreči vsemu življenju kot kaki izgnanci. Toliko je gotovo: ako se unije ne prizna, štrajkarji ne pridobe nič. Batich. Lat roler, Pa. Deset tisoč štrajkujočih rudarjev. otd vsake sekcije iz Greens-burg-lrwin štrajkarskega okraja,< je marširalo v torek 'popoludne po Latrobe in se spominjalo obletnice oklica štrajka. Ta manifestacija je imela po zatrdilu časopisa “Union Labor Journal” namen, da se po tako dolgem štrajku zopet doprinese do miru in da se pride z operatorji premogovih jam do premirja. pod razmerami, ki bodo govorile in stale za štrajkarje. Manifestaciji sta predsedovala, vice-pred-sednik J. P. Hayes in okrajni predsednik unije, Francis Fee-lian. Vse polno govorov in zborovanje je bilo na to, v dvoranah, gledališčih in drugih prostorih in povsod se je povdarjalo za mir. Iz Chicage. Lredništvo Glas Svobode: — Oprostite mi g. urednik, če se po tolikem odlašanju zopet pojavim na vrtovih.,presladke slovenske žurnalistike in z vso spretnostjo novega peresa napišem čitateljem v razvedrilo in namenjenemu v dobro prebavo naslednje narekovanje sv. duha, ki je razprostrl svoja nebeška perota nad neko hiš0 v Chieagi, kjer prebiva slovenski velik učenik in vodnik naših milih in pobožnih chikitških ovčic. Pa preidimo iz uvoda vendar k stvari sami! “Bog daj norcem pamet!” hi vzdihnil kak gorjanski hrust, če hi ga božja previdnost pripeljala v naše sveto mesto Chicago, in bi videl našega modernaša Sojarja, vulgo Pavliha. Kdor še ni videl pravi vzor slovenskega klerikalca, ga bi opozoril na tega tiča-pevca v črni obleki in le pogledat ga je treba in malo opazovati, pa je pri tem človeku za poč’t! Kako pa tudi ne; človek, ki “preštudira” cel lemenat. in poleni pa, ko pride na prižnico in k cajtengam nam pa kvasi o vrabcih, da nimajo po zimi jesti in da jini je mraz. Uljudno bi svetoval g. škofu, da, ali vzame g. Toneta še eno leto nazaj v lemenat, ali pa naj ga vsaj blagovoli opomniti na njegovo dolžnost in smoter katoliške vere, namreč, z vsemi mogočimi sredstvi razširjati katoliško neomiko, terorizirati ljudstvo in polniti farsko bisago. Opozarjam pa tudi g. Toneta samega na njegovo dolžnost k cerkvi, ne pa v eajtengah in govoriti o vrabcih, ker ne vem, ali bi se kaj lepo pogledala s kakšnem fiologom, ako bi kaj takega čital od g. Toneta, češ: “Revček farški, kaj boš ti pisaril.” Dokaj lepa čednost, prav za naše klerikalce je nehvaležnost, hi-navščina in opravljenja. Sicer se ne spuščam rad v osebne polemike, toda ker je ista ravno tukaj značilna za našega “Kitajca”, se moram sputiti tako daleč. “Kako lepe nauke vendar “naš” gospod dajejo slovenskim malikovalcem”, je vskliknila'neka ženica proti sosedi. Da lepe nauke smo zadnje čase prebirali izpod peresa modreža. Kako hi pili pa tudi ne? Človek, obložen z vsemi darovi božjimi bo vendar vedel povedati kaj je, kaj m oz nu sme in kaj ne sme ljubi oce¡ v nebesih delati. Tako nam je dal pisano pridigo, da “vse gamo go čni v nebesih” skrbi in ljubi vse ljudi enako, in da so vsi ljudje za to ustvarjeni, da se tega življenja že tu na zemlji vesele. Jejsasa! to je Pa 'vendar že Kristus povedal, ampak Tonetova filozofija je daleč za Nazarenčevo, ker po njegovem zatrjevanju ljubi bog za vse enak0 skrbi že tu na zemlji. Lepo primero imamo n. pr. v zadnji alabamski rudniški katastrofi in v zadnji pennsylvanski rudniški katastrofi, kjer je “neskončno dobrotljiv bog” tako poskrbel za svhje “otroke”, da so živi zgoreli in da jih je podsulo v globokem rudniku, gotovo zavoljo ¡tega, ker ljubi bog za vse enako skrbi, in za voljo tega ker ljubi bog vse enako ljubi?! Kaj bi bilo, če bi bil med mrtvimi po naključju tudi naš od boga gotovo tako ljubljeni Tone, župnik v Chi-cagi, pastir slovenske črede? Bi s tem, da bi se danes poročalo, dai je g. Sojar bil žrtev rudniške alabamske nesreče tudi očiten dokaz kako velika je bila skrb in ljubezen boga za našega Toneta? Bo-’ govi, odgovorite mi! ker Tone mi na to ne bo vedel odgovoriti, tudi če bi prejel duha modrosti naravnost iz naročja sv. Katarine, znane pomočnice bolnim na duhu. Ako bi pa “gospodek” regira 1 na ta dopis, bi me prav vese-Jilo, ker gradiva se ne manjka, sicer mu pa ob kaki lepi priložnosti zopet lahko nekoliko posvetim, da bo videl, da še nismo izumrli, ampak še vedno bolj živimo, ter da se ne pustimo teptati od takih nemaničev. Sicer mi je t.udi znano, da se bo cela fara ježila nad tem dopisom razven enega in to je g. Tone, češ: “Dve leti bodem vsled tega dopisa preje škof.” Čestitamo! V oderemo arnit Philippos. Na zdar! B,rat Pavlihe s Centre. Pittsburg, Pa. 1'redništvo Glas Svobode: — Delavske organizacije imajo med seboj boj. Med zborovalci o-kraja 5. (pittsburgški okraj) je prišlo med zborovalci pri zadnjem zborovanju do velikih nesoglasji. Pričakuje se, da se pokliče nova mednarodna organizacija rudarjev. Robert R. Gibbons je bil izvoljen predsednikom in Francis Feehan je bil zopet izvoljen predsednikom od starega okraja. V ponedeljek je dobil Gibbons od novega predsednika, John P. White daljše informacije o novi mednarodni rudarski organizaciji. WThite je tudi preprečil, da bi se dal charter kakim petdesetim linijskim organizacijam, ki so plačale svoj delež v insurgentški di-strikt. Vsekakor je veliko delovanje na nogah, in da se osami centralno linijsko organizacijo v Pennsylvania, katera je odstopila od glavne organizacije, bo White poklical na pomoč organizacije iz Ohio, West Virginia in raznih delov dežele Kentucky. Arona, Pa. Zahvala. Naj mi bode dovoljeno da se zahvalim našim sobratom št. 71 S. \ S. P. Z. v Marianna, Pa. in sploh vsem tam stanujočim Slovencem, ki so me v Velikonočnih praznikih dobro pogostili in Vrhu tega še darovali za nas uboge štraj-karje lepo svot0 in sicer sledeči: po $1.00: Fr. Močila, Jos. Milanič, Ant. Kotar, Alojs Matelko, Fr. Sedminek; po 50c: Fr. Bru-net, Alojz Laharna, St. Rak, J. Srak, Fr. Beniger, Jos. Božič, M. Kerih, Mike Keršina, J. Škarja, J. Lamut, J. Laharna; po 25c: A. Lamut, J. Umek, Ant. Tomažič, 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja I ži vi jetija, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti 'imož med knjižica ti pove, ZASTONJ IMATE LI kaj Ime zastrupljeno kri ali sifilis, .triper, splošno oslabelost, gubitek življeu-skega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako 'zamorete ozdraviti. Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga zpanosti je in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Me dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena.. Nihče ne bo ve-, del, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostalo izvršimo mi. Pošljite Nam Ta Kiupon še Danes. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, Ul. Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Držav; Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? .. ^ ^ Eno od prvih zna menj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rde oh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo iii postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, bdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala .zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledli kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko Ivino. Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. • \ V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOSEPH TEIN HE'S «I 1 * M* QF *ter vsM REGI ST ERE» JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Geo. Kanžu, Jak. Šetina, Fr. Kobe, skupno $12.25, katero sem oddal skupnemu blagajniku vseh 4 društev S. S. P. Z. Se enkrat lepa zahvala vsem darovalcem ! Za skupni odbor, ' Martin Brunet. Pravo jedro. Gospod je vprašal nekega starega zamorca h kateri veroizpovedi pripada. In zamorec mu odgovori: “To pa je tako-le. Tri pota imamo, ki vodijo od tukaj v mesto. Ravna pot; pot, ki pelje okolu in pot skoz hosto. In’kadar pripeljem svoj pridelek v mesto me nihče ne vpraša, po katerem potu sem prišel, ampak, če je pridelek dober.” The Konrad Schreiei Co. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrad in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAJi 1/19 Si. Centu Ave, Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. C RAZNO IN DRUGol Šiška brez župana. Vriski se že dlje časa razvija prav zanirn-ljiv boj med večino naprednih občanov in županom. Ta boj je dosegel vrhunec s tein, da je ,župan in z njim podžupan vrgel puško v koruzo. Oba sta odstopila. Češki socialni demokrat j e so sklenili postaviti za državnozborske volitve kandidate v seh okrajih, izvzemši v četrtem moravskem volilnem okraju, kjer kandidira profesor Masaryk. S tem hoče stranka izraziti svoje so-glašanje z bojem, ki ga je Masaryk vodil proti Aehrentlialovi zunanji'politiki. Pravo volilno leto imajo letos v Ljubljani. Poleg občinskih volitev, ki so se od lanskega razpusta zavlekle do letošnjega aprila, i-majo kakor po vsej državi 13. junija državnozborske volitve, vmes pa pride še 15. maja dežel-nozborska nadomestna volitev za mandat, ki ga je bil lanb.odložil liberalni poslanec dr. Oražen. Dr. Šušteršič kandidira zopet v ljubljanski okolici. “Slovenec” piše tako, kakor da bi bili okoli-čanski volilci kar trepetali vpričo možnost, da bi klerikalni mogotec odklonil kandidaturo. Takega strahu seveda ni bilo treba, zakaj kdor lu|3e postati minister, pa ni visok uradnik, mora biti poslanee. In dr. Šušteršič se še davno ni odrekel upanju, da postane ekscelenca. Da pa kandidira v ljubljanski okolici, je čisto naravno. Saj bi še rajši v ljubljanskem mestu. Ampak tukaj je grozdje vendar prekislo. Japonski vohun. Japonca In-kis-Komado so aretirali v Fin-landiji, ko je fotografiral obrežne trdnjave. Z njim je bila neka mlada Rusinja Evdoksija Sverov. Laški vojaški list “La prepa -razione” poroča, da je mornariški minister razpisal konkurenco za zgradbo naddreadnoughta, ki bo oborožen s topoli največjega kalibra. Vsaka taka ladja bo stala 75 milijonov. Lepe perspektive! Prepričani smo, da bo dr. Ivan Šušteršič v prihodnjem zasedanju delegacij predlagal, naj Avstro-Ogrska zgradi še večje dreadnoughte. “Svobodna Misel”. “Slov. Narod” iz Ljubljane piše-. Naše delovanje za S. M. ni ostalo brez uspeha. Predsednik O. s. n. n. d., ki je odbornik slov. sekcije S.'M., je dobil potom cesije vse pravice tudi v konzorciju lista S. M. od g. dr. Vekoslava Kisovca.'V konzorciju S. M. je tudi tov. Lenart Lotrič in g. ing. Jekovec, torej i-mena, ki garantujejo za lepšo prihodnjost S. M. (V maju izide, kakor nam poročajo iz Prage, zopet S. M. Ta za slovensko svobodomiselstvo prepotrebna organizacija ne sme prenehati, zato naj brez razločka skrbe vsi svobodo-miselci. Zdrava reorganizacija pri sekciji in listu S. M. je našit srčna ¡želja in odločna zahteva. Vojaško gibanje. Živahno je po celem Goriškem. Kamor pogledaš, vse polno vojakov. V mestih in vaseh -in po cestah, povsod jih kar mrgoli. Iz kraja v kraj se selijo. Oddelki vojakov planincev so odšli iz Gorice v Brda v svoja poletna bivališča, nekateri oddelki pa so se podali v Soško dolino. Iz Mirne na Dolenjskem se poroča : Pretečeni mesec nekega večera okoli sedmih se je razsrdil župnik Kocijančič nad svojo deklo Marijo Debevčevo ter jo je prav pošteno naklestil, da je bila drugi dan na več krajih črna. Ropot je bil tak, da sta prišla na pomoč hlapec in druga dekla. Toda tudi ta dva nista ničesar opravila, temveč sta jih najbrže tudi dobila, Češko-poljski spor v Šleziji se v zadnjem času silno poostruje. Ta spor netijo seveda tisti, ki i-majo koristi od tega, ako se Slovani med sabo koljejo. Nasprotje med Poljaki in Čehi v Šleziji se je letos znatno poostrilo zaradi rezultatov ljudskega štetja, V občinah Detm aro vice, Lazy, Orlova, Muglinov, Polska Ostrava, Hermanice in Petfyald 'so pred 10 leti našteli 22.647 Čehov in 18.638 Poljakov, letos pa 23.840 Poljakov in 39.38£ Čehov. Čehi so se torej pomnožili za 16.738 duš, Poljaki pa samo za 4789. To dejstvo je silno razljujilo Poljake, med njimi pred vsem socialne demokrate, češ, ida so Čehi pri ljudskem štetju sebi na korist sleparili. Te dni so poljski socialni deinokratje sklicali v Orlovi s^iod, da protestujejo proti češkemu “sleparstvu” pri ljudskem štetju. Tega shoda se je hotelo u-deležiti tudi 1000 čeških socialnih demokratov, ki jih pa njihovi poljski sodrugi niso hoteli pripustiti na shod. Zaradi tega se je vnel med obema strankama silen prepir, ki se je v kratkem spremenil v krvavi pretep, v pravcato bitko. Posredovati je moralo orožništvo. Na češki strani je bilo več oseb krvavo ranjenih. Slovansko bratstvo, kje si?! Zdravnik — jubilar. 22. t. m. je slavil Janez Thomitz svoj 80. rojstni dan. Rodom Ljubljančan. absolviral je medicinske študije v Solnogradu in Gradcu. Še za časa svojih študij udeležil se je 1. 184!). in 1850. kot pomožni zdravnik vojske na Ogrskem in v Italiji. Na to je bil skozi štiri leta ranocelnik v Šmartnem pri Litiji. Med tem časom odlikoval se je kot epidemijski zdravnik proti koleri, ki je leta 1855. grozovito razsajala po Kranjskem. Leta 1857. bil je imenovan zdravnikom južne železnice v Ljubljani in je to službo opravljal celih 40 let. Leta 1866. je neumorno stregel ranjenim avstrijskim in laškim vojakom, ki so z vsakim vlakom prihajali v Ljubljano. Za to je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. — Zaslužnemu zdravniku in ol^e priljubljenemu Slovencu kličemo: Še mnoga leta! Dolina smrti na otoku Javi. Na otoku Javi se nahaja neka dolina. ki jo imenujejo strupeno dolino ali dolino smrti. Neki kemik pravi, da .je ta dolina prenasiee-na z ogljenčevo kislino in dokazuje, kako da je ogljenčeva kislina kemičen strup za živali. Omenjeni navaja v omenjeni dolini sledeče poročilo nekega očividca: Vzeli smo seboj dva psa in nekoliko perotnine, da napravimo ž njimi poskuse v tej strupeni dolini. Že nekoliko korakov pred dolino smo čutili nekak zopern in zadušljiv vonj. Povsod je bilo videti kosti človeških bitij, tigrov. prešičev, ptic vseh vrst. —-Pritrdili smo psa na konec 18 čevljev dolgega indijanskega trsta in smo ga potisnili v globino doline. Moji spremljevalci so i-meli v rokhh uro. v 14 sekundah je padel pes' na hrbet. Nato smo poslali notri drugega psa, ki se je zvrnil na tla v desetih minutah, ne da bi bil več zganil s kakim udom. dihal je pa vendar še sedem minut. Potem smo,, vzeli ptiča,; ta je poginil v poldrugi minut. — Na nasprotni strani je ležalo na velikem kamnu okostje nekega človeka, ki je umrl ležeč na hrbtu infz desno roko pod glavo. Njegove kosti so bile tako bele kakor slonova kost. Jaz bi bil rad imel to okostje, toda vsak poskus, da bi je dosegli, bi bil naravnost blaznost. Bog na obtožni klopi ali čudna tožba. Kmet Čedomir Šolajič v vasi Zablavi v tmavskem okraju' na Bolgarskem je vložil na duhovno sodišče tožbo proti samemu bogu. V tej po predpisih kol-kovani tožbi pravi kmetič Čedomir med drugim v utemeljitev svojega zahtevka to-le : Splošna draginja je povsodi, nesreče se vrste za nesrečami, zemlja nič vce ne rodi tako, kakor preje, povsodi vlada pomanjkanje in beda, na svetu pa gospodarijo po največ zlobni ljudje. Vsega tega pa je kriv gospod bog, ker zlega ne zabranjuje in hudobnežev ne kaznuje; Iz tega sledi, da se je dobfi^bog postaral ali pa je izgubil veselje, da bi se še nadalje zanimal zanje. To pa ni prav, ker s tem gospod bog grdo zanemarja svoje dolžnosti. Čedomir Šolajič torej prosi prečastito duhovno soA dišče, naj boga pošlje nemudoma v zasluženi pokoj. Na njegovo mesto naj postavi regente, ki naj v bodoče vladajo v nebesih. Duhovno sodišče je to tožbo prečita-lo. Gospodje, ki so prisedniki tega sodišča, so delali silno, resne obraze med črtanjem, nato pa so napravili kratek proces ter odstopili “tožbo” okrajnemu glavarstvu. Nekega lepega dne nato je dobil oče Čedomir Šolajič od o-krajnega glavarstva pismo, v katerem se mu naznanja, da ga je oblast obsodila v petdnevni zapor, ker je s svojo tožbo smrtno razžalil samega gospoda boga in se takorekoč naravnost spuntal proti njemu. Sedaj sedi ubogi Čedomir Šolajič v zaporu. Pravijo, da je že prišel do prepričanja, da se gospod bog ni postaral in da se vedno živahno zanima za take ljudi, kakršen je on, božee Če da Šolajič. Ribištvo na Cerkniškem jeze ru. Krasno prirodno čudo je slovensko Cerkniško jezero. Veliko se je že o njem govorilo in pisalo ter pojasnjevalo razne njegove lepote in zanimivosti. Eden najlepših momentov pa je, ko za čne jezero vodo požirati. Od bli zu in daleč pridejo gledalci ogledovat ta čarobni naravni prizor. Odpro se podzemeljske kotline in začno hitro požirati vodo. Voda pada vedno nižje in nižje, ribe o-stajajo na suhem, nad njimi pa poka led. Takrat se razvije seveda tudi bogat ribji lov. Vse, kar sme loviti, se sme v tem u-godnem trenutku okoristiti. Lovišče je razdeljeno v takozvani “gmajnski lov”, kjer sme vsak loviti, in v lcfvišča posestnikov jezerčanov. Seveda takrat tudi marsikoga premaga skušnjava, da gre lovit neopravičeno in veliko se takrat zakrivi ribje tatvine. Tega prestopka osumljeni, o-vadeni in vsak z enim tednom zapora kaznovani so1 bili tudi današnji obtoženci, trije domači fantje. Prišli so na jezero, da si ogledajo omenjeno naravno čudo in se udeleže tačasnega življenja in vrvenja na in ob jezeru. Pomešali so se tudi med ribiče in opazovali njih delo. Slučajno pa, kakor trdijo, so zašli v gručo mladih ribjih tatov. Ko so ti opazili, da se bližajo varstveni organi, so tatiči ^zbežali, ti trije pa, ker se niso čutili krive, so ostali. O-krivili so jih seveda tatvine; vse indicije so bile proti njim in sodišče jih je obsodlo vsakega po en teden dni zapora. Proti tej razsodbi so se obtoženci pritožili. Navedli so priče, ki bodo pojasnile za obravnavo tako važne o-koliščine, da se ne more verjeti, da bi bili res ti lovili. Tako na primer, da je bila vreča, ki jo je nosil eden krivcev, last nekega drugega. Dalje, da so bili praznično oblečeni in. v kritičnem času prav nič blatni, kar bi bilo izključeno, če bi stikali in lovili po jezerskih blatnih ponorah. Naved1 li so se več takih, upoštevanja vrednih okoliščin, na kar je sodišče razsodilo. da se te priče zasliši in kazensko postopanje v tem smislu nadaljuje. Zanimivi pogrebci. 27. marca je bil v Škofji Loki pogreb 71 let starega, invalida Petra Omejca, cerkovnika pri Sv. Ožboltu. — Ranjki se je bil udeležil bitke pri Custozzi na Laškem leta 1866. — Na njegovo zadnjo zemeljsko pot so ga spremili tudi njegovi še živeči bojni tovariši1 iz Škofje Loke. to je občinski sluga Jožef Perko, posestnika Matevž Inglič in Valentin Jenko, zidar Miha Kobal, vpokojeni sodni sluga Anton Klun ter žagarski delavec Andrej Bozovičar. — Najmlajši med njimi ima 67 let ostali so pa po 70 let stari. Vsi skupaj so služili pri 7. lovskem bataljonu ter so bili v ognju dne 24. junija 1866 pri Custozzi. Vsekakor zanimivo je bil.0 gledati te -starčke, kako so s svečami v rokah izkazovali zadnjo čast svojemu najstarejšemu bojnemu tovarišu. — Taki dogodki so redki. Ivan Hribar in rusko odlikovanje. “Navoje Vrem je” poroča, da j? petrogradsko društvo “Ruske Zrno”, katerega, predsednik je brat ministrskega predsednika Stolypina. prosilo, naj se nekaterim navdušenim prijateljem društva v avstrijskih slovanskih deželah pódele ruski redi, ker so podpirali rusko poljedelsko mladino, ki se je v teh deželah učila umnega poljedelstva. Ruska vlada je radevolje ugodila tej želji. Toda avstrijska vlada, je dovolila, da se pódele redi samo Čehom: dr. L. Riedlu v Prerovu in županu V. Schnalu v Buku, kjer jse nahajajo ruski mladeniči. Proti podelitvi reda poslancu Ivanu Hribarju se je izreklo posebno avstro-ogrsko poslaništvo v Petrogradu. Društvo bo dalo raz-ventega vsem tem častne diplome in priznanja, poslancu Hribarju bodo pa izročili srebrn pokal v staroruskem slogu. Kar rabiš za hišo, dobiš pri nas. PERILNI KOTEL za prati — dbber kuper; gamntimiio ; se ne n/pogine; vreden $1.19, sedaj samo..................... 75c VRVI ZA OBEŠANJE PERILA — Keystone model 50 čevljev dolgosti; najbolje kvalitete kar je prodajano; navadna cena 29c, pri tej razprodaji samo............ Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!” I7c PECI NA PLIN, z dvema goriilniikama, obrabljena z dobrim lesom, garantirana, c cena $2.98, sedaj samo................. 2.48 LIČNA SOLNICA, porcelanaste; importi-rane iz Kine; gnodro prevlečene, navadna cena 39c. sedaj pri tej razprodaji samo. . .. 25c ČAJNI KOTLIČEK IN TUDI ZA KROP, fino np rej en, modre barve, vse velikosti in bele notrajščine; navadna cena 75 in 98c, pri tej razprodaji samo.............. HIŠNE METLE, narejene iz dobre kvalitete, ameriška vezava; 4krat zašite — navadna cena 35c, pri tej razprodaji samo. .. !8c DOBRE KRTAČE Polmeto model, narejene iz najboljšega lesa in korenik, vredne 15c, sedaj samo........... 8c DOBRI REZALNI NOŽI, za krompir, meso, zelenjavo, maslo itd., navadna cena $1.25, sedaj samo........................ 89c N naši veliki prodajalni na razpolago vsepolno različnega orodja, kot: KLADIVA — O. V. B. jeklo; boljšega dela se ne more dobiti. 98c, garantirano, sedaj samo....................... 65c ROČNE ŽAGE, — O. V. B. jeklo posebno vrste, garantirano delo, navadna cena do • "fed a j samo........................... 1.50 Pridite in oglejte si sami našo veliko zalogo blaga, manufakture, grocerije, oblek, o-rodja za rokodelce in vse hišne potrebščine. sa®®®®®®®®®®®®®®®®®®#®®®®®®®®®®®®®®®®®® ® ® la Severova zdravila so varni branitelji zdravja v družinah. ® ® ® ®* ® ® ® ® ® a ® ® ® a ® m ® ® ® a ® ® ® ® ® a ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® m i ® ® ® ® ® ® ® ® m ® ra Sedaj je čas uživati ;,ev.rK'H'.s Blood Purifier Aj&jatu. ic rtm i AH EXCELLAT AND REUABLE REMeor fot 'Eczarj. and ¿t S&t s&t&s, (Hmh, • S&J&euatzxdY!A pbice »J.OO. w. F. SEVERA CO. toÜKS? CBDAK RAM»®. - *°WA- SEVEROV KRIČIST1LEC Prip®rocljiv za lale obolenja: Jliedia, pičla kri, ■rhedol obtok, ogrci, črnaivke, lišaj, opahiki, bule, žive rane, uljesa, tvori i mehurčki, oteklina, n oz olji, srab, razširjene žleze, bezgavke, steni tok, kožne bolezni, pliošna oslabelost IN ČUT UTRUJENOSTI, TAKO SPLOŠEN V TEJ LETNI DOBI. DOLAR STEKLENICA. Na prodaj v lekarnah. Ne vzemite nobenega druzega leka, ki se vam ponuja namesto Severovega. 4 m $ Knjižico z navodom, tiskana v slovenskem jeziku dobite z vsako steklenico. Po brezplačen nasvet pišite na naš zdravniški oddelek. “® ® ® E ® ® ® m ® ® ® ® B ® a ® ® B ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® ® m ® ® ® ® ® B ® ® ® ® B ® ® ® ® ® ffl ® W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Zločinstvo vlade.! usoda rudarjev DELAVCI VEN! Živi pokopani. Indianapolis, Ind., 25., aprila. Ameriška justica je zopet storila velikansko zločinstvo in sicer je ld'rugi Haywoofl, Pettibone slučaj ; državni detektivi so po noči ugrabili tajnika in blagajnika mostovne in železne delavske organizacije, katera pripada k glavni organizaciji ameriških rokodelcev. Detektiv W. J. Biims se je s par pomagači vtihotapil v uradno sobo, odprl z‘ silo blagajno in vzel vse važne knjige organizacij#? v “imenu zakona”, samega blagajnika, John J. McNamara in njegovega tovariša Ortie E. McManigal-a. Oba sta osumljena, da sta podstavila 400 funtov dinamita pod “Times” poslopje v Los Angeles. Ko nihče ni vidci vladnega zločina, se je osumljena prepeljalo na kolodvor in od tam v Califor-nijo, ne Ida bi se prej v tej državi zaslišala ali bi se jim dala, kot konstitucija zahteva, priložnost vzeti advokata in govoriti v njiju prilog. To je že drugi slučaj odpeljanja oseb iz ene države v drugo, katero izvršuje nad delavskim vodji nad vse pravična ameriška justica. Govori se, da knjige, ki so jih dobili v- uradnem poslopju organizacije mo-starjev, so za odpeljane jako “ obte žilne”. Los Angeles, 26. aprila. — Ni resnica. da dobi, kdor ujame ljudi, ki so razstrelili skebsko poslopje časopisa “Times”, $100,-000 nagrade; to je velika laž. V resftici je samo $10.000 nagrade razpisane od mesta Los Angeles. Vlada bo imela hud boj z organiziranim delavstvom. Indianapolis, Ind., 27. aprila. — Vladno justično zločinstvo je pretreslo celo Ameriko. Med organiziranim delavstvom vlada grozno razburjenje. Vlada danes še ne ve, kaj si je nakopala na glavo, z nezakonito roparsko od-peljitvijo tajnika McNamara. O klic: delavci ven! je danes parola delavskih ameriških organizacij. Leo M. Rappaport, odvetnik delavske organizacije mostarjev je izdal takoimenovani “Writ of Replevin”, da organizacija dobi nazaj ukradene knjige od oblasti. Delavstvo bo vodilo boj na celi črti z vladnim tolovajstvom. '“Western Federation of Miners” je določila, da mora vsak član, katerih je 50,000 (samo pri tej organizaciji), plačati $5 da se z fondom pl 4 ;a zagovornike Mc-Namare, in temu bodo sledile vse delavske ameriške organizacije; nabralo se bo velikansko svoto in boj se bo začel na celi črti. Boj, pri katerem nočejo združeni delavci odnehati ali propasti. — Washington, 26. aprila. — Socialistični kongresman, Viktor L. Berger, iz Wisconsin, je vložil pri vladi takoj, ko je dobil poročilo o novem vladnem zločinstvu, protest proti odpeljitvi tajnika Mc-Namare in njegovih tovarišev. VABILO. El k Garden, W. Va., 24. aprila. — 23 rudarjev je bilo živih pokopanih v Ott Mine št. 20 od Davis Coal in Coke družbe in sicer se je zgodila v rudniku eksplozija. — Rudniški izvedenci so se izrekli, da je malo upanja, da je še kteri od rudarjev ostal pri življenju. V rudnik se je takoj podala četa pogumnih mož, da rešijo če je še mogoče zasute tovariše. Niso bili še globoko v zemlji, ko so naleteli na velike kupe zemlje in tramov in, so se seveda mogli brezuspešno vrniti, ker niso mogli naprej. Neve se, so povzročili eksplozijo plinove snovi ali prah ; uradniki so izjavili, da niso nikoli zapazili plina v jami. Da se pride do gotovo že mrtvih rudarjev, se dela uhod v tq jamo iz nekega sosednjega rudnika, vendar bodo pa dela vzela dan časa, prej ko se bo moglo toliko izkopati. Vedno so pri rudniških nesrečah žrtve sami inozemci, čudno, da so sedaj vsi stran enega sami Amerikanci. Jama ima vedno u-poslenih 200 mož, dan in noč ; ker se pa v rudniku delajo velike poprave, ni bilo na šihtu vseh ljudi ker drugače bi bilo število živili pokopanih gotovo trikrat večje. (Pozneje.) — Trupla rudarjev s0 našli tako opaljena in razmesarjena. da jih ni bilo mogoče spoznati. John Mitchell. Poročali smo, 'da prevzame John Mitchell uredništvo lista “United Mine Worker’s Journal”. Omenjeni list pa poroča, da ho uredništvo sprejel socialist Michael Holapy iz Pennsylvanie. Največja ameriško delavsko glasilo bo torej dobilo za urednika človeka, ki bo tudi v tem pomembnem listu za Amerikance povzdignil svoj glas za socialiste. Slovenke in Slovence, kakor tudi brate Hrvata v So. Chicagi in okolici opozarjamo, da priredi pevsko društvo “Slovan” v So. Chicagi v nedeljo dne 30. t. m. točno 0b 6 :30 uri zvečer v F. Me-doš-ovi dvprani na vogalu 95. u-lice in Ewing ave. svoj veliki spomladanski koncert. Na programu Je izvrstna goidba na lok in poleg 'druge zabave tudi petje- Igrala se bode tudi veseloigra v enem dejanji “Visoki C”, nakar posebno opozarjamo rojake in rojakinje, ter jamčimo v naprej vsem onim, ki si žele smeha, da ga bode tu v obilici. Odzvalo se je tudi več dražili društev našemu pova bilu in se udeleže veselice korporativno. Seveda se bode tudi plesalo, da se bo kaldilo. Vabimo torej še enkrat vse rojakč in rojakinje iz So. Cliicage in okolice, da se proti mali vstopnini. 25c za osebo, veselice udeleže. Za dobr0 zabavo in postrežbo bo skrbel veselični Odbor. dovali so, da se morajo ti bogovi častiti, moliti, da se jim mora darovati — in so sami dobro živeli pri teni. Tako so nastale religije : grška, rimska, judovska, budizem, krščanstvo itd. Vse religije so torej nastale tako, kakor si je človek razrešil svetovno uganko. Ostale bi ne bile, ko bi se jih ne bilo poprijelo duhovništvo, kteremu je vera ljudstva dajala kruh, kajti vedno so prišli svobodno misleči duhovi, ki so spoznali, da ni res, kar ljudje verjamejo, da je to le prevara. (Konec prihodnjič.) Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Avg. W. Ramm pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1429 1 lOth St, . mmhl Wis, Zastopnik: FRANK PUNGERČER ZAHVALA. Gb priliki razvitja zastave društva “Slov. Dom”, me so po-setili člani slovenske godbe iz AVaukegdn in g. Blaž Mahnič od isto tam. Vsem, ki so me posetili in mi skazali svoje prijateljstvo se na tem mestu toplo zahvalujem in želim, da Vas zdravje spremlja na vseh vaših potih. John Košiček, gostilničar. Angleščina brez učitelja ISlo-vensko- Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri J. V. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y Največja zalogra slov. knjig. Pišite pocenik! , ODVETNIK PATENTI KRISTUS IN DANAŠNJA DOBA. CESAR FRANC JOŽEF I. Krvave številke iz Rusije. Na j večji morilec Slovanov oz. Rusov je car Miklavž H. Poglejmo si krvave številke umorov, ki jih je njegova krvava desnica podpisala: V letu 1905 je bilo brez in z obravnavo obešenih 900 ljudi. 1906: 1605 ljudi, 1907: 1139 ljudi (1692' smrtnih obsodb), 1908: 983 ljudi (21j31 smrtnih obsodb), 1909: 717 ljudi (1551 smrtnih obsodb), od januarja do oktobra 1910: 150 ljudi, ali vseh skupaj več kot 5500 oseb. ^ Z tepežem z policijo in vojaštvom j,e bilo leta 1905 uhitih 22,630 oseb, in ranjenih 33p24 o-seb; zraven tega so progromi v oktobru zahtevali ca. 8600 mrtvih in. pri vseli drugih pro gromih, kjer je imela policija glavno roko v mes je bilo ubitih čez 3000 oseb; v mestem Sildlec je policija ubila 700 ljudi, otrok in žen in mož. V istem času se je na stotisoče oseb vrglo v ječe, deset tisoče v prognanstvo. Število kaznjencev je dosedaj naraslo na 225,000 o-seb in od teh se jih pošlje 45,000 v sibirske vlažne rudnike v prisilno delo! Položaj jetnikov je moreč in grozno popisan; v letu 1909 se je zgodilo v ruskih jet-nišničah 412 samomorov! . . . Bože čara hrani ...” Avstro-Ogrska parobrodna družba je «dobila od avstrijskega cesarja dovoljenje, da svoj novi prevozni parnik imenuje “Cesar Frane Jožef I.” Parnik se nahaja še pri zadnjem delu v Monfalcone in se ga dela že leto dni in bo največji parnik, kar jih je bilo še v Avstriji narejenih in sicer se dela v Cantiere Navale Triestino, v Mol-facone. Novi parnik je 152 metrov (500 čevljev) dolg in 15.9 metra (62 ¡Čevljev) širok, n 7.9 metra (28 čevljev) globok z 11.500 tonami teže. Stroj ima 12,800 konjskih moči in daje 18 vozlov hitrosti na uro. Parnik bo lahko vozil 150 prvega razreda, 450 druzega razreda in 1800 potnikov tretjega razre-■dp. Vse ipobištvo je na ladji izvršila neka prva dunajska firma. Obiskovalci prvega razreda bodo imeli na razpolago lep modern jedilni salon, posebni' salon za kadilce, lep restavrant in lepo verando in eafe ala Dunaj z vsemi modernimi napravami. Parnik ima krasno kuhinjo v kateri se bo lahko naenkrat kuhalo za 3000 potnikov. Vsa toplota je narejena na ventilacijo in ravno tako so bolniške sobe narejene jak0 komfortno. S tem, da se imenuje ta lep prevozni parobrod po cesarju avstrijskemu, bo ta reprenzentiral v vseh lukah, kot jako lep in velik ekspres povsem častno Avstrijce in posebno družbo, kateri bo pripadal. GARL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Dobra Unijska Gostilna,kJpr,e dobi mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom Jos. S. Stastny OGLAS. Girard, 111., 23. aprila 1911. Naznanjam Slovencem, da mi j/e moja žena pobegnila z tremi o-troci, eden star 5 let 4 in tretji 14 mesecev z Franc Preska,r-jem in sta se naselila v državi Montana; ukradla sta mi tudi 60 dolarjev in vse ženitne papirje kakor tudi koveeg obleke. Opozarjam omožene v Montani, da tička sprejmejo po zaslu-ženju in zraven prosim vse Slovence v državi Montani, da se potrudijo dobiti obeh naslov; kdoK mi ga prvi pošlje dobi $2.00 nagrade. Preskar ne zna angleščine nič in ga je lahko spoznati. John Rak, Box 32, Girard, 111. (Nadaljevanje.) Rekli smo, Judje niso razumeli Kristusa. Dobro P a so vedeli veliki duhovniki, vlada in vsi, ki so bili od Kristusa napadeui z besedo, da Kristus ne zahteva od njih nič drugega, kot da se naj odpovedo bogatstvu, vladi, naj svoje sužnje narede, zopet proste ljudi in naj se prodajo med narod iz katerega so izšli, ker so vsi enaki. Kristus je torej zahteval, naj se odrečejo na rovaš vseh ljudi svojega velikega blagostanja in dajo tudi priliko, da bi bili vsi ljudje udi tega blagostanja, ker svet je tu za vse, in ne samo za nekaj izvoljenih. Isto kot danes. Nekateri imajo vse, vlado, sodišča, časopisje, rudnike, gozdove in živila, 90 odstotkov ljudi pa živi od ust do ust. Zato bi bil današnjem kapitalistom in vlade-željnim ljudem podoben Kristus še večji sovražnik, kot Je bil fa-rizejom, ker oni bi sedaj v^č izgubili, kot bi izgubili njihovi predniki pred 2000 leti. Kristus je pa še na drugo stran ljudi hotel doprivesti do blagostanja; Kristus je bil velik mislec in je pazno študiral našega življenja pot, ker zapisano je v svetih učenih knjigah: premišljaj, ugib-Iji, o človek, ne uganeš, ne premisliš nikdar te poti. Svet je tu, neskončno velik, neskončno lep> živiš v njem, vidiš ga, a če vprašaš, od kod, zakaj, od kedaj, kako, ne dobiš odgovora na vprašanje. Odkar pozna zgodovina človeštvo, se je človek ubijal s temi vprašanji. Vsak je to rešil po svoje, a ko je rešil, je zapazil kot sv. Avguštin, da je nespametno o tem premišljevati, ker uvidel je, da ni prav rešil. Stari judovski narod je to rešil po svoje v bajki o stvarjenju sveta in MojzesVje to zapisal, stali Egipčani, Asirci in Babilonci so to rešili po svoje in so po tem uredili svojo vero. In stari Grki so rešili to v svojih theogonijah in kosmogonijah, Hesiod in drugi so to zapisali, in drugi narodi Germani, Slovani so to rešili zopet po svoje. Povsod pa so po tem, kakor so to vprašanje razrešili, napravili tudi svoje bogove. Ljudje so šli in so molili, mislili so, da imajo resnico, in je niso imeli. In ravno, ker so verjeli, da imajo resnico, so prenehali misliti, ostali so in niso prišli nikamor naprej. Vselej pa so se našli gotovi ljudje, ki so to, da je človek začel verjeti in je prenehal misliti, porabili v svojo korist. T0 je bilo duhovništvo, in še posebej rimsko duhovništvo. Tiljud je so vedno živeli od vere in da bi ljudje ue šli v mišljenju dalje, so z raznimi bajkami ovenčali njih bogove, dokazovali so, da je res tako,' kakor se misli, zapove 2005 Bine Island Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Soboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbevec & Co. Nasledniki: Derganc, Widetič & Co. 1622 ArarahceSt.Dinver. Colo trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk. CUNARD Ogrsko - Amerikanska črta V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE Velikanski novi parobrodi CARMANIA s tremi vijaki Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in rije sestra CARONIA s dvemi vijaki Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji. s dvemi vijaki i nova i 25 čev. dolga - od leta -in nosi 18.000 ton. ( 1911. \ FRANCONIA INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znathenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pp takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredi). 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. JOHN NEMETH Inkorporirati pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilja denar brzojavnim in poštnim potom. * * * * 4 4 4 Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini T* takoj drugi dan; po pošti deseti dan. * 4 4 ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! vašim Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar jjg. milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar- 4 4 4 4 ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. , JOHN NEMETH, f 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. 4 ^ JOHN NEMETH. predsednik ,-bivši c. in kr. konsul. agent. IB 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* B 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 CARMANIA odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21-jan. FRANCONIA odpluie II. mar. Prvi vožnja Ogrsko-Ameriška pastrežba Iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST Moderne na dva vijoka ladje. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - ¡0.400 tonov % Prve vrste kabina $60, do Neapola $65, do Reke Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd- S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. HRANITE! Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pnde prav! Uložite svoj denar v 1NDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. VSTANOVLJENA 1890. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III. tooi PERU PIVO. PERU BEER COMPANV, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! A. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm m NKašparjeva Državna Banka, --------vogar Blue Island Ave. & 19. ul_ VLOGE 83.700,000.00 GLAVNICA . 8200.000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prva in edjua češka državna banke v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hrauiln^predale. PoSiljamo denar na vse dele ■veta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Dueti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 644 HLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.