©o)IM1MqU©IEIIGLAS Leto XLVI - št. 27 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 6. aprila 1993 V Kranju odprli kmetijsko gozdarski sejem Od čebulčka do traktorja Kranj, 2. aprila - Petstoletna tradicija sejemskih prireditev v Kranju kaže, da so se v mestu in v okolici že davno zavedali, da ni dovolj le nekaj narediti ali pridelati; še bolj pomembno je to po primerni ceni prodati, je ob odprtju 32. sejma kmetijstva in gozdarstva v Kranju dejal dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo. , Slovenski kmetje tega do nedavnega niso rčutili na lastni koži. Vpeti so bili v razme-b M? nezanteven jugoslovanski prostor, ki je 1 hvaležno tržišče tudi za njihove presežke povPrečne kakovosti. Dogodki v zadnjih le- n ,v° nam la tr8 v dobršni meri zaprli. Preko ok rSmo se zn&5li v drugem, zahtevnejšem 2 ^' /ahteva od nas boljšo kakovost in Vj,nJe o trženju. Kakovost in z njo povezana bo CCna edina tudi lahko nadomestita izgu-dr ^rat^' težjih pogojev pridelave," je dejal Usn h CrC 'n P°udaril, da sejmu zagotavlja oh ^rav to' ^er je klJUD programski širitvi „ rdni' Posebnost območja: gozdarski pro-m> turistično ponudbo kmetij in podobno. Že no v ^fVe -Je na seJrnu nadvse živahni ■ petek si je sejem na povabilo podjetja dej d.° °- Okolja Loka ogledala madžarska narCgaci'a' v kateri je bil tudi Bela Mesaroš, g0 ° ni Poslanec in predsednik komisije za Slov« -arsk° s°dc'ovanJe med Madžarsko in n;c cniJ°- Zasebno podjetje Barlog iz Treb-Pod ,C na seJmu s Torpedom-Deutz z Reke Pisalo pogodbo, po kateri bo Barlog ge- neralni zastopnik za traktorje Torpedo na slovenskem trgu. Pogovor o razmerah v slovenskih (gorenjskih) gozdovih in o novi gozdarski zakonodaji (pripravila sta ga Gorenjski sejem in Gorenjski glas) je pokazal, da zadnja različica novega zakonskega predloga vsebuje največ novosti v določbah, ki zadevajo gozdne ceste; opozoril pa je tudi na nevarnosti centraliziranega delovanja predvidenega zavoda za gozdove. Na sobotni gorenjski razstavi govedi lisaste pasme se je komisija odločila, da imajo najboljše krave Jože Skod-lar iz Podbrezij, Zdravko Žemlja iz Vrbe in Janko Žontar s Sv. Duha. Delegati društev podeželske mladine so sc v soboto zbrali na predčasnem kongresu, ki je veljala tudi kot ustanovna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine. Zveza je s tem dobila status nacionalne mladinske organizacije. V soboto popoldne je bilo na Kokrici še sklepno tekmovanje Mladi in kmetijstvo, na katerem se je kmetijskemu ministru uresničila želja: Gorenjci niso ubranili lanskega naslova, zmagali so Posavci, ki bodo prihodnje leto tudi pripravili tretji državni kviz.# C. Zaplotnik ? fiJS Sk T£iSt*yi K°vt'dj It«*! pasme je bila med starejšimi kravami najboljša Faza, last rej-,r"*tvo dr ,°r'"ri" I* Podbrezij. Zvonec ji je obesil okrog vratu minister za kmetijstvo in jjoz-dr Jo*«0«erc.-Foto:<..*i„ik ( NA SEJMU GOZDARSTVA V IN KMETIJSTVA DANES O GLASOVA k StotinkA Plačilna kartica ACTTVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Izvozniki pred dilemo: povečevati izvoz (in proizvodnjo) ali ne Slovenija potrebuje ofenzivni program Dlje ko bomo odlašali« nižji bo start, pravi predsednik GZS Dagmar Šuster, Železniki, 2. aprila - Svečane podelitve mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001 podjetju Domel iz Železnikov se je udeležil tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, ki je ob tem spregovoril ekonomski politiki slovenske vlade. Dovolj nazorno se z njo soočajo v Domelu, kjer se sprašujejo, naj zmanjšajo izvoz za 20 odstotkov ali ne, čeprav imajo dela dovolj. Vlada ponuja defenzivni koncept, ki probleme pometa pod preprogo oziroma odlaga njihovo razreševanje, kar vodi k stabilizaciji na nižji ravni. Izvoz pada, v letošnjih prvih dveh mesecih je proizvodnja padla za 9 odstotkov (na Hrvaškem za 2 odstotka), vsak dan je dvesto brezposelnih več. V zadnjih letih smo izgubili četrtino družbenega proizvoda in 35 odstotkov proizvodnje, zato je 1- do 2-odstotna rast defenzivna. Kaj bi morali storiti? Bistveno popraviti položaj izvoznikov, vključno s popravkom tečaja. Znižati obresti, saj je imelo gospodarstvo lani 169 milijard tolarjev izgub, kar je 18 odstotkov družbenega bruto proizvoda. Nesprejemljivo in nemoralno je predvideno stvarno povečanje javne porabe. Obvladati je potrebno plače, kakorkoli je to neprijetno, je dejal Dagmar Šuster. Takšen koncept ne ponuja hiperinfla-cije, temveč nekaj manjšo trdnost tolarja, saj zasledovanje izključno enega cilja pri takem padcu ni razumno. Verjamem, da bo vlada nekatere argumente sprejela, kako bodo stvari izpeljane, pa je težko reči. Slovenija bo slej ko prej dobila ofenzivni program, raje bi videl, da prej ko slej, dlje ko bomo odlašali, nižji bo start, je dejal Šuster. Konkurenca na svetovnem trgu je vse večja, tudi v Nemčiji, kamor Domel proda največ, je recesija, cene že nekaj let niso porasle. Dela imamo dovolj, letos delamo vse sobote, toda zaradi previsokih dajatev in plač postajamo predragi, Italija je že 20 odstotkov cenejša in sprašujemo se, ali se nam še splača toliko delati ali ne, naj zmanjšamo izvoz za 20 odstotkov ali ne, je dejal direktor Domela Tone Rakovec. Če bi opustili izvoz v Italijo, bi izpadlo 10 milijonov mark prometa. Pri teh naporih in delu ob sobotah namreč v oči vse bolj bode tudi dejstvo, da si kot pretežni izvoznik ob sedanji ekonomski politiki lahko privoščijo le podpovprečne plače, kakršne imajo tudi podjetja, ki so v Koržetovem skladu. Več o podelitvi certifikata na 7. strani. • M. Volčjak, fo-to: M. Volčjak stran 3 Elektro plačalo Veri Majdič bajno vsoto Zdravica za Partizansko cesto stran 5 Pravili soji potujoča cvetličarna stran 13 Zrcalce.zrcalce na steni povej... Italija je spremenila mnenje Slovenija podpisala sporazume z Evropsko skupnostjo Sporazume sta včeraj v Luxemburgu v imenu Slovenije podpisala predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle. Kranj, 6. aprila - Konec preteklega tedna je bilo konec negotovosti glede podpisa pomembnih sporazumov med Evropsko skupnostjo in Slovenijo. Italija je umaknila veto na podpis sporazuma. Pogojevala ga je s spremembo slovenske zakonodaje glede imetja iz Istre izgnanih Italijanov. Na osnovi glasov iz italijanskega zunanjega ministrstva je šlo pri umaknitvi veta za sporazum znotraj skupnosti, ki naj bi družno zahtevala od Slovenije spremembo tega dela zakonodaje. Premier in zunanji minister sta včeraj podpisala sporazum o sodelovanju, ki nadomešča leta 1980 podpisani sporazum med skupnostjo in bivšo Jugoslavijo. Sporazum daje kot prvi novi državi bivše Jugoslavije zelo ugoden položaj. V sporazumu je pomembna klavzula, ki zavezuje obe strani k čimprejšnjemu podpisu sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije, in deklaracija o političnih stikih. Včeraj je bil podpisan tudi sporazum o sodelovanju z evropskim združenjem za premog in jeklo, sporazum o prometu in protokol o finančnem sodelovanju. Slovenija naj bi dobila najmanj 150 milijonov ekujev za gradnjo pomembnih cestnih in železniških odsekov. Za Slovenijo je pomembno določilo sporazuma o sodelovanju, ki izrecno poudarja spoštovanje dogovorov na osnovi Osimskih sporazumov. To pomeni, da Evropska skupnost ne pristaja na njihovo revizijo.% J. Košnjek Letos gospodarske rasti še ne bo Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar ie v petek na sestanku gorenjske gospodarske zbornice seznanil direktorje z gospodarskim progamom. ki ga bo vlada predstavila v parlamentu skupaj s proračunom. Pomemben del proračunske* ga "memoranduma" so tudi makroekonomske prognoze, iz kn-terih je razvidno, da se bo družbeni proizvod letos se zmanjšal za en odstotek, prihodnje leto p« naj bi za enak delež po dolgem času spet porasel. (Več na 7. strani.) # C. Z. ) !iJEMSJKI POPUSTI DO 20 % 32. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 2. -9.4.1993 * KMETIJSKA, GOZDARSKA MEHANIZACIJA * LOVSKA OPREMA * PREHRANA * BLAGO ŠIROKE PORABE * OBRTNIŠKI IZDELKI * AVTOMOBILI * POPUSTI * UGODNI NAKUPI * < U ž N lil Os (5 3 Ji III slo 1*3 °o0 6 d š £ 0 5 < V) SLOVENIJA IN SVET Haider straši s Slovenijo Vodja avstrijskih svobodnjakov dr. Jorg Haider očita Ljubljani "velikoslovensko politiko", ki ima poželenje po hrvaškem in koroškem ozemlju, motijo pa ga tudi slovenski dijaki na nekaterih koroških šolah. Z dr. Jorgom Haider je m sta pritegnila tudi njegova somišljenika in deželna poslanca Martin Strutz in Fritz Schretter. Ljubljana vodi "velikoslovensko politiko" in ima zahteve po hrvaškem ozemlju, sam Haider pa je na časnikarski konferenci govoril o "nenavadni prepo-tentnosti Ljubljane." Kot dokaze za svoje trditve so uporabili slovensko enciklopedijo, v kateri naj bi bili deli koroškega ozemlja prikazani kot slovenski. Šlo naj bi kar za tretjino koroškega ozemlja. Haider je pokazal tudi knjigo o kovancih in grbih slovenskih mest, v ka-Dr. Jorg Haider vidi nevar- terj je mestni grb Beljaka upo-nost v Ljubljani. rabljen za slovenski simbol. Neka mednarodna slovenska publikacija pa naj bi prav tako južne dele Koroške opisovala kot slovenske. Koroški sovražna propaganda naj bi se vodila tudi na koroških dvojezičnih šolah in na celovški univerzi. Vrsta šolskih učbenikov naj ne bi ustrezala avstrijski zakonodaji. Šolski minister je na primer nemočno gledal, ko so na koroških šolah učili, da je bila politika med letoma 1918 in 1945 izrazito sovražna do manjšin. Dunaj naj bi bojda slovenske težnje po spremembi meja celo podpiral. Svobodnjakom je trn v peti celovška Trgovska akademija, ki naj bi bila ustanovljena za avstrijske državljane in slovensko manjšino, sedaj pa je na njej le 51 Avstrijcev, Slovencev pa kar 58. Zelo nesramne naj bi bile tudi slovenske organizacije na Koroškem, ki so državo zaprosile za 115 milijonov šilingov dotacij. V resnici pa gre še za večjo nesramnost, ker se je vsota v zadnjih treh letih potrojila. Leta 1990 je znašala 12 milijonov šilingov, lani pa že 36 milijonov šilingov. Še posebej pa je žalostno, ker Avstrija podpira tudi nekdanje Titove partizane. Odgovor državnega sekretarja dr. Petra Venclja Na Koroškem strašenje z Ljubljano ni bilo posebej učinkovito, še manj pa v Avstriji. Na zvezni ravni so bile reakcije izrazito negativne. Tudi slovenska vlada uradno ni protestirala ali odgovarjala. Predvsem glede očitkov in sejanja strahu pred našimi dijaki na Koroškem pa smo za pojasnilo zaprosili državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja, ki je bil šolski minister v Peterletovi vladi in je zagovarjal takšne oblike šolanja naših otrok v zamejstvu. "Avstrija zaradi tega ne bo Dr. Peter Vencelj je za tesnej- oškodovana. Ko sem bil šolski se stike s Celovcem, ne le z minister, se je pokazal interes Dunajem. pQ n^jh $0lah, ki jih pri nas ni bilo. Takšna je bila celovška dvojezična Trgovska akademija, ki pa ni nikakršen izjemen projekt avstrijskega šolskega sistema v smislu naklonjenosti slovenski skupnosti. Gre za šole dvo- ali večjezičnega tipa, ki jih ustanavlja Avstrija na vseh obmejnih območjih s Slovenijo, Češko, Madžarsko in Italijo, njihov smisel pa je tudi ekonomski in podrejen gospodarskim interesom Avstrije. Kot šolski minister sem predlagal ustanovitev ustreznih šol tudi na naši strani. Slovenija ima že tri leta take šole in v tem oziru se obnašamo popolnoma simetrično. Trgovska akademija je seveda v nekem smislu v prid manjšini, saj imajo slovenski dijaki, ki znajo dva jezika, prednost. Avstrijce smo pa prosili, da bi financirali slovenski oddelek. Mi imamo namreč veliko stroškov s šolanjem begunskih otrok, za Avstrijo pa ta oddelek ne bi smel biti problem in breme. Tudi študentje iz Avstrije pn nas ne plačujejo šolnine. Na Koro škem je nekoliko več ljudi, ki so do takih stvari nestrpni in jih Vidijo drugače kot normalni demokratični svet. Na takih stvareh se dobivajo tudi politične točke, zato so moteči tudi dijaki na gospodinjski šoli v Št. Petru pri Šentjakobu. Ko sem bil še minister, je bila tam okrog 40 deklet in fantov iz Slovenije. Ker so predvsem zaradi njih povečali internat, so se spet oglasili politiki, ki takšnega sodelovanja ne odobravajo Državni in de želni vrh, vključno z deželnim glavarjem, pa o tem ne misli sla bo. Če se bomo zapletali pri takih rečeh, potem o dobrem sosedstvu na Karavankah ne bo mogoče govoriti. Mene pa zanima prav to in zato je treba poživiti dobre stike s Koroško in Celovcem, ne pa le / Dunajem. Najverjetneje bom prcdsedo val kontaktnemu komiteju /a stike Slovenije in Koroške." • J.Košnjek, foto (>. Šinik ZDOMCI! Občina Radovljica, Uprava za notranje zadeve, obvešča vse zdomce, ki bi v času obiska v domovini hoteli zamenjati osebne dokumente, da bomo v petek, 9.4. 1993, sprejemali stranke do 15. ure, prav tako v soboto, dne 10. 4. 1993, do 14. ure. V ponedeljek, 12. 4., ne bomo poslovali. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Jutri bo zasedal državni svet Država je pozabila na občine Državni svetnik idrijsko-tolminskega okoliša Fedja Klavora trka na vest poslancev državnega zbora in tudi svetnikov, naj država vendarle ne poje vsega proračuna, ampak naj prepusti večji delež občinam. Ljubljana, 6. aprila - Predsednik dr. Ivan Kristan je sklical za jutri, 7. aprila, 9. sejo državnega sveta. Na dnevni red je uvrstil razpravo o organizaciji služb državnega sveta, osrednja točka dnevnega reda pa bo ob pobudah in vprašanjih članov sveta obravnava predloga letošnjega državnega proračuna. Državni svetnik za idrijski in tolminski okoliš Fedja Klavora je poslal državnemu svetu poziv, ki velja obenem tudi za poslance državnega zbora, ki naj bi sredi meseca letošnji proračun sprejeli. Bistvo poziva je ugotovitev, naj država ne vzame zase vsega denarja, ampak naj ga pusti več občinam, predvsem manj razvitim, poslanci pa naj se spomnijo, da niso zavezani samo državi in strankam, ampak tudi volivcem po občinah, "kjer imajo korenine in kjer so puščali svoje predvolilne obljube". Pogovor s sindikalisti Pretekli teden sta se sestala delegaciji državnega sveta in Zveze svobodnih sindikatov, ki sta jih vodila dr. Ivan Kristan in Dušan Semolič. Med drugim so menili, da bi morala vlada pokazati več volje za sklenitev socialnega sporazuma, ne pa napadati sindikate in njihove voditelje. Svetnik Fedja Klavora pa izraža bojazen, da temu ne bo tako in da marsikateri poslanec ne pozna teže problemov občin. Znana resnica je, da vsaka oblast, predvsem država, najprej poskrbi zase. Dokaz za to so proračuni občin, kjer deleži služb, ki uresničujejo državne in vsesplošne naloge (družbene dejavnosti) dosegajo indekse 130 ali 140. Ob tem pa sploh niso upoštevane službe v centralni upravi, ki jim je dodeljen največji kos državne pogače. V obeh primerih gre za ohranjen, če že ne povečan prezahteven aparat iz preteklosti. Deleži, ki so v občinskih proračunih namenjenim gospodarskim posegom (komunala, ceste, načrti), pa ne dosegajo niti indeksa 100. Prav demografsko ogrožena in večja območja bodo v obdobju zategovanja pasu pote' gnila krajši konec. Ponovila se bo zgodba "revni bodo še revnejši in bogati še bogatejši-Dokazov za te trditve je več, piše svetnik Fedja Klavora. L°" kalne ceste so padle na občinska pleča in dobile bodo toliko, kolikor pač v občinah imajo. V ogroženih območjih tako rekoč nič. Komunalno gospodarstvo bo po tej logiki dobilo manj, posebno v občinah, kjer nimajo velikih projektov. Nižja so neposredna sredstva za demografsko ogrožena območja, za telefonijo, kjer je bilo že doslej breme večje v primerjavi s centri v razmerju 1:10. Enako bo s šolstvom, zdravstvom, kulturo. Žalostno je, da o teh Aey stvih ne razmišljajo (ali jih ,ne poznajo) niti zbornica, niti sindikati, niti ostali lobiji, saj imajo vsi domicil v centrih. Zato pozivam prizadete in tenkočutne poslance v državnem zboru svetnike, če to kaj pomaga)' * organiziranemu nastopu Prl sprejemanju državnega proračuna, je zapisal Fedja Klavora.* J. Košnjek Čevljarji pisali ministru Kračunu Nepooblaščeni uvažajo ceneno obutev Slovenski čevljarji so lani izdelali skoraj 10 milijonov parov obutve, ob tem pa so razna podjetp uvozila še 3,8 milijona parov obutve. Ljubljana, 2. aprila - Minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun je prejel v začetku aprila pismo, ki mu ga je napisala komisija za ekonomiko poslovanja zborničnega združenja za usnjarstvo, v katerem imajo glavnino gorenjski izdelovalci obutve Peko, Planika in Alpina. Slovenski čevljarji so lani izdelali 9,9 milijona parov obutve, od katerih so jih 8 milijonov ali nad 80 odstotkov izvozili, največ v Nemčijo in Združene države, nekaj pa tudi v Italijo, po povprečni ceni 14,7 dolarja za par. Zaradi nerealne tečajne politike in nedoslednega inšpek- cijskega nadzora pa smo kljub veliki domači proizvodnji in težavam pri prodaji (hvaležnega jugoslovanskega trga ni več) uvozili 3,8 milijona parov obutve. Pretežni del uvoza so opravila podjetja, ki niso članice združenja, povprečna cena uvoženega para pa je bila od 5 do 8 dolarjev. so zapisali čevljarji ministru Kračunu. To povzroča počasno umiranje domače industrije, ki jo mora vlada zaŠČ'-titi, spremeniti tečajno po'!t'; ki in poostriti nadzor. Skrajni ukrep naj bi bili kontingent' oziroma vezava izvoza ,n uvoza obutve. • J. W Odkup vojaških stanovanj Ljubljana, 5. aprila - Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da bo odkup vojaških stanovanj za vse vlagatelje zahtevkov, ki so predložili popolno dokumentacijo, potekal nemoteno. Doslej so dobili 3080 zahtevkov za odkup, od katerih je podpisana že več kot tretjina pogodb /a odkup stanovanj. Ministrstvo je ugotovilo tu di precej primerov poskusov zlorab. Oficirji bivše JLA, ki so po vojni v Sloveniji odšli od tod in niso naši državljani, sedaj poskušajo stanovanjsko pravico prenesti na ožje družinske člane, ki so državljani Slovenije. Stanovanjski zakon določa, da morajo imetniki stanovanjske pravice dati overjeno pisno privolitev, da lahko vojaško stanovanje odkupijo njihovi ožji družinski člani. Po tem postopku je potekalo vlaganje zahtevkov za odkup vojaških stanovanj, ker so številni oficirji bivše JLA prišli v Slove nijo in overili svoj podpis nj sodiščih Ustavni zakon za izvedbo ustave Republike Slovenije določa, da do sprejetja zakona o stvarnih pravicah tujcev tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice do nepremičnin. Nihče tudi ne more prenašati na drugega več pravic, kot jih ima sam. Zato je ministrstvo /i obrambo dovolilo stanov.ni| skim podjetjem, da lahko odkupijo vojaška stanovanja sa mo državljani Slovenije. Pisno privolitev, da ožji družinski Člani lahko odkupijo vojaško stanovanje, lahko podajo samo imetniki stanovanjske pravice, ki so državljani Republike Slo venije. Ministrstvo je še ugotovilo, da so nekateri prenesli svoje nepremično premoženje na ožje družinske člane, da bi lah ko odkupili vojaško stanovanje. Zato morajo stanovanjska podjetja od vlagateljev zahtev za odkup vojaških stanovanj pisno izjaviti, da niti oni niti njihovi ožji družinski člani nimajo v Sloveniji stanovanja ali družinske hiše in jo ne gradijo ali kupujejo. Kupnina za vojaška stanovanja se izračuna na 30. dan po vložitvi popolne vloge. Podpisovanje pogodb /a odkup bo potekalo nemoteno naprej za vlagatelje zahtev, ki so stanovanjskim BOdJ0ttefln predložili vso potrebno dokumcntailijo. Za druge se bo odkup ,n. popisovanje pogodb naoMr takoj, ko bodo dopolnili ^0 žene zahteve za odkup- v0-omogočilo, da najemnik0 jjj-jaških stanovanj, ki bodo> jjjp li popolno dokumentacij. ft^ bo treba več plačevati naj« ne.« S. S. ! EKONOMSKA i Ipropagandai ^ obiskali vas bomo ^ pokličite 218 463 M Odlikovanje dr. Bavconu Ljubljana, 3. aprila Hitri Izročil pred in. naumiti ,,,, i kucati p aprila Slovenski predsednik Milan * jn ie- sedniku sveta za varstvo človekovih pravi* br** Bomo spet lahko izvažali meso in mleko Kontrola evropskih inšpektorjev Ljubljana, 3. aprila Evropski skupnost je prepovedala uvoz mesa in mleka i/ Slovenije Ukrep je hudo prizadel nase kmetijstvo in predsednik vlade dr Jane/ Drnovšek in zuntnjl minister Lojze Peterle sta obljubila, da bosta na sedežu skup nosti posredovala /a ukinitev prepovedi. Konec preteklega tetina je prišla v Slovenijo na obisk inlpekcije veterinarskega komiteja Evropske gospodarske skupnosti, v kateri so pred stavniki Anglije, Belgije in Nemčije. Inšpektorp bodo pri nas šest dni. Preverili bodo našo veterinarsko lluŽDO in inipekcij ski nadzor. Upajmo, da ie to /n.ik pripravljenosti skupnosti, da se Slovenija zbrise s seznama -ilir,a ' .j^vih ,n bi uvrstila med države / visoko stopnjo varovanja da državljanskih pravic. Predsednik Kučan tudi izraža /«M .*, sVetU člani sveta se naprej sodelovali na tem področju, čepra že potekel mandat Parlamentarci pri nadškofu Ljubljana, 3. aprila ljubi(anskega nadškofa i dr. Alojziia Suštai |a |c obiskala delegacija državnega I teri so biti predsednik Herman Rigelnik, podr slav Mozetič in poslanec Vitodrag Pukl. Pogovarjali ^ lirt-di". nosili med ( eikvi|o in di/avo in me nili.da bi jih kazaio« ^ posebnimi spoi.i/uini /.idovol|m so bih / uvel|av l|.uU» (n|Mn-1' nije v svetu obsodili vojno v hosni l,,c,cv:,n^csana ^. med državo in Cerkvijo je že ustanovljena posebna _ (,,ri,s' misija, ki jo vodi I ojze Peterle, posameznim odborom P dujeta predstavnik vlade in Cerkve. • •'• K- n me""^ p ja ^°\\ii{0 an Rigeln.k, podprcdsedn.K ^ GLAS Uataaovlltlj m udi|«ifl| Časopisno podieiic (.ORt MSM (.1 AS kkani i o-iiiiisiu politika: neodvisni m Odgovorna urrdnua I copoldinu bo Andrej Ail.n Su-I.m ž.n^i I'ii;kU|.i i Kranj uklon J1MK prekinjen" »4 ui dnevnu nu avto Ai lltiifto letne n.iiocnin.i 14(1 I II. umik,n^i politično iniormativni poneuniK i poudarkom mi duu.....jih i......enjski m l'rrdscdnik fasopisnrga svetai I HoiNtl.ii Novinarji In uredniki: IKKiii IiIum.iii loJtC kosiink I r.i M. m nifri Slojun Kuje li.iiink.i SttlOJ Vilflltl Si.imos lektoriranje. M.ui«'i.i Vti/li( rologratija: (ioru/d Sinili Priprava /a tisk Mediti \u Kranj I lak : Ptvdjl i n Dl I < > 11 K I i\k II }| I * ls lelcfa« HJ-iaS Naročnine, uprava, propaganda, »({lasi lili IWt ISOVII I ti K i .m i irli Ion .'IN4M lllefttl (UM) 215-JUV) m.iiskiin od/ivniku. ui.uii )l M Oel.isnt- sloni ve po . s.lk il.lll *™> naselju precej neslovensko govo- «a »h- LV*'Cev' Z,asti " rt'Puhlik nekdanje Jugoslavije. Ko pa se P« je jevni skupnosti najavil še novinar Arene, češ da ga i r* ,e predsednik krajevne &*#f £■» Peniti, kaj se /adnje mesece dogaja v kraj Na Trati dejstva, da želijo Postati svoja občina, ne sknva J° Vendar pa hkrati poudarjajo, da to nima nikakršne zveze 1 očitki, da bo to postala etni-cista južnaška občina, saj b> Viila bodoča občina Trata M ^»vijena iz vasi Godešič, Rele re - Gorenja vas. Svetega Duha ln Trate Štela bi skupno °*olt 8 tisoč prebivalcev, od te 8a jih na Trati živi okoli 4500. Jn le na Trati, natančneje v de-!u Trate, Frankovem naselju, ki )c.tako rekoč edino, kjer je / hI nJa leta /raslo nekaj novih sta Jpvanjskih blokov, je del prebivalstva iz drugih republik M fcdanje Jugoslavije, nekaj »ta-"ovalcev novih blokov pa j« Milo živet na Trato tudi i/ HUbljane, sat so tako rešili sla n°vanjsko zadrego. £elo sem se začudil nad Podatkom, da se želijo, o/no ma naj bi se v zadnjem času na "Z zakonom o novi lokalni samoupravi, ki bo izključno komunalnega značaja, po podobnem sistemu, kot je napri-mer v Avstriji, naj bi bila občina Skofja Loka sestavljena iz petih do šestih občin. Sedanja občina Škofja Loka ima interese, da postane okraj, kar bo najbrž težko, Trata pa ima vse pogoje, da postane ena od bodočih občin, saj izpolnjujemo vse pogoje. Imamo pošto, banko, šolo..... veliko industrije, glede na to industrijo pa ne dobimo sorazmernega deleža denarja za komunalno urejanje kraja. Zato ima vodstvo sedanje krajevne skupnosti interes za svojo občino. Borimo se za bolj čisto okolje, nikoli pa nismo čutili, da bi kraj postajal neslovenski. Enostavno se borimo, da bi ljudem, ki tukaj živijo, omogočili enake pogoje za življenje, kot imajo drugod. Ker je v kraju veliko industrije, je okolica s tem obremenjena in zato bi morali dobiti več denarja za njeno komunalno urejanje... nimamo prostora za rekreacijske površine, razen ob šoli, treba bo urediti ceste,... sedanji zneski, ki naj bi jih dobili iz proračuna, pa so mnogo premajhni. Zato se nam očitki, da Trata postaja neslovenski kraj zdijo neutemeljeni in mislim, da o genocidu ni govora," zatrjuje Jože Galof. • V. S Trato priseljevali neslovenci in odseljevali Slovenci. Sam vem, da se je zadnje leto nekaj ne-slovencem odselilo, nekateri so se vrnili, na Trato pa prihajajo stanovat tudi slovenske družine. Sam namreč vem za najmanj pet primerov slovenskih družin, ki so sc v zadnjih mese cih preselile iz Škofje Loke na Irato, zato ne vem, od kod netočni podatki, saj na policiji pravijo, da lih hifC dali, da jih sploh nimajo. Zame je očitanje, da naj bi Trata postala ju žnaška občina cista bedarija, neumnost," pravi predsednik Krajevne skupnosti Jože (>alof, ki je tudi povedal, da nikoli do sedaj v kraju ni bilo težav /aia di neslovensko govorečih prt hivakev, da ni bilo /ahtev po kakršnikoli neslovenski šoli in dvojezičnih napisih: "Zame Obstajajo le dobri in slabi ki.i lani in nikoli do scdai nismo gledali na to, od kod so." nova risovim VERIGA TOMŠIČEVA 17, KAMNIK, tel. 061/831-888 (v bližini tržnice) VAM NUDI PO ZELO UGODNIH CENAH: JUPOL (25) 1.650 SIT '* HIDROKOL 23 kg 1.470 SIT " BELTON (41) 1.720 SIT M BELTOP (41) 2.530 SIT " LEPILA za les in PARKET " POSODA " PORCELAN M GOSPODINJSKA PLASTIKA '* SANITARNE ARMATURE ARMAL po tovarniških cenah ** CANDI program M KOLESA " razne KONZOLE za police M ŽIĆNIKI od 60 do 100 mm za 125 SIT M BARVE AMBIENT BELINKA " GAŠENO APNO " STOJALA ZA SUŠENJE PERILA za 1.450 SIT. Prodajamo na 3 čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke! Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o. VERIGA se priporoča! Preimenovanje ulic v Žireh je več ali manj sklenjeno Zdravica za Partizansko cesto Žiri, 5. aprila - Čeprav so v Žireh, naselju mestnega značaja, vpeljali sistem ulic in cest komaj pred dvanajstimi leti, so se med prvimi v škofjeloški občini s konkretnimi predlogi lotili spreminjanja nekaterih "neprikladnih" imen. Tako so, denimo, soglasno iskali novi imeni za Cesto XXXI. divizije in Cesto Jurišnega bataljona, ki sta nekako najbolj moteči; ne toliko ideološko, kot praktično. Imeni sta dolgi, težki za pisanje in izgovarjavo. Vsa nova imena, ki jih je izoblikovala žirovska komisija za preimenovanje ulic, je pretresla tudi občinska, izvršni svet pa jih je v obliki osnutka odloka Žirovcem ponudil nazaj v enomesečno javno razpravo. Ta je trajala od srede februarja do srede marca. V tem času je lokalna komisija za preimenovanje ulic prejela več tehtnih predlogov in jih zvečine tudi osvojila. Tako naj bi se del sedanje Ceste XXXI. divizije od Trga osvoboditve (prvotni predlog preimenovanja Glavni trg, zdaj Trg svobode) do Sela preimenoval v Loško cesto, glede na smer, v katero cesta pelje. Del ceste od križišča z Logaško proti Osoj-nici naj bi se imenoval Idrijska cesta, vmesni odsek od križišča do Trga svobode pa Jobstova. »Vodilo komisije za preimenovanje ulic je bilo, naj se preimenuje samo tisto, kar hočejo ljudje. Kjer pobud ni bilo, sami v imena nismo bezali,« pravi Miha Naglic. Žirovska "severna obvoznica", to je Cesta Jurišnega bataljona od Dobračeve proti Vrhniki, je, kot rečeno, ena prvih padla v kolesje sprememb. V zvezi z njo so se oglasili tudi stanovalci starega jedra Dobračeve, predlagali so, da bi gruča hiš okrog pokopališča spet dobila staro ime Dobračeva. Strokovno stališče vračanju vaškega imena ni naklonjeno, v tem primeru bi morali ta del Žirov izvzeti iz mesta in njegovega uličnega sistema ter mu vrniti status vasi. Razen tega pa tudi že obstaja Do-bračevska ulica, njeni prebivalci so z imenom zadovoljni. »V komisiji smo se zato odločili za kompromis. Dobračevsko ulico smo podaljšali po Cesti Jurišnega bataljona do Ceste XXXI. divizije, preostali del Ceste Jurišnega bataljona pa preimenovali v Pod griči. Ime je novo, ustrezno tamkajšnjim gričem, večina ljudi ga je sprejela,« je dejal Miha Naglic. Del Ceste XXXI. divizije nameravajo Žirovci preimenovati v ulico Na Studencu, zgolj slovnično pa bodo spremenili ime ulice Pod Žirk v Pod Žirkom. Do tu z usklajevanjem imen ni bilo posebnih težav. Za problematični sta se kazali predvsem dve imeni. Stanovalci hiš ob cesti v Goropeke, ki se zdaj imenuje Pot talcev, so podpisali predlog, da bi se njihov del ceste preimenoval v Goropeško pot. Tudi ta sprememba po strokovni oceni ni pametna, ker bi se v tem primeru ime podvajalo z Goropekami. Morda bi bilo ustreznejše staro ledinsko ime Mršak, ki je še vedno živo? O tem so se ta konec tedna z anketo odločali stanovalci, ki so izbirali med dvema možnostima; ali Pot talcev ali Mršak. Tehtnica se ni nagnila na nobeno od predlaganih variant, tako da bo odločitev bržčas prepuščena krajevni komisiji. Problematična je bila še do pred dvema dnevoma tudi Partizanska cesta, ki vodi od blokov skozi Plastuhovo grapo na Ži-rovski vrh. Prvotno stališče komisije za preimenovanje ulic je bilo, naj bi to ime ostalo, saj spominja na dogodke oziroma obdobje polpretekle zgodovine Žirov, ki se ga Žirovcem ni treba sramovati. Potem pa seje pojavila skupina ljudi, ki ji ime ni šlo najbolje v ušesa. Med 220 odraslimi stanovalci s Partizanske ceste so zbrali 78 podpisov, naj bi se cesta preimenovala v Prešernovo - po pesniku Prešernu in Prešernovi brigadi, ki se je zadrževala v Žirovskem vrhu (avgusta 1943 je tu doživela svoj največji poraz!). Podpise pa so zbirali tudi zagovorniki Partizanske ceste, ob kateri živi več nekdanjih partizanskih družin. Proti spremembi imena so zbrali 151 podpisov. »Za komisijo bi bilo to lahko odločujoče, vendar smo opazili, da se dvajset podpisov pojavlja na obeh anketah, to bi bilo v primeru nadaljnjih zapletov lahko sporno. Moteči pa so bili tudi agitatorski dostavki, v prvem primeru sklicevanje na Prešernovo brigado, v drugem pa, naj bi denar namesto za stroške preimenovanja koristneje porabili za kanalizacijo. Komisija je zato pred dnevi odločila, naj se izvede nova, nepristranska anketa, v kateri naj bi stanovalci Partizanske ceste glasovali: ali Partizanska ali Prešernova cesta,« je dejal Miha Naglic. V soboto zvečer je bil večji del ankete že opravljen. Od 219 stanovalcev jih je bilo anketiranih 173, 105 jih je glasovalo za sedanje ime, 34 za spremembo, 34 pa jih je izrekanje zavrnilo. Predsednik sveta krajevne skupnosti Žiri Anton Beovič je zato povabil k sebi obe strani, jima posredoval rezultate in priporočil pobot. Zaplet, ki bi lahko prerasel v nikomur koristni politični problem, se je s prevlado pameti končal z zdravico Partizanski cesti. Seveda bo o vseh spremembah imen ulic in cest v Žireh morala reči svoje še občinska komisija, zadnjo besedo pa bo imela občinska skupščina. # H. Jelovčan ISKRA Servis Kranj, Planina 4 Servisiramo električno ročno orodje ISKRA, Perles, Kango, Marto in gospodinjske aparate Corona (Iskra), Braun, Ariston, Moulinex, Eurotech. (064)326-450 od 8.00 do 15.00 ure k. ^PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Gorenjski amandma Kranj - Čeprav je bila udeležba na pogovoru gorenjskih predsednikov občinskih skupščin in izvršnih svetov o osnutku predloga proračuna Republike Slovenije v zvezi s cestnim gospodarstvom za letos s strani gorenjskih poslancev državnega zbora minuli teden bolj pičla, je Cestno podjetje Kranj na podlagi lani opredeljenih prednostnih del na gorenjskih cestah pripravilo amandama, ki naj bi ga Gorenjska predložila ob razpravi o proračunu. Amandma upošteva stališče, da je treba vsako spremembo za povečanje sredstev opredeliti s predlogom, kje naj se poraba zato zmanjša. Iz osnutka predloga proračuna je razvidno, da pri investicijah odpade na gorenjske ceste le 3,45 odstotka proračunskih sredstev (brez avtoceste Hruška - Vrba in brez projektov, študij in raziskav). Tako so v proračunu predvideni le odseki So-vodenj - Cerkno, križišče Lesce, Todraž - Brebovnica, Kamna Gorica - Upnica, Petrovo brdo - Podrošt in Zavarovalnica -Jaka v Kranju. Za vse naštete odseke je predvidenih 125 milijonov tolarjev, kar je seveda veliko premalo za kaj več kot za začetek del in na nekaterih odsekih za že začeto dokončanje. Nekoliko ugodnejše je stanje v osnutku predloga za Gorenjsko opredeljeno pri vzdrževanju cest, kjer odpade za zdaj 5,3 odstotka predvidenih sredstev v proračunu. Načrtovana so dela na viaduktu Lešnica, v Podtaboru, most v Železnikih. Križišče Černivec, Britof - Hotemaže in Selca - Praprotno. Iz lanske prednostne opredelitve na podlagi programa 2000 pa so izpadli Škojja Loka (obvoznica), Podtabor - Naklo, Tržič - Pristava - Križe. Bled (Pristava) - Bohinjska Bela, Log -Gozd Martuljek, Lesce - Bled (most), krivina v Zabnici, Bled (Rečica) - Gorje. Kranjska Gora - Erika - Vršič, Mlaka - Ko-krica. Zlatorog - Savica in še nekateri, med drugim (kaže), da tudi mostovi na odseku Kranj - Jezersko. Gorenjski amandma tako "popravlja" porazdelitev proračunskih sredstev med posameznimi regijami. Ugotavlja, da bodo na odsekih, za katere predlaga povečanja ali uvršča nove odseke, ukrepi lahko na ta način učinkovitejši. Z zmanjšanjem sredstev za 9 odstotkov za Počehovo - Lendavo in denarja pod oznako Ostale storitve bi na predlaganih odsekih kar za polovico izboljšali izvedbo. Amandma namreč opredeljuje, da bi za odsek Kamna Gorica - Lipnica namenili za 50 milijonov tolarjev več sredstev, na novo pa naj bi se v program vključili odseki Železniki - Škojja Loka (40 milijonov), Križe -Pristava (70 milijonov) in Bled - Bohinjska Bela (17 milijonov). # A. Žalar Kranjski center postal gorenjski Center za obveščanje predvsem za civilno rabo Kranj, 5. aprila - O svojem delu je tokrat kranjski vladi poročal Center za obveščanje, ki je s svojimi dobrimi tehničnimi možnostmi postal servis mnogih organizacij in celo podjetij. S skupno dežurno službo s poklicno gasilsko službo bi bilo mogoče doseči kadrovsko in prostorsko racionalizacijo, ker pa opravlja naloge za vso Gorenjsko, bo Kranj zahteval tudi njegovo sofinanciranje. Spremembe in dopolnitve v organiziranju delovanja sistema za opazovanje in obveščanje v Republiki Sloveniji so povzročile, da je kranjski Center za obveščanje dobil tri nalogoda-jalce: izvršni svet matične občine (deluje v okviru sekretariata za obrambo). Republiško upravo za zaščito in reševanje ter V. upravo ministrstva za obrambo. Vključil se je v reševanje vseh aktualnih zagat, od reševanja težav ob suši in hudourniških poplavah, prek pomoči pri izrednih dogodkih na področju ekologije, do težav z vojnimi begunci. Število obvestil prek centra je v enem letu naraslo za slabo tretjino in prav zanimivo je, kdo vse se poslužuje možnosti, ki se odpirajo preko telefonske številke 985: PTT, pravosodni organi. Zavod za socialno medicino in higieno, lokalne radijske postaje, gasilska društva, krajevne skupnosti, inšpekcijske službe, komunala, SDK, planinci, ribiči, lovci, jamarji, taborniki, Elektro Gorenjske, cestarji ter zdravstveni sistem in veterinarska služba. V nenehno spreminjajočem se upravnem sistemu je center postal tudi center upravnih zvez v miru, njegovo financiranje pa je v pretežni meri prevzelo ministrstvo za obrambo. Pri tem je še vedno okrog devetdeset odstotkov dela namenjenih civilnim dejavnostim. Oddaje del le prek razpisa Slabe izkušnje in celo afere z nekorektnim načinom oddajanja del. ki smo jim bili priča na republiški ravni, je spodbudilo zakonodajalce, da so v zakonu o financiranju javne porabe zavezali vse uporabnike proračunskih sredstev, da nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, raziskovalne naloge in soritve oddajajo le na podlagi razpisa. Kranjska vlada je na tokratni seji sprejela poseben pravilnik o tovrstnem oddajanju del, ki se bo uporabljal za vsa dela vredna nad 100.000 tolarjev, izjema bodo le tista dela, kjer je po naravi dejavnosti usposobljen le en izvajalec, še zlasti pa v primerih, ko je potrebno takojšnje, nujno interventno ukrepanje. V razpravi o delu centra ni bilo nobenega dvoma, da je taka služba potrebna, vprašanje pa je, ali jo znamo že dovolj izkoristiti. Ob težavah z visoko najemnino za prostore v zavarovalnici, se sama po sebi vsiljujejo razmišljanja, ali ne bi bilo smotrno najti povezave s poklicno gasilsko službo, saj bi istemu občinskemu proračunu lahko prihranili 3 plače za potrebna dežurstva, zmanjšali bi se materialni stroški, neposredno sodelovanje pa bi bilo le v prid učinkovitosti ob izrednih dogodkih, ki so pogosto vezani na gasilsko službo. Ker je kranjski center /a obveščanje prerastel v regijskega, je izvršni svet sklenil, da k njegovemu sofinanciranju "pritegne" tudi ostale gorenjske občine. 2al pa so taki dogovori na Gorenjskem zelo težki. • S. KARTICE PODARIM- DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU SKOPJA LOKA. TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKUE. V MALOOGLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGI TOURS I V Vodicah in okolici ljudje še vedno obolevajo Ko vodovod postane kanalizacija Okužba z lablijo lansko jesen je bila le eno od opozoril na stanje vodiškega vodovoda, ki lahko postane usodno za življenje v Vodicah in okolici, zanašanje na republiška sredstva pa je zgolj iluzija. Vodice, 5. aprila - Več kot triurni sestanek o vodooskrbi Vodic in okoliških vasi je v petek pokazal, da je verjetno tudi jesensko onesnaženje pitne vode in množično obolevanje prebivalcev prej posledica stanja vodovoda na tem območju kot onesnaženja vode izpod Krvavca, saj je dotrajan vodovod zelo verjetno rešeto, ki srka onesnažene podtalne vode. Zamenjava cevi vodovoda je vprašanje zdravja in preživetja, hkrati pa tako velika investicija, da pravih virov denarja ni videti. Skoraj bi lahko rekli, da se je proti zdravju Vodičanov za-rotilo vse: od naravne lege naselja v depresiji na robu Sorskega polja, kjer se stekajo (že močno onesnažene) vode podtalnice, ki tu počasi (torej brez pravega odtoka) ponikajo, do skrajno neodgovornega ravnanja tukajšnjih naseljencev oziroma tistih, ki so odgovorni za komunalno urejanje naselij, saj kanalizacije v teh krajih ne poznajo. Pitno vodo dobivajo iz podkrvavških izvirov po 35 let starih salonitnih ceveh in prav stanje tega v 60. letih zgrajenega vodovoda, ki je po mnenju poznavalcev že popolnoma "tr-hlen" (da o azbestu, ki ga vsebuje in je kancerogen, niti ne premišljujejo), je glavni vzrok zdravstvenih težav, ki v Vodicah in okolici ne pojenjujejo. Jesensko onesnaženje pitne vode iz enega od podkrvavški vodnih virov, ki je povzročilo obolevnost na celem potezu vodovoda - prisotnost lablije v vodi sicer laboratorijsko tudi v končnem poročilu o tej epidemiji ni bila dokazana, po posledicah pa tega ni mogoče zanikati - je imelo najhujše posledice prav v Vodicah, saj je predvsem pomanjkanje vode (v praznih vodovodnih ceveh se je ustvaril podtlak) zelo verjetno povzročilo vdor onesnažene vode v vodovod. Dejstvo, da tudi danes nekateri Vodičani ležijo v bolnipnici, da torej zdravstvene težave v razliko od ostalih naselij ob tem vodovodu ne prenehajo, opozarja, da je nujno ukrepati prav v tem naselju. Kot je bilo ugotovljeno na petkovem posvetu o sanaciji oskrbe s pitno vodo v Vodicah, stanje zahteva tri vrste ukrepanj: izključitev drenažnega zajetja vode pod Krvavcem (ki je bil zelo verjetno vir jesenskega onesnaženja), zamenjavo dotrajanega vodovoda ter ureditev kanalizacije v Vodicah. Za prvi ukrep je že vse dogovorjeno: predstavnik upravljal-ca vodovoda stanovanjsko komunalnega podjetja Komunala iz Domžal je povedal, da bodo že v tem mesecu izvrtali tretjo vrtino za zajem zaledne vode, kar bo že maja omogočilo opustitev uporabe površinske vode s Krvavca. Sredstva so vse zainteresirane občine (Kranj, Ljubljana Šiška, Kamnik in Domžale) že zagotovile, to pa pomeni, da bo nevarnost onesnaženja na virih odpravljena. Druga dva ukrepa: zamenjava vodovodnih cevi v dolžini več kot 20 kilometrov, kar naj bi stalo po oceni okrog 250 milijonov tolarjev, ter ureditev kanalizacije v Vodicah, sta zelo vprašljiva, saj za prvo investicijo ni pravih denarnih virov, za kanalizacijo pa ni pripravljena niti osnovna dokumentacija. Zaključni del posveta se je zato osredotočil na iskanje denarnih možnosti: predstavnik Ministrstva za prostor in okolje je povedal, da je za vse tovrstne investicije v državi predvidenih v proračunu republike 400 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je zanašanje na ta vir za pretežno financiranje čista iluzija, predstavnik občine Ljubljana Šiška pa, da v občinskem proračunu (ki ga določa republika) tudi ni sredstev. Upravljalec iz Domžal je zatrdil, da je vse amortizacije le za nekaj milijonov in da je edina možnost za izgradnjo najetje kredita, ki bi ga uporabniki vode več let vračali. Na sestanku sta bila prisotna tudi poslanca slovenskega parlamenta: Vodi-čanka Marija Logar, članica državnega zbora ter dr. Dušan Plut čina državnega sveta. Oba sta zagotovila, da bosta poskušala v parlamentu doseči drugačno razporeditev proračunskih sredstev, saj gre - to sta posebej poudarila - predvsem za pereč zdravstveni problem-Tudi Ljubljana ob tem ne bi smela stati ob strani, so zagota; vljali predstavniki občine, saj se lahko tukajšnje onesnaženje kaj hitro prenese do vodovodnih zajetij tega mesta, reševanje tovrstnih problemov Pa mora imeti prednost pred gradnjo upravne stavbe Ljubljanskega vodovoda ali TV kabelskimi omrežji, ki se načrtujejo v tem letu. Dogovorili so se tudi, da se nadaljujejo laboratorijske preiskave vzorcev vode na mestih, ki jih bodo predlagali v Vodicah, pri čemer mol* biti med njimi tudi osnovna šola, kjer so zadnji rezultati pO" kazali, da je voda biološko m kemično onesnažena. Razumljiva je bila torej odločna zahte; va ravnateljice šole, naj se takoj zagotovi dovoz neoporečne pit^Je vode, čudi pa dejstvo, da nihc* ne spregovori o odgovornosti z* stanje, ko se odplake iz šole, k' je brez greznice (!), po nekajm?' trškem kanalu iztekajo neposredno v tla... • §. Žargi Drugo harmonikarsko srečanje Pod besniško voščenko Ni domačije brez harmonike Turistično društvo Besnica, ki bo letos proslavilo 40 let delovanja, ima v programu še več drugih prireditev. Spodnja Besnica, 3. aprila - Večkrat sem že slišal, da, česar se Bes-ničani lotijo, jim vedno tudi uspe. Lani so se na primer v Turističnem društvu odločili, da najprej pripravijo srečanje harmonikarjev od Jamnika do Spodnje Besnice, kar je bil nekakšen uvod v kasnejše srečanje gorenjskih frajtonarjev za Ljubečno. Če je bilo lansko srečanje uspešno, potem je bilo sobotno v dvorani Gasilskega doma v Spodnji Besnici kar praznični dogodek. Na drugo srečanje Pod bes- jev in takrat bodo izbrali tudi gorenjskega prvaka za Ljub*' čno. Sobotna prireditev v prep0'' ni dvorani Gasilskega doma je bila zares prijetno doživetje-Predstavili so se mladi Besnica/ člani Plesne šole Kranj. niško voščenko je prišlo kar šestnajst harmonikarjev. Ni čudno, da smo slišali hudomušno pripombo, da ima v Besnici vsaka hiša harmoniko. Saj jo ima lahko in tudi toliko harmonikarjev je lahko v dolini, saj imajo enega najboljših harmonikarjev, 72-letnega Iranca Fa-bijana, ki ni le 40 let igral pri folklorni skupini Mali vrh Ne-milje - Podblica, ampak tudi na številnih tekmovanjih frajtonarjev v Avstriji in Italiji in večkrat zmagal na Pokljuki. Predvsem pa je Franc Fabijan naučil veliko mladih igranja harmonike. Zal mu je v soboto bolezen preprečila obisk srečanja. Pa mu bo posebno priznanje Turističnega društva izročil sin Janez, ki že nekako nadaljuje njegovo delo. "Današnje srečanje harmonikarjev Pod besniško voščenko je nekakšen začetek različnih pri Priznanja so dobili: Jurka Magdič, Spodnja Besnica 129; Jožefa Dobrajc, Spodnja Besnica 25; Mirni Moho-rič, Podblica 8; Zdravko Jereb, Zgornja Besnica 77; Ana in Marjan Starman, Spodnja Besnica 142; Frančiška Mo-horič. Njivica 7; Jožica in Franci Šink, Spodnja Besnica 109; Ančka Klemenčič, Ne-milje 12; Jožica Rakovec, Spodnja Besnica 190; Milka Bertoncelj, Podblica 14; Silva Papler, Spodnja Besnica 137 A. Posebno priznanje pa je dobila Mira Pogačnik, Njivica 2, ki je dobila do zdaj že tri tovrstna priznanja. Posebno priznanje, ki ga je izročil predsednik Sušnik, je dobila Mira Pogačnik iz Njivice 2. I) Besnica reditev, ki bodo med letom ob letošnji 40-letnici društva," je pred začetkom prireditve povedal predsednik TD Besnica Miha Sušnik. "Se ta mesec se bodo v šoli predstavile domačinke s tortami. Maja bomo pripravili šahovsko simultanko in potem še srečanje z zeliščarjem. Prvo nedeljo septembra bomo imeli letos prvič pred cerkvijo semanji dan. In septembra bomo tudi proslavili 40-letnico društva." I na večjih prireditev pa bo v Besnici 13. junija, ko bodo pripravili drugo gorenjsko prvenstvo harmonikarjev - frajtonar- mladi Voščenkarji - ans*!Sti. morda zna tudi prč*'"1 ki kuda *»{ Vokalni kvintet folklorne Pine Sava Kranj in seveda -t 6 harmonikarjev od ^i^L ■ega Kočarjevega Grega o° najstarejše Murenkove FrtJJ kt> Na prireditvi pa je predse0' »'k društva Mihu Sušnik pod* lil tudi dvanajst priznanj z.a najlepše urejene domačije J"1' nulo leto na območju TD B**' mca. • A. Zalar Stražiški borci razvili nov prapor Stražišče, 2. aprila - V petek /večer so se stražiški borci J^'j/jod rednem letnem občnem /boru, ki so jim ga lepo popestri ^ ^ stražiške osnovne šole in domači mešani pevski /bor. '° .. nA v*4''1 vesno ra/vili tudi nov borčevski prapor, ki jih bo spremlja proslavah in srečanjih. ora*'*' .'uf, članov šteie danes kra|cvna organizacija /H n>cl] kujejo VMh borčevskih prireditev, \sako leto oif "" i/let /a člane, pripravijo srečanje /a člane nad 70 le • ,ako leto organi/iraj^-ejO 1*1 •v/1 IMcsn.i skupina, ansambel, vokalni kvint pri/nanja in šestnajst harmonikarjev j« besniško voščenko v soboto /večer v polni dvorani (Gasilskega doma v Spodnji Besnici. t folklorne skupine Sava, sestavljalo program Pod in lote Kavčič Podpredsednik Občinskega m,,1<"'' 'sin<>. ■,k"1 Kranj pa je desetim članom njihove organizacije /■• y^ ^()\' vno >irio izročil priznanja Medobčinskega iveta >L ilorenjiko. • i), i). Delavci Obrtnega podjetja Tržič Nihče ne vpraša, ali imamo kaj za v usta Od lanskega oktobra do marca letos ni bilo niti plač niti kakšne pomoči. TViic, 2, aprila - Minilo je že skoraj pol leta kar so delavcrObrt«*. Podjetja TVŽič dobili zadnjo plačo. Zanimalo nas je, kajse dogaja z družinami, ko se znajdejo v takem položaju. Fantje pravijo, da so vsi na ktem, čeprav se samski lažje odrečejo marsičemu. Družina Knafličevih iz Bistrice Pri Tržiču je že dolgo vajena skromnega življenja. Prvi udarec je doživela pred sedmimi leti, ko je mati Milena ostala brez dela v tovarni Rog. Takrat sta bila starejši sin m hčerka še doma, Pri hiši pa so dobili dojenčka. Sedaj sta se odrasla otroka že Postavila na svoje noge. Mlajši sin je ravno jeseni zakorakal v Solo. "Komaj smo shajali iz meseca v mesec, čeprav je žena dobivala socialno pomoč," se spominja 44-ktni Matjaž Knaflič, pleskar v yPT Tržič, pa zaupa: "Na slabše je šlo v našem podjetju že od lanske pomladi, ko nismo več dobivali nobenih nadomestil za Pjevoz na delo in za prehrano. Oktobra sem dobil 30 tisočakov 'eptembrske plače, ki je bila tudi ^dnja doslej. Šele marca letos sem prejel nekaj tisočakov so-^ne pomoči in 15 tisočakov nadomestila. Od česa smo živeli vmes? Jjrijel sem za vsako priložnostno delo, da sem kaj prinesel k hiši. Brez pomoči sorodstva pa gotovo ne bi šlo! Oče mi je dal nekaj denarja za rojstni dan; ta je šel Ves za šolske potrebščine. Od jester v Nemčiji sem dobil ob-le*?, sorodniki pa so mi poma-ga" tudi s hrano in denarjem. Drugače bi stradah, pa tudi vseh obveznosti ne bi mogel poravnati. Sedaj dolgujem le še mesečno plačilo za ogrevanje v bloku. Da sem imel za vožnjo na delo in malico, sem si moral sam priskrbeti, a zato večkrat nisem imel v žepu denarja niti za cigarete. Sam se lažje čemu odrečem - tudi najljubši konjiček, ribolov sem moral omejiti, težko pa mi je, da družini ne morem privoščiti niti nove obleke, kaj šele pohištva ali dopusta na morju. Po 28 letih dela - 15 let sem v Obrtnem podjetju - sem moral celo po socialno pomoč, da smo lahko Ereživeli! Žena vzame paket .de če ga križa, a jaz tiste hrane ne morem. Težko je, ko se človek znajde v takem položaju. Vzdušje v službi je bilo že dolgo napeto, ob pomanjkanju in stiski pa pride tudi do nesporazumov doma. Nekako težko je razumeti, da so moji delavski starši - delal je predvsem oče - kmalu po drugi vojni lahko preživljali tri otroke, danes pa delavec živi v popolni negotovosti. Mi moramo razumeti težavni položaj podjetja, nas pa nihče ne vpraša, ali imamo sploh kaj za v usta! Od 23. februarja ponovno hodim na delo, kolikor ga pač je. Rad bi videl, da bi firma Miran Štefe Matjaž Knaflič zaživela, sicer ne bi tako dolgo vztrajal v takih razmerah. Na izkoriščanje še naprej pa gotovo ne bomo več pristajali, saj se tako enostavno ne da več zdržati. Prijel bom tudi za metlo, če bo treba, samo da bom za svoje delo plačan." Prihranki so že zdavnaj posJi_ Pripovedi Matjaža sta prisluhnila še dva pleskarja, ki sta nekaj časa nemo prikimavala, potlej pa sta se oglasila še sama. Pritrdila sta, da so skoraj vsi iz podjetja na istem. Pol leta brez plač pač ni lahko zdržati, tudi tistemu ne, ki ima kaj prihrankov, ali se preživlja sam! "Očitajo nam delo na črno in sedaj so nam priložnostni zaslužek celo prepovedali," potoži 32-letni Miran Stefe iz Podbrezij, ki priznava: "Res ni šlo drugače, kot da smo za zaslužek poskrbeli sami. Če bodo plačali naše delo, potlej bo ta dogovor mogoče spoštovati, sicer pa ne vem, od česa bomo živeli. Zaslužek žene, ki je frizerka, zadošča komaj za Marko Marin skromno hrano, dve predšolski hčerki pa si želita še česa. Tudi mi že dolgo nismo šli na družinski izlet Namesto da bi si s prisluže-nim denarjem občasno privoščil igro tenisa ali smučanje, kupim gorivo za prevoz na delo, pa brez malice tudi ne gre!" Ob pogovoru o očitkih, da slabo delajo, se strinjajo, da je to pač opravičilo vodstva podjetja za dolgotrajno zaostajanje izplačila plač. "Doslej sem še nekako shajal s prihranki," pove 25-letni Marko Marin iz Tržiča, ki razmišlja: "Za naprej bo to težko, čeprav sem samski. Živim Eravzaprav skupaj s svojim dek :tom v stanovanju, ki sem ga kupil s pomočjo očeta. Stanarine res ni treba plačevati, vendar je treba poravnati še druge stroške bivanja v bloku. V podjetju delam devet let, a taco slabo kot sedaj, še ni bilo nikoli. Ravno ta teden so odšli drugam štirje mizarji in pleskar, o tem pa razmišljajo tudi drugi. Če se ne bo kmalu obrnilo na bolje, bom primoran še sam iskati delo drugje." Stojan Saje 95 let Ivane Beguš Pravili so ji "potujoča cvetličarna" 2*?«*". 2. april. - Ivan« Beguš, predzadnji otrok v družini z ^V^^^,^Sm otroki, od katerih jih je pet odšlo v Amenko danes nima i>MW£j lahWo £*»vih bratov in sester. Nfč čudnega, ko pa je dočakala čast.tljmh toliko, da se njem sp 5 K preživela svojega moža in mlajšega sina, njem ostali trne počuti kot nekdanje u Otro.-; -___r .J T. «r j__i:__i___L....... * tt vnuki in 17 lepo, duhovno bogato življenje je živela, še večkrat poudari. Nemarazato, ker je vedno vse vzela za dobro. . D.Z.Zlebir nt. . I"lu'«» svoji:*;« m««.« •■«-j"~f»- ----—> -m- . "lro« na so že v pokoju. V družinskem krogu, se z 12 vnuki in 17 Pravnuki, ter s številnimi prijatelji ie 1. aprila slavUa svoj praznik. K Vsokemu jubileju ji čestitamo tudi v uredništvu Gorenjskega glasa, dopisa, ki mu je že od začetka zvesta naročnica. Ivana Beguš je sicer po rodu z oienjskega, a je svojemu možu, sUn cmu "radniku, leta 1930 ni.' v na Gorenjsko, v Železne. Nič kaj všeč ji ni bil ta kraj 2n ^ hnbi- KJer so imc1' ee le tri poletne mesece, ^imi pa jc posijalo le za pičlo so lSaJ Je bila vajena široke in k0 ,,nc Dolenjske. Toda pet let, EJSfJ* Je družina preživela v snon-n • so J' osta" v lepem PewU /aradl Prijetnih ljudi in tam ' 1 ie vsak večer donela iz Pre HTkih *rl- Zatem »° sc ka 255 v Kranj, kjer so spočet-poldrugo leto stanovali, nato Utn ,e Ivani uresničila želja pc »meni yrtom uresničila želja po domu z zelenjavnim «C". .fvctjem. "lep dom bistra * Pripoveduje ta še SDni«; Slara 8ospa z briljantnim Stfei001 "™cla «e<" « veliko °^rn i8Urcga č,°veka pri hifti. uii(^ . 1 Jc * nami živela pre-in ven*' Prcišnja lastnica hiše, Z mn?0 S,n° »e dobro razumeli. medt«"*^"1 8cm K ukvarjala, skrbci i 'C mo* đuai kruh«in Pomanll °lroci niso trpeU Hc |V, ,n,a- ,X,di mcd vojno k,"cali vala 8cm »lenjavo, Praši«; *° mc tudi k mnogim sc nJ'm. r»j»tvom. Vsega sem dost, t 581118 *c v rani mla i 80114 na Dolenjskem ncn,aslu>'1'' ko, peatrna; kas Vu. (r P" »metih in v gostinst yelik« vjJcnJu sem pomagala Jtcla J,udcr» m vedno sem se itnc'i kcr "° mc 'JudJc Prepcv ,i da scm M smejala, Pcsm, ( aj plsa,a ^rn tudi lastne ••»h. V ''"čnih do hudomuš tli ha cvetje, živali, leta sem sc »Pkc'ni, ' roZami. oblikovala • J"> vozila na trg m ljudic v'Wila na trg m ljudje ^^lara'rtV., "IX)Val1: ?eprav b. jih radi .mara „ . \' v*-i"uv <»■ ^otuicJ,, ROV,n' d<>bl,, oe&ejt« k|. »jota cvetličarna - so mi re druL "!' k" prehitevajo da.g lePo "h [vana začne nizati redu v)cno P»» kronološkem Vse pomembnejle ^iv Ijenjske mejnike, letnice in datume si je zapomnila, tudi številne pesmi, ki se jih jc učila ah sama sestavila v mladih in kasnejših letih. Donedavna jc še živela sama v hišici na Primsko vem, toda kar si jc pred tremi leti pri padcu poškodovala, ni več docela samostojna. Preselila se je k sinu Franciju v Radovljico. On in žena vzorno skrbita za ostarelo mater, jo negujeta, želje ji bereta iz oči. v nobenem sanatoriju ne bi bilo lepše, je prepričana Ivana, ki te praznične dni sprejema številne prijatelje in znance. Voščit ji je prišel tudi radovljiški župnik in ji ob prazniku priredil mašo. Samote, o kateri toži toliko ostarelih ljudi, Ivana in-pozna Vse življenje je bila veliko med ljudmi, nabrala si je prija teljev in čeprav je preživela večino svojih vrstnikov, še veliko luidi išče njeno prijetno družbo Se vedno stresa smeh in razdre kako Segavo, enako, kot je skozi tvoj« dolgo tivljenjc kljubovala "hudiču in biriču". Potujoča ivcllič.ima, kakoi so jo inuno vali, ker je leta m leta prevažala i vetje n.i kranjsko tržnico, se /daj snei ne ukvarja več / vitom in Preddvor, 1. aprila - Mladost in starost v vsakdanjem življenju nista ravno pogosta družabnika. Mladi imajo svoja zanimanja in pota, stari pa se na jesen življenja pogosto umaknejo v domove za ostarele. Tako so mladi dandanes velikokrat prikrajšam za modrost in izkušnje, ki jo lahko dobijo od starih, slednji pa za vedrino in radoživost, ki jim jo lahko vlijejo mladi. Kdove ali ni ravno ta motiv spodbudil srednješolcev iz kranjske ekonomske šole, da vsake toliko časa s priložnostnim skecem in pesmijo obiščejo ostarele v Domu oskrbovancev v Preddvoru! Razveselili so jih ze ob novem letu, tokrat pa so jih zabavali prav na 1. aprila. Sodeč po obojestranskem navdušenju se bodo še kdaj srečali. • Foto: G. Šinik Srečanje starejših krajanov in invalidov Nepozabno deseto obvezuje Primskovo, 3. aprila - Do zadnjega kotička napolnjena dvorana Zadružnega doma na desetem jubilejnem srečanju starejših krajanov in invalidov v KS Primskovo, ki ga je pod pokroviteljs • tvom Marketa Urška in Gorenjskega glasa pripravila krajevna organizaciju RK Primskovo v soboto, ni bila le potrditev priljubljen ».-ga vsakoletnega srečanja, marveč že kar obveza, da bo prihodnje leto tudi enajsto srečanje. Franc Istenič: "Bil sem že na prejšnjih prireditvah, vendar ie letošnja zares nepozabna. To je prireditev, ko se počutimo enaki med enakimi. Je priložnost, da se vsi skupaj vsaj enkrat na leto srečamo. Vem, da gre glavna zasluga Jožetu Eljonu, in upam, da letošnja prireditev ni bila zadnja. Janez Dolinar in Sašo Hribar sta bila danes enkratna in zares bi mi bilo žal, če ne bi mogel priti na današnje srečanje." Jožica Koren: "Tri leta sem že upokojenka Ibija. Kar dobro se počutim. Tale srečanja, ki jih prireja Rdeči križ, pa so zares enkratna. Všeč so mi bili vsi: mešani pevski zbor iz Kranja, citrar Aleksander Prime, Ivo Radin, Janez Dolinar, še posebej pa Sašo Hribar. Upam, da bo Jože Eljon vztrajal in da se bomo srečali tudi prihodnje leto na enajstem srečanju. Vem, da niso redki, ki se že vnaprej veselijo tega srečanja." Jože Cclar: "štiri leta sem med upokojenimi člani na območju RK Primskovo in do zdaj sem bil že na treh prireditvah. Vsa čast predsedniku Jožetu za zahtevno pripravo in organizacijo prireditve. Vem tudi, da prireditev ne bi uspela, če je ne bi podprlo toliko sponzorjev. Zato zahvala tudi njim. Ponosen sem, da so med nami tudi takšni kraiani, kot jc na primer Janez Dolinar. Prav bi bilo, da Jože j še naprej ostane predsednik in da sc prihodnje leto spet srečamo." Marija Klinar: "V Savi sem delala in sem že enajst let v pokoju. Na tej prireditvi sem danes prvič in kar žal mi jc, da nisem prišla zc prejšnja leta. Zares enkratno je bilo vse; tako rogram, tako zdaj ansambel Štirje kovači, in -akšen srečelov so pripravili. Menda je več kot MX) dobitkov. Mislim, da izražam prepričanje vseh, ki smo danes prišli v Zadružni dom, če ie« «-m hvala Rdečemu križu; s prošnjo, da se če/, leto spet dobimo." A. Žalar o l Bled, 1. aprila - Gorenjska je bogatejša za sodobno reševalno vozilo. Izdelali so ga v koprskem Cimosu in je šele drugo vozilo te vrste v Sloveniji. Njegovo namembnost so predstavili minuli teden na Bledu, ko je direktor tamkajšnjega zdravstvenega doma prim. dr. Borut Rus med drugim povedal: "Bled kot drugo največje turistično središče v Sloveniji je slednjič pridobil najsodobnejše reševalno vozilo, o kakršnem smo razmišljali že dlje cas in ga po dog ovoru s Cimosom slednjič dobili. Vozilo odgovarja vsem sodobnim zahtevam reševanja ponesrečencev in življenjsko ogroženih bolnikov. Ne le sodobna oprema, tudi kadrovska zasedba reševalcev in voznikov • reševalcev nam zagotavlja, da smo sposobni ukrepati v smislu najsodobnejše medicinske doktrine. Za pridobitev tega reševalnega avtomobila se moramo zahvaliti skupščini občine Radovljica, njenemu izvršnemu svetu (občina je prispevala tretjino potrebnih sredstev), nekaj denarja pa so zbrali tudi občani in podjetja, ki se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za sodelovanje." - M. Srabočan Praporščak in pevci Kranj, marca - Kranjski upokojenci se lahko pohvalijo s široko razvejano dejavnostjo svojih članov, z množičnostjo, z bogatim družabnim življenjem, le pevcev jim primanjkuje za njihov pevski zbor in ne morejo in ne morejo dobiti praporščaka za svoj prapor Stari prapor je bil res že "utrujen", na letošnjem letnem občnem zboru pa so razvili novega, lepega, svilnatega, v kranjskih občinskih barvah, to je rdeči in beli, s kranjskim grbom na belem polju. S ponosom bi ga lahko nosili kjerkoli, na prireditvi ali pogrebu. Morda bo svilnati lesk prapora le prepričal koga, da se bo zadolžil zanj. Vsaj za eno leto. Kar se pa pevcev tiče, bi jih pa res bilo lahko več pri takem društvu, saj imajo vaje v prijetnih društvenih prostorih, kjer je šank blizu in ne bo problema s suhim grlom. Le korajžno! V letih 1990 in 1991 je moški pevski zbor Društva upokojencev Kranj štel po 20 pevcev, lani 18, zdaj jih pa le še 15. Vsaj na 30 bi jih lahko spravili do prvega maja. Ni pomembno, kakšen jc glas, vsak tenor, bariton ali bas bo prišel prav, pravijo pri kranjskih upokojencih. In tudi samo doma se ne držijo. Lani so imeli samostojne koncerte po domovih upokojencev, nastopili so na območni reviji pevskih zborov, na taboru v Šentvidu pri Stični, v Kokri, na srečanju pevskih zborov upokojencev Gorenjske v Radovljici in drugod. Živahno leto pa sc jim obeta tudi letos. Torej, vsi upokojeni Kranjčani, ki bi radi užili malo več družabnosti in spet malce zatresli svoje glasilke, pridite kar na vajo zbora, ki je vsak petek ob 17. uri, m se javite mladi zborovodkinji Jani Kovač. Ne bo vam žal! - D. Dolenc C^MllvM^IM GLAS Od včeraj. 5 aprila, do petka, 9 aprila, poteka v občini Kranj krvodajalska akcija Občinska organizacija RDEČEGA KRIŽA KRANJ in Zavod za transfuzijo krvi organizirata prevoz krvodajalcev po naslednjem razporedu: Jutri, 7. aprila 1993 1 Ob 7 uri Cerklje, Vasca na AP 2 Ob 8 uri Pšata, Poženik, Šmartno, Pšenična Polica 3 Ob 9 uri Grad, Dvorje, Štetanja Gora 4 Ob 10 uri Zg Brnik, Sp Brnik, Vopovlje četrtek, 8. aprila 1993 1 Ob 6 uri Primskovo - Zadružni dom in AP Gorenje 2 Ob 7 uri Primskovo - Market Klanec 3 Ob 8 uri Bitnje - vse AP 4 Ob 9 uri Velesovo - vse AP 5 Ob 10 uri šenturška Gora - pred gostilno 6 Ob 10 uri Podbrezje - na AP Petek, 9. aprila 1993 1 Ob 6 30 Orehek. vse AP 2 Ob 9 uri Gimnazija - odhod pred Hotelom Creina 3 Ob 10 uri Gimnazija - odhod pred Hotelom Creina 4 Ob 11 uri Gorenja Sava - pred trgovino Živila KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk, V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava Članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevisa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. V Cafe galeriji Pungert razstavlja V Domu kulture v Stražišču je na ogled razstava Izbrana jamarska fotografija, ki so jo pripravili člani Društva za raziskovanje jam iz Kranja. V knjižnici kranjske Gimnazije je na ogled razstava o Vikingih. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. V razstavnem salonu Dolik je na ogled spominska fo-torazstava Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku razstavljajo svoje fotografije člani foto kluba Hrastnik. V bistroju Želva razstavlja akvarele in akrile na papirju Mojca Vilar, v pizze-riji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja Ana Cajnko z risbami, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa je na ogled razstava izbranih barvnih fotografij Obrazi Nepala. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava Mali grad in Pusti grad - dve usodi grajske zapuščine, v pasaži graščine pa razstavlja fotografije Joco Balant. V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava slik akad. slikarja Zmaga Puhar- M » BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. kiparka Mojca Smer-du KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Grogarja razstavlja Marko Jakše. V galeriji Loškega muzeja razstavlja slike petnajst beneških umetnikov. V Okroglem stolpu Loškega muzeja je vsak dan, razen ponedeljka, na ogled razstava Velikonočni utrinki Ob razstavi si je moč ogledati video kaseto Velikonočne šege na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlja Janez Pipan fotografije fotografije na temo Zima 93 in Iskanje kulturne dediščine, v galeriji Menza LTH pa je na ogled razstava Loka v noči Janeza Tavčarja. TRŽlC - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled dela akademskih slikark - sester Marjetke in Andreje Dolinar iz Argentine. V galeriji Kurnikova hiša razstavlja barvne fotografije Spektralni odsevi Benjamin Vrankar, v Paviljonu NOB pa o pravljici z risbo in besedo govorita Ela Peroci in Anka Luger - Peroci. KAMNIK - V razstavišču Veronika so razstavljeni akvareli Ala-dina Lanca. V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec. PRIREDITVE TEGA TEDNA ŠKOFJA LOKA: KLAVIRSKI KONCERT V sredo, 7. aprila, bo v kapeli Puštalskega gradu ob 19. uri koncert avstrijskega pianista Federica VV. Gulde. Izvajal bo dela Havdna, Schuber-ta in Brahmsa. ŠKOFJA LOKA: MEHIKA - V Knjižnici Ivana Tavčarja bo v sredo, 7. aprila, ob 18. uri, Tomaž Nabergoj z diapozitivi predstavil Mehiko. ŠKOFJA LOKA: GLEDALIŠČEe - V četrtek, 8. aprila, ob 19.30 uri bo na sporedu Loškega odra tragikomedija Evalda Fli-sarja Jutri bo lepše. Gostuje Slovensko komorno gledališče za abonma RDI C I in IZVEN. JESENICE: DIAPOZITIVI - V okviru rednih muzejskih večerov bo danes, 6. aprila, ob 19. uri v dvorani Kosove graščine III klubski prikaz diapozitivov članov fotokluba Jesenice. JESENICE: OTVORITEV - Muzej Jesenice in Galerija Kosova graščina sta pripravila razstavo o revitalizaciji industrijskih objektov. Otvoritev bo v Četrtek, 8. aprila, ob 18. uri v prostorih Kosove graščine. XI. FESTIVAL RADOVLJICA 93 Lanski, jubilejni Festival Radovljica, ki ga pripravlja koncertna agencija Klemen Ramovš, seje s svojimi sedmimi vrhunskimi koncerti v dobrih štirinajstih julijskih in avgustovskih dneh z imenitnim muziciranjem nastopajočih vtisnil v spomin ne le gorenjski in slovenski glasbeni publiki nasploh. Koncertna agencija Klemen Ramovš je že pripravila tudi koncertni program za letošnji, enaindvajseti radovljiški festival. Tudi tokrat bodo k nam pripeljali prvovrstne ansamble: Buccina Fnsemble iz Nemčije, Clemencic Consort iz Avstrije, Oriol Romani iz katalonske Barcelone, čelist Fduardo Valen-zuela iz Pariza, Trio Uccellini z Nizozemske in I Villani iz Nemčije. In kot so prepričani v Koncertni agenciji Klemen Ramovš Management, bodo večeri ob svetlobi sveč od 7. do 21. avgusta v radovljiški Graščini red vrhunski glasbeni dogodki. • M. A. Srečanje odraslih gledaliških skupin foraSSGLAS OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC PREDDVOR objavlja prosto delovno mesto ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA za določen čas (do 30. Junija 1993) • polnim ali skrajšanim delovnim časom. Pogoj ustrezna pedagoška izobrazba, usposobljenost za delo z računalnikom Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Matija Val|avec Preddvor TESPISOV VOZ SE JE USTAVIL v w V GRIMSCAH V soboto so gorenjski ljubiteljski gledališčniki zaključili Potovanje Tespisovega voza po Gorenjskem 93, kot že tri leta poimenujejo svoj« srečanja. Izmed enajstih prijavljenih skupin je selektor Marjan Bevk izbral sedem najkvalitetnejših, ki so od sredine marca naprej še enkrat pokazale, kaj so ustvarile v pretekli gledališki sezoni. V preteklosti je vsakoletno srečanje gledaliških skupin potekalo po več dni v istem kraju, tako je še vedno v ostalih slovenskih regijah, gledalci predstav pa so bili takrat v glavnem le igralci sami. Zato so se v zvezi gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske pred leti odločili za drugačen način organizacije: selektor si ogleda prijavljene predstave, izbere najboljše in določi pare, ki nato gostujejo drug pri drugem. Tako je letos UPD Svoboda Žiri gostovalo na Jesenicah, Gledališče Tone Čufar pa v Žireh. Mladinska gledališka skupina Zgornji Tuhinj je gostila DPD Svoboda Bohinjska Bela in obratno, tretji par pa sa bila gledališka skupina KUD Jezersko in Loški oder. Namen takšne razporeditve dogajanja in večjega časovnega obsega srečanja je omogočiti ogled predstave čim večjemu krogu občinstva. Zadnja v sporedu naj bi bila letos Komisija za samomore Ervina Fritza v izvedbi KUD Triglav Srednja vas, pa je predvidena predstava v Gradu Grimšče na Bledu zaradi bolezni odpadla. Tako so v soboto zvečer v Grimščah pripravili le okroglo mizo o letošnji gledališki produkciji na Gorenjskem, ki jo je vodil selektor, režiser Marjan Bevk, in podelili priznanja vsem skupinam, ki so se uvrstile na spored letošnjega Tespisovega voza. V pogovoru z Marjanom Bevkom so gorenjski gledališčniki najbolj izpostavili problem izbire primernih tekstov, Matija Milčinski, predsednik Zveze gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske pa je pri tem opozoril, da predvsem manjše skupine velikokrat podcenjujejo tako same sebe kot tudi svoje občinstvo, zato z vaških odrov velikokrat prihajajo zahteve po preprostih burkah, kakršne so igrali pred vojno, to pa so tudi teksti, ki jih igralci na odru ne igrajo, temveč recitirajo, kar napravi predstavo za gledalce bistveno manj privlačno, kot bi lahko bila. Sicer pa je, kot je dejal Matija Milčinski, problem eksta v bistvu problem režiserja, ki vanj ne verjame, ga mnogokrat ne razume PESTROST APRILSKIH PRIREDITEV Tržič, 6. aprila - Prva dva dogodka iz bogatega sporeda kulturnih prireditev v Tržiču ta mesec sta že mimo. Minuli petek zvečer so v Tržiški galeriji odprli razstavo ilustracij F le in Alenke Luger Peroci z naslovom "Opravljici z risbo in besedo". V Vili Bistrica pa je potekala modna revija "Pomladni veter". Prihodnjo nedeljo, 11. aprila, bosta župnija in ZKO Tržič izvedla nastop mešanega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom dirigenta Vita Primožiča in ob spremljavi orgel ter orkestra zapel slovesno sveto mašo. V četrtek, 15. aprila, ob 18. uri bodo v gostišču Smuk v Retnjah odprli razstavo olj Marjana Pančurja; ob tej priložnosti bo nastopil duo iz Operne hiše Ljubljana. 16. aprila bo v Bistrici nastop tržiških otroških pevskih zborov in plesnih skupin, v farni cerkvi pa bodo po dopoldanskem odprtju razstave slik Marka Jezernika nastopili učenci glasbene šole Šentjur pri Celju. V sredo, 21. aprila, ob 18. uri se bodo v dvorani glasbene šole Tržič predstavili njihovi učenci. Dan zatem, 22. aprila, ob 17. uri bodo v tržiški knjižnici med uro pravljic predstavili Muco copatarico. V petek, 23. aprila, ob 18. uri bodo v Kurnikovi hiši odprli razstavo z naslovom "Hotaveljski marmor v portalih". Konec meseca, 30. aprila, ob 19. uri bo ob odprtju razstave slik Jožeta Meglica - Bavantovega iz Loma, v dvorani Sv. Jožefa klavirski koncert Urške Meglic. Aprila je predviden tudi umetniški-večer v Vi 11 Bistrica, kjer se bo Jože Hudeček pogovarjal z akademskim slikarjem Dušanom Premrlom iz Tržiča. Pred koncem meseca bodo v A banki odprli razstavo "Gasilske značke in odlikovanja skozi čas", razen tega pa za 10. april načrtujejo organiziran ogled predstave MCiL v Ljubljani (Klinika Tivoli) in pozneje še komedije Zbeži od žene v Prešernovem gledališču v Kranju.• S. Saje KLAVIRSKI KONCERT-ERIKA __ŠULERJA_ Kar nekaj zunajglasbenih izzivov je bilo potrebnih, da sc jena doslej malo znanem tržiškem "glasbenem odru" v protokolarnem objektu Vili Bistrica pojavil mladi slovenski pianist Erik Su-ler. Začnemo lahko pri sodelovanju Vile Bistrica / delovno organizacijo Gallus Carniolus, potem je bila prisotna inavguracija novega koncertnega klavirja nemške tovarne Schimmel in pristop sponzorja Benton - salon klavirjev iz Mengša in zaključena akcija Gallusovega sklada za nakup klavirja za mladega pianista Erika Sulerja. Ta 17-letni mladenič, ki se šola v Moskvi pri prof. Sijavišu Gadžijevu, pa je za vse te priložnosti pripravil nastop s solističnimi klavirskimi deli Havdna, Chopina, Schumanna, Rab maninova in Liszta. Pianista že tudi poznamo / nekaterih nasto pov po Sloveniji, kljub temu pa bi lahko za njegov tokratni "co-me back" ugotovili, da Sulerjeva pianistika raste Vsa| tako nekako je tudi zastavil ta svoj spored, ki je že slonel na najtežjih delih klavirske glasbe nasploh. V Sulerjcvi igri Sonate, nokturna, lan tazije, Dunajskega karnevala, preludijev in rapsodije jc bilo sluti ti pianistovo zrelost interpretacij, zahtevni igri na pamet pa je dodal kljub novemu inštrumentu, zavidljiv klavirski ton V Havdno-vi Sonati v Fs-duru je bilo slišati vse klasične odtenke, ki jih je Frik Suler znal odbrati /a najbolj pretanjene odtenke svoje piani stike. V obeh najslednjih delih - Nocturnu m Fantaziji Frederi cka Chopina pa je potem že lahko razvnel vse skrajno rOffianti čne pianistične strasti, ki jih ta glasba naravnost terja od izvajal ca. r K V sporedu letošnjega Tespisovega voza so bili: DPD SVOBODA ŽIRI: Moliere: JANEZ KLADA ALI KAZNOVANI SOPROG Režija: Lojze Domajnko GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE VVilliam Wycherley: PODEŽELANKA Režija: Peter Militarov MLADINSKA G LE D. SK. PD ZGORNJI TUHINJ Avary Horvvood: VZORNI SOPROG Režija: Franc Lajmiš DPD SVOBODA BOHINJSKA BELA Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO 2. SVETOVNI VOJNI Režija: Anton Kelbl GLEDALIŠKA SKUPINA KUD JEZERSKO Tone Partljič: TOLMUN IN KAMEN Režija: Milan Gregorc LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Neil Simon: ZARES ČUDEN PAR Režija: Matija Milčinski KUD TRIGLAV SREDNJA VAS Ervin Fritz: KOMISIJA ZA SAMOMORE Režija: Lojze Ropret in zaradi tega ne more prepričati igralcev, da se vživijo vanj. Zato svetuje režiserjem amaterskih gledališč, naj čimveč hodijo v teater, berejo kritike in predvsem naj ne izbirajo tekstov, ki jih bodo njihova gledališča uprizarjala, šele pozno v jeseni, kot je to v navadi pri večini amaterskih gledališč. S poznim začetkom dela na predstavi namreč zamudijo čas, ko so je gledališče najbolj obiskano, ko ni dela na polju in so ljudje dolge večere pripravljeni preživeti na kulturni prireditvi. To pa bi za ljubiteljska gledališča pomenilo začetek dela že v zgodnji jeseni in premiero, ta je ponavadi le ena v sezoni, okoli novega leta ne pa v sredini marca, kot je bilo to v navadi doslej. Seveda pa je res, da v amaterskih gledališčih ponavadi večina dela sloni na enem človeku, vsa koncentracija na eni predstavi in ko se ta predstava zaključi, se velikokrat zgodi, da tudi skupina\umre. Ker je /ani manje za gledališče tudi v zad njem času veliko, so igralci mnogokrat utrujeni od napornih vsakotedenskih predstav in kot je dejal Matija Milčinski, je jasno, da je igro potrebno po- navljati le toliko časa, dokler si igralci to še želijo, dokler je predstava živa in skupina še čuti potrebo po igranju. Hkrati pa je poudaril, da je ogromna škoda, ker predstave po konča; ni sezoni predstave ponavadi umrejo, kar je škoda, ker bi amaterska gledališča, neobremenjena z abonmajskimi °b-veznostmi, uspešne predstave lahko ponavljale še več sezon-Žal tu nastopijo problemi z igralci, ki mnogokrat v taksnem gledališču ne ostanejo več let zapovrstjo. Na Gorenjskem si je bilo v tej sezoni moč ogledati kaki" dvajset predstav amaterskih"1 polprofesionalnih gleda'^ Vsi se v prireditev "Tesp's° voz " ne vključujejo, velikokra ravno zaradi prekasnega dal"' ma premiere. Sicer pa je šteVI! obstoječih gledaliških skup'H na Gorenjskem v zadnjih ne*J letih bolj ali manj konstantno-repertoar različen od skup"" do skupine, problemi pa P vsod več ali manj podobni -P manjkanje igralcev, delo, k| J na ramah enega in jezik, k> J celo ob pomoči lektorjev2 maksikatero amatersko g^'" I išče še kako trg oreh. • Ahačič Pesmi o gorah ČLOVEK, GORA, POEZIJA Slovenski pesniki in pesnice o gorah _____—■—; -"-" . . i37skriv|l0st' /rak je čist, vrhovi blesti|<> in prepadi so odkriti ini ^ i t» utvar le slast: Biti sredi tega strašnega in lcPc_^a..^a Ledi' vzgor še en korak, še en..." (iz pesmi Neže Maurer ne navzgo ne") ena C V, V0*™ 'rc,ckl1 ,cdcn » «• svoji » Ifii Mihci i.' t P,anin**e organizacije Slovenije in »lož* k i P''l PreWj k""K<> Prsmi "Človek, gora p&fcl /birko n! K?" W ,,ov««*i Pesniki in pesnice, v pesniš*0 /h.rko p, jh ,e /brala m uredila Darinka Petkovšek. . , ae V istem SJ.mWUmi lt'" sm" rtemiiljali 0 ./da,. *WfJ%, iin.kJ . ;'Ml' " K" P',,,0sor ]lw Oni, takratni urednik sZibmi,. mk'' v M,cm ,,b'avi1 «<* Prve pesmi, me p g* /aodovm "aJ ZiKrK'm 7b,ra" Pe"»' «g»rah. pesmi, ki so j* J n il!> d """M P«"« PeeniC« Takrat sem £j*J ';'Mje kai ie bilo", tal pa n, bilo denarja za objavo. Pred ^ inihi m i' ,ST sc S,H'' °iilnčiU- <1;< knjižico izdamo in lele P«% ^J. "»Kj POtlllh /.m,o." ,e med drugim poved-IJ n»v. knj./,T, ° • ka'rrC PeSm, S° "Ud drU«imi ob,aVlj druVš,v',,,,/>,/lVk; !f °b ,to,«"icl Slovenskega P^^e% Otonih '^'i'"!' 1893), so med drugimi objavljene> P*JJ Jenka nTm**' V"lcn,,na Vod"lka- ,a"ka <;,azcrja' ^'Svl» Oblek. u Maurcr-.'"'<■'•' Menarta, Darinke Petkovšek. N j Oblaka, Kn„/,co "Človek, gora, poe/ija". k. je izšla v itfi« nakladi n pesniške tbirke pri nas (približno dva tiso* >'*f°o a ko kup},, v f) k . i|f)• £JP> mis|t)() ( kaie l':u p-'1"/; - «Wrki Darinka Petkovšek končuje tvojo »P"^ nI a? ■ • Prav to dvoje zadn,e, občutka svobodnosti in sta'n° pa človek ragotovo vedno najbolj pogrela in morda je p J v. i! £i V.?°rah ,,ol,>' "•""<• 'n»«'te in prvobitnosti najMJ vaja. • M. IV trm,-11 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Dr. Maks Tajnikar med gorenjskimi direktorji Letos gospodarske rasti še ne bo Družbeni proizvod se bo zmanjšal še za en odstotek, prihodnje leto pa naj bi po dolgem času za toliko narasel. Inflacija naj bi bila letos 40-odstotna. Kranj, 2. aprila - Dr. Maks Tajnikar, m.n.ster z* V*^*£ *T javnosti, ki se je udeležil petkove seje gorenjske gos^.arske zb^' »ice, je dejal, da je letošnji gospodarski program vlade se vedno pesimističen po oceni Gospodarske zbornice Slovenije celo preveč. Uto 1993 pomeni nadaljevanje ekonomske stab.l.zac.je oz ko •»j bi postavili temelje za začetek gospodarske rasti v prihodnjem letu. V območni zbornici so za izhodišče pogovora z ministrom dr. Tajnikarjem postavili lanske gospodarsko-finančne rezultate gorenjskega gospodarstva. Kot je povedal Jakob Pi-sWernik, predsednik odbora območne zbornice, je bila lani industrijska proizvodnja na Go-renjskem za dobro desetino tanjša kot leto prej, zunanjetrgovinska menjava pa precej Večja: konvertibilni izvoz je porasel za 55 odstotkov, uvoz pa Kristina K obal. direktorica Gorenjskega tiska, se je strinjala, da je bil zakon o plačah nujen, vendar bi po nje-neni mnenju morali med Podjetji narediti razlike. Gorenjski tisk ima ogromno dela, lahko bi delali v treh izmenah, vendar pa delavcev Za to ob zamrznitvi plač ni Mogoče dodatno nagraditi. yHjem Zener, direktor Save, Je izrazil bojazen, da tudi pe-Sl*nistično naravnanega vladnega gospodarskega Pr°grama ne bo mogoče Uresničiti. Opozoril je. da Proizvajalci a vtomobilo v zmanjšujejo proizvodnjo; to Pa občuti tudi Sava. ki je ie dobila odpovedi naročil za W0 do 800 tisoč gum za potniška vozila. Meni. da tečaj-na Politika vodi v polom iz-v°znega gospodarstva in da • e Slovenija letos verjetno še 1e "° mogla reševati druga-p.kot * večjo inflacijo. Jakob nx«ernik. direktor Merkur-Ja- je opozoril na tržni nered "» na to, da nekateri trgovci Prodajajo s prometnim dav- - \ izognejo no^--drUgi pa se ,emu Spret~ za 28. Gorenjska podjetja so izvozila za 721 milijonov dolarjev (13 odstotkov slovenskega deleža), uvozila za 490 milijonov in v menjavi ustvarila za 231 milijonov dolarjev presežka. Ob koncu leta je bilo na Gorenjskem 11.812 brezposelnih oz. petino več kot predlani, vsak peti pa je ostal brez dela zaradi stečaja "njegovega" podjetja. Javna poraba je tudi realno porasla, najhitreje pa so naraščali prispevki za zdravstveno varstvo. Kot so izračunali v službi družbenega knjigovodstva, je gorenjsko gospodarstvo minulo leto končalo z 17,8 milijarde izgube (najbolj je porasla v kranjski občini in najmanj v radovljiški). Ob koncu februarja je imelo blokiran žiro račun 143 družbenih, zasebnih, zadružnih in drugih podjetij s skupnim zneskom 3,3 milijarde tolarjev, kar je-neko-liko manj kot januarja. SDK je doslej prejela 128 prijav za revizijo lastninjenja v 84 gorenjskih podjetjih. Dr. Maks Tajnikar je povedal, da so se v vladi letos odločili, da ekonomski program predstavijo skupaj s proračunom. Proračunski "memorandum" obsega štiri dokumente: temeljna izhodišča ekonomskega programa, makroekonomske prognoze, proračun in obsežno pojasnilo o tem, za kaj bo vsak vladni resor porabil denar. Najzanimivejši del so makroekonomske prognoze, katerih osnovno izhodišče je ugotovitev, da bo leto 1993 še vedno leto ekonomske stabilizacije oz. leto, ko naj bi postavili temelje za začetek gospodarske rasti v prihodnjem letu. Iz tega, da se bo letos družbeni proizvod zmanjšal še za nadaljnji odstotek (lani je bil za več kot šest odstotkov manjši kot predlani), izhajajo tudi druge predpostavke gospodarskega programa. Število brezposelnih bo naraslo še za 3,5 odstotka oz. na 125 tisoč, naložbe se bodo realno zmanjšale za tri odstotke, nekoliko ugodnejše so le napovedi pri zunanjetrgovin- Drago Šteje (Elektro Gorenjske) se je vprašal, ali je še kje kakšen izdelek evropske kakovosti, ki bi ga prodajali po polovični evropski ceni, kot se dogaja z elektriko, ki jo pri nas prodajamo po devet pfenigov za kilovatno uro, na Bavarskem pa, na primer, po 21. Cena močno zaostaja, elektriko že od januarja dalje uvažamo, čeprav poraba upada. Dr. Tajnikar se je strinjal z ugotovitvami in povedal, da je ves energetski del gospodarstva v zelo katastrofalnem položaju, da je vlada doslej probleme porivala pod preprogo in da je tudi cena naftnih derivatov absolutno prenizka. ski menjavi, plače naj bi realno porasle za 3 odstotke, socialni "transfer" za 4 odstotke, nacionalna poraba naj bi ostala na lanski ravni. Kot je dejal dr. Tajnikar, je letošnji gospodarski program vlade pesimističen, v Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da celo preveč, saj naj bi šele prihodnje leto dosegli enoodstotno rast domačega družbenega proizvoda, 1995. leta pa dvood-stotno rast. Program je za slovenske oz. nekdanje jugoslovanske razmere tudi protinfla-cijski, saj predvideva "le" 40-odstotno letno inflacijo. Eden glavnih problemov, s katerim se ubada vlada, je zunanjetrgovinska in plačilna bilanca. Problem je namreč v tem, da obstaja neblagovni tok v plačilni bilanci, ki povzroča deficit, naraščanje deviznih rezerv in pritisk na devizni tečaj. Dokler izvoz realno narašča, nas ni treba skrbeti, je dejal dr. Tajnikar; nevarno pa je, da bi izvoz začel realno padati in da bi začeli uničevati najpomembnejši, izvozno usmerjeni del narodnega gospodarstva. To je past, iz katere ne bomo mogli vse dotlej, dokler ne \>omo dosegli velikega povpraševanja po devizah, ki bo hkrati ohranjalo tudi devizni tečaj. Ker Slovenija za zdaj izvoza ne more spodbujati s tečajem, ga lahko le tako, da zmanjša stroške; pomemben del stroškov pa so plače, ki so lani nenormalno .vseskozi naraščale. Čeprav je v vladi dolgo prevladovalo mnenje, da jih je mogoče zamrzniti s socialnim paktom, pa je vlada potlej, ko je ugotovila, da to praktično ni mogoče, precej nervozno reagirala z zakonom o plačah. Izračuni so tudi pokazali, da bi proračun ob polletju bankrotiral, če bi plače tudi letos tako naraščale, kot so lani. Če tudi po prenehanju veljavnosti zakona ne bo socialnega pakta, bo vlada plače nadzirala z uredbami. • CZ ^OlvlEL iz Železnikov pridobil certifikat kakovosti ISO 9001 Domel se je uvrstil med peščico najboljših Hrg? m i ""ednarodno potrjenega sistema kakovosti bi imel Domel v prihodnjih letih težave pri "starih" kupcih. IftdthttjM m *Pr"a - Predstavnik mednarodne institucije za pre-°°mel jer>OV ln cer*if«ciranjc sistemov kakovosti BVOl je podjetju Uspeij * 'f*nikov izročil certifikat kakovost ISO 9001, ki so ga ^v*js«t si decembra lani. Domel se je s tem uvrstil med po*emh»OVel iz Železnikov lr°motorji) II (Prej tradicional- l Dor Blektr ei izvoznik, lani so na zahtevne Vhodne trge prodali kar 84 od stotkov izdelkov, letos namera yajo delež izvoza povečati na H' odstotkov. Zato je razumlji; da so se Je zgodaj posvetili kakovosti, za pridobitev med-narodnega certifikata kakovo^ g ISO 9001 pa so se odločili ,c*a 19KX, ko je bil pri nas še dardom ISO 9001 ter nato 21. decembra Domclu dodelila certifikat Nanaša se na konstrukcijo in razvoj, na proizvodnjo, montažo in servisiranje, torej na celotno tovarno v le/nikih, ki je že dolgo /na- B V 25 državah sveta je več tisoč teh certifikatov, v Sloveniji jih ji zdaj dvajset. Za primerjavo je treba povedati, da jih imajo v Avstriji 30, v Italiji približno 100, vse druge razvite države pa sc daleč pred nami. Cilj. da bi letos v Sloveniji podelili 100 certifikatov, je po oceni Zorana Lekiča preveč optimističen, saj je doslej to uspelo enajstim podjetjem. Mednarodni certifikat kakovosti potrebujemo vsi, ne le v gospodarstvu, tudi družbena nadgradnja, vsi se moramo spremeniti, jc de/al predsednik GZS Dagmar Šuster in napovedal, da ga bo $kusala pridobiti tudi Gospodarska zbornica, ki že doslej ni držala križem rok V zadnjih treh letih je za polovico zmanjšala članski prispevek, število zaposlenih pa s 420 zmanjšala na 257 ljudi, zato je za gospodarstvo manjše breme. Ob •"ojekt ie vodil Joža P»i«* ~u podpori celotnega vodstva kvarne, zlasti generalnega ^> Te^torja Toneta Uakovca. ki 08 ncs pravi, da je bila pridobitev te&a certifikata lako reko* nuj nost,sai bi brez njega v prihod W težko zadržali dolgoletne *upce Domel je tako ena red *>r> večjih slovenskih tovarn, Vi Sc lahko pohvali I ivR-dn.uo<1 no potrjenim sistemov kakovo sti. Mednarodna insUUnM.i BvOl je v Domelu preiojo °Pravila od 2. do 4. dccciiUM.i 'ani in ocenila, da \c sistem k.i kOVostt Zgrajen in uveden v skladu /. mednarodnim stan lonelu Rakovcu, direktorju Domela je certifikat kakovosti ISO (>(M)I i/rocil /oran lx>kič, slovenski predstavnik mednarodne institucije BVQI. Svečane podelitve so se udeležili tudi Dagmar Šuster, predsednik (./S, škofjeloški župan Peter llavvlina in predsednik i/vršnega sveta Vincencij Demšar. no po kvalitetnih in izvozno zelo uspešnih elektromotorjih. Sesalne enote so lani predstavljale kar 60 odstotkov, kolek-loiski motorji pa 23 odstotkov proizvodnje. Certifikat pa se ne nanaša na Domelovo hčersko firmo ( oro-na v Retečah pri Škofji Loki, kjer tretjino proizvodnje predstavila leitavljanje gospodinj' skih aparatov, dve trejini pa kooperacija na elektromotorjih, lovama v Retečah je lani in letos pokazala zdravo osnovo, v preteklosti je bila že pet kr.it odpisana, zdaj se kaze, da je bilo pametno, ker smo jo prevzeli, je dejal direktor Domela Tone Rakovcc. • M. Volčjak Prvi cilj je pozitivno poslovanje Cenejše pohištvo iz Alplesa Železniki, 2. aprila - Alplesovo podjetje Pohištvo iz Železnikov je predstavilo novo pohištvo za dnevne sobe, programa Janez in Mateja. Njuna cena je dostopna tudi za plitvejše denarnice, saj se morajo prilagajati razmeram na domačem trgu. Alples danes sestavlja sedem podjetij, največje je Pohištvo, ki išče rešitev s pomočjo Koržetovega sklada. Alples je predstavil nova pohištvena programa za dnevne sobe Janez in Mateja, z njima se prilagajo našim plitvejšim denarnicam. Foto. G. Sinik Pohištveni program Janez bo v trgovinah stal od 130 do 150 tisoč tolarjev, ima pa sestavi A in B, program Mateja pa bo še nekoliko cenejša, cena se bo sukala okoli 100 tisoč tolarjev. Slednjega so pripravili skupaj s podjetjem Bor les iz Ljubljane, ki bo pohištvo dostavljalo na dom in montiralo. Skratka gre za pohištvo, ki ga označuje predvsem bistveno nižja cena, kot smo jo navajeni pri Alplesu. Alples se ubada z velikimi težavami, ki so nedvomno tudi posledica pretirane širitve v preteklosti. Poslovanje je preglednejše, odkar je razdeljen na sedem podjetij, pravi direktor krovnega podjetja Peter Šmid. Tako poslujejo od septembra 1991 in poročilo o poslovanju za lansko leto se torej že nanaša na posamezna podjetja. Alples Pohištvo d.o.o., ki ga vodi Lojze Bogataj, je lansko leto zaključilo z 268 milijonov tolarjev izgube, zaradi nepokrite izgube v letu poprej pa je znašala 327 milijonov tolarjev. Rešitev išče s pomočjo Koržetovega sklada, vanj so se ključih septembra lani. Prvi letošnji cilj je zato pozitivno poslovanje. Razmeram na domačem trgu se prilagajajo s cenejšim pohištvom, saj doma nameravajo letos prodati 46 odstotkov izdelkov. Prve serije programa Janez in Mateja so že v prodaji in pričakujejo dober odziv kupcev. Glavni izvozni izdelek so avdio-video omarice za ameriški trg ter garderobne omare za tržišče Zahodne Evrope, letos pa nameravajo v izvoz vključiti tudi standardni program in posamezne elemente za pohištvo. • M. V. Nižje cestne takse Zgolj za avtobuse in tovornjake Ljubljana, 5. aprila - V Uradnem listu z datumom 1. april 1993 je objavljena uredba slovenske vlade o znižanju cestnih taks. Vendar pa je vlada spremenila le cestne takse za tovorna vozila, avtobuse in specialna vozila - letna povračila za uporabo cest za osebne in bivalne avtomobile, pa tudi za motorna kolesa in motorje, so ostala enaka. Za osebni avto z motorjem nad 900 do 1350 cem znaša 3.514,00 tolarjev, za "dizlaša" do 1350 cem pa 4.637,00 SIT. Nekateri zneski cestnih taks iz spremenjene uredbe: od 13. februarja do 2. aprila je bila taksa za avtobuse 461,00 tolarjev za vsak potniški sedež (za avtobuse z nad 17 sedeži), od 2. aprila pa znaša le 288,00 tolarjev. Za najtežje vlačilce z motorjem nad 260 kVV je dober mesec in pol cestna taksa znašala 264.120,00 SIT + 912,00 SIT za vsak kVV moči motorja nad 260 kW, od petka naprej pa je taksa znižana na 165.080,00 SIT + 570,00 SIT za vsak kVV nad 260 kW. Prvi katalog po Sloveniji in v tujino Jeseniški podjetniki predstavljajo ponudbe Jesenice, 5. aprila - Podjetniško-informacijski center Jesenice in jeseniška Obrtna zbornica sta v 400 izvodih izdala prvi katalog obrti in podjetništva. Katalog so že poslali tudi v Trst in v Beljak, tako da se bodo že aprila jeseniški podjetniki srečali z obrtniki iz Beljaka. Jeseniška občina in ministrstvo za gospodarske dejavnosti sta prispevala sredstva za izdajo zanimivega kataloga obrti in podjetništva. V katalogu, ki so ga izdali v 400 izvodih in poslali gospodarski zbornici, trgovskim hišam, podjetjem in tudi obrtniškima zbornicama v Beljak in v Trst, je 40 individualnih in skupnih ponudb. O katalogu, ki so ga prvič izdali jeseniški obrtniki, pravi Darja Radič iz sekretariata za gospodarstvo in nego spodarstvo jeseniške občine: »Jeseniški obrtniki in podjetniki se vsebolj zavedajo pomembnosti promocije podjetja in njegove ponudbe na trgu ter medsebojnega poslovnega sodelovanja. Obrtna zbornica Jesenice in Občinsko podjetniško informacijski center sta že ob koncu lanskega leta začela / akcijo priprave kataloga. Katalog bo pripomoček za organiziran pristop k navezovanju poslovnih stikov jeseniških obrtnikov in podjetnikov s poslovneži iz posameznih gospodarskih območij po Sloveniji in v tujini. 29. aprila se bomo že sestali z obrtniki iz Beljaka, kjer obrtna zbornica šteje tisoč obrtnikov. Prav na osnovi ponudb iz kataloga bodo naši podjetniki lahko z njimi navezali konkretne poslovne stike. Prve izvode kataloga - pripravljamo ponatis - smo že posredovali tudi slovenskemu podjetniku v Trstu ter vsem pomembnejšim trgovsko posredniškim hišam v Sloveniji, z njim pa bomo lahko nastopali tudi na vseh sejmih doma in v tujini. Pripravljamo tudi sodelovanje z madžarskimi podjetniki. Katalog, ki je izšel v slovenščini in v nemščini, je izdelal Studio Medium Dolar iz Za-breznice.«# D. Sedej GORENJSKI GLAS + 8. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test 30.000 km: Tavria 1102 Zadovoljive motorne zmogljivosti S testnim vozilom tavria 1102 smo do začetka aprila prevozili natanko dve tretjini predvidenih testnih kilometrov, zdaj pa nas čaka redni servisni pregled po 20.000 prevoženih kilometrih. Če bo šlo brez okvar, bo to tudi zadnji predvideni servis. TERENSKO VOZILO LUAZ 1302 ŽE V PRODAJI TAVRIA 1102 - DOBAVNI ROK 3 - 4 TEDNE commerce Ljubljana, Emspielerjeva 6, tel.:061/122-241 S L 0 V E N S K HRANILNIC IN POSOJILNICA I SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od I. aprila 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled 85 % R letno 15,48 % mesečno 1,19% 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev • od 20 do 30 dni ■ nad I mesec ■od 35 do 90 dni nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev 3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev letno mesečno R + 5 % 24,35 % 1,81 % R + 7 % 26,72 % 1,96% R + 7,5% 27,31 % 2,01 % R + 8 % 27,90 % 2,04 % R + 10% 30,27 % 2,20 % R + 12% 32,64 % 2,35 % letno mesečno od 20 do 30 dni R t 6 % 25,54% 1,89% - nad 1 mesec r + 8 % 27,90 % 2,04 % - od 35 do 90 dni R + 8,5 % 28,50 % 2,08 % - nad 3 mesece R + 9 % 29,09 % 2,12% - nad 6 mesecev R + 11 % 31,46% 2,27 % - nad 12 mesecev R + 12 % 32,64% 2,35 % 4. Depoziti t devizno klavzulo za zneske nad 100 «100 tolarjev letno - nad 1 mesec 8% - nad 3 mesece 9% - nad 6 mesecev 10% SLOVENSKA HRANILNIC A FN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta: v Kranju na Likozarjevi I, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na ( ankariev i I, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota Zaprto), telefon 0f>4 ^0-189, v Ljubljani na Cankarjevi 7, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota /aprtoi. telefon 061/210-040 in na Bledu, trgovsko turistični center, delovni Cai ie «>d 8. do 12. in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/78 965. vljudno vabljeni! Do 20.000 kilometrov smo po večini prevozili brez težav, tik pred servisom je prišlo do težav z alternatorjem. Na servisu so ugotovili, da so odpovedale diode, ki so jih tudi brezplačno zamenjali, težav je bilo konec in s preizkušnjo smo nadaljevali. Nekaj višje temperature so prispevale tudi k manjši porabi, ki je ob počasnejši vožnji znašala 8,3 litra ob nekoliko ostrejši pa se je povzpela na 8,8 litra. Pri tem je seveda pomembno, da je preteklo že kar nekaj časa od zadnjega servisnega pregleda (pri 13.000 kilometrih) in da smo vozilo ves čas izpostavljali predvidenim, dokaj zahtevnim obremenitvam. Motornemu olju smo po zadnjem servisu dodali dodatek Liqui Molly, kar naj bi po zagotovilih proizvajalca zmanjšalo trenje motornih delov in zmanjšalo porabo olja. Z motornimi zmogljivostmi smo povsem zadovoljni, saj motor po prevoženih kilometrih ne kaže nobene utrujenosti. Glede na svojo robatost se je morda šele zdaj do konca kultiviral, čeprav je še vedno sorazmerno glasen. V drugi tretjini preizkušnje smo preizkusili tudi lego vozila: na kratkih in ostrih ovinkih je vozilo sorazmerno nevtralno, moti le nagibanje karoserije, na dolgih ovitikih pa je zaradi bočne nestabilnosti potrebno nekaj več dela z volanom. Po opravljenem rednem servisnem pregledu bomo še zadnjič preizkusili motorne zmogljivosti in izmerili porabo goriva ter izračunali stroške goriva, preizkušnjo pa bomo zaključili predvidoma ob koncu aprila. • M. G. mix;amilk Kranj, 2.aprila - V trgovskem podjetju Kokra nadaljujejo z odpiranjem novih oddelkov po sistemu "shop in shop" to je trgovina v trgovini. Pretekli petek so tako odprli trgovino Svveet svveet way, trgovino v kateri boste lahko kupili prek 300 različnih vrst bonbonov iz vsega sveta. Trgovina spada v verigo tovrstnih trgovin po vsem svetu. Generalni zastopnik, licenčni partner je Mercator-Degro iz Portoroža. Doslej so bile v Sloveniji odprte štiri tovrstne trgovine v Ljubljani, Portorožu in Domžalah. Kokrina trgovina je tako peta od desetih trgovin, kolikor jih je v načrtu za celo Slovenijo. Izdelovalec opreme trgovinice na petinštiridesetih kvadratnih metrih v pritličju veleblagovnice Globus je Alprem iz Kamnika, izdelana pa je bila po načrtih arhitektke Golobove. • M. P., foto: D.Gazvoda potovalna agencija ALPETOUR VAM PRIPOROČA 10. - 17 APRIL 1993 SENIOR KLUB: * RABAC avtobus/7 polpenzionov IZLETI: * SALZBURG 1 dan/avtobus 17 APRIL, 15 MAJ, 26 JUNIJ 1993 * ŠPANIJA 8 dni/avtobus - 5 penzionov 16 - 23 APRIL 1993 * IMOLA - Velika nagrada Sen Marina 1 dan/avtobus 25 APRIL 1993 BENETKE 1 dan/avtobus 8 MAJ, 5 JUNIJ. 3 JULIJ 1993 * PADOVA - RAVENNA - SAN MARINO 2 dni/avtobus - 1 polpenzion 15 - 16 maj 1993 * GARDALAND 1 dan/avtobus 26 JUNIJ 1993 PRVOMAJSKI PRAZNIKI: * SLAPOVI RENA 4 dni/avtobus - 3 polpenzioni 24 - 27 APRIL 1993 * ŠPANIJA 8 dni/avtobus - 5 penzionov 23 - 30 APRIL 1993 * RABAC 7 dni/avtobus - 7 polpenzionov 24. 4-1.5 1993 DEM 170 45 255 79 30 94 58 279 275 195 * POČITNICE V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH« termin po vaši želji * POČITNICE OB MORJU termin po vaši želji POSREDUJEMO TUDI PROGRAME VSEH VEČJIH SLOVENSKIH AGENCIJ! DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE V POSLOVALNICAH ALPETOUR A " KRANJ tel 064/211-081 "RADOVLJICA tal 064/714-621 "' ŠKOFJA LOKA tel 064/621-755 "TRŽIČ tel 064/ 53-370 Že za marca oddano mleko poldrugi tolar več Čeprav je marca veljala še stara odkupna cena (21,40 tolarja za liter), pa bodo živinorejci že za ta mesec oddano mleko prejeli nekako v sredini aprila poldrugi tolar več, kot bi sicer. Slovenska vlada je namreč na četrtkovi seji sklenila, da bo že k plačilu mleka, oddanega marca, primaknila iz državnega proračuna 1,50 tolarja za liter; sicer pa je z uredbo o finančnih intervencijah za ohranjanje razvoja kmetijstva med začasnim financiranjem (Pr0' računa še ni) določila, da bo tudi pred dnevi postavljeno novo odkupno ceno, kije začela veljati 1. aprila, stimulirala s P0'^11-gim tolarjem za liter. To pomeni, da bodo živinorejci v sredin maja prejeli za aprila oddano mleko s 3,6 odstotka tolšče, s pov" prečnim dodatkom za kakovost in posebno stimulacijo 25 tolarjev za liter. Zapisali smo - povprečno, saj bodo nekateri, odvtsn od deleža tolšče in beljakovin ter od higienske kakovosti, Preje več kot 25 tolarjev, drugi pa tudi precej manj. Osnovna cena z liter mleka je 22 tolarjev, k tej pa je treba prišteti še 0,10 t0'arJ rednega dodatka iz poračuna, 1,40 tolarja povprečnega dodatk za kakovost in 1,50 tolarja posebnega dodatka na podlagi vladn uredbe. V kranjski Mlekarni so na aprilsko povišanje odkupn cene mleka reagirali tako, da so mleko in mlečne izdelke, raze masla in sira, podražili za nekaj manj kot deset odstotkov. N vprašanje, ali bodo kmetje in posestva za marca oddano prejeli plačilo v predvidenem roku (do 15. v mesecu), smo zveu li, da verjetno ne in da se bodo o tem dokončno dogovorili na s -stanku s predstavniki zadrug in posestev. Vlada je na četrtkovi seji sprejela še več ukrepov za izbo'J*. nje razmer v kmetijstvu in v mlekarstvu. Ker sta Avstrija in lta ja zaprli mejo za uvoz slovenskega mleka, se je vlada odločila, mesec dni pomaga mlekarnam z izvoznimi spodbudami v s*?f nem znesku 30 milijonov tolarjev, in sicer za izvoz mleka na n vaško ali kam drugam. Vlada bo z regresiranjem obresti za P0$0 jila spodbujala tudi kakovostno spomladansko setev (pridelov nje pšenice, koruze, sladkorne pese in oljnic), enako pa bo po111 gala tudi pri pitanju goveda. Spomladanski sejem v Gradcu Graško sejmišče je za spomladanski sejem že razprodano, direktno se ga bosta udeležila le dva slovenska razstav ljalca. Sicer si Slovenija in Hrvaška delita štirinajsti paviljon, organizacija pa je tokra,hp rokah hrvaške obrtne zbornice. Letošnji spomladanski sejem, ki D potekala od I. do 9. maja, nosi naslov "V žarišču gospodarstva", p0" sebnost pa bosta razstava na temo "telo in duša" ter velika ponudba* področja kmetijskih strojev: avstrijski trgovci s kmetijskimi stroji so graškemu sejmu poverili ekskluzivno pravico do organizacije razstave kmetijskih strojev v pomladanskem času Zanimiva ie seveda tuCl' cena vstopnic, v Avstriji bo zanje potrebno odšteti 80 avstrijskih s* lingov. za Slovenijo pa so pripravili poseben popust: pri nas kup'jcrl vstopnice bodo stale 300 tolarjev. • M. A. GOLF 1.41 CL, 3V. 5V popolna oprema GOLF 1.6i GL, 3V. 5V popolna oprema GOLF 1.9D TD. CL. 3V, 5V popolna oprema FIESTA 1.3 SX v variantah s popolno oprem CLIO 1.2 RL 3V. 1.4 RT 5V R-19 1.8 RT LIMUZINA R-EXPRESS 14 FURGON PEUGEOT 405 GR 1.6 PEUGEOT 306 XR 1.4. 5V NOV MODEL PEUGEOT 306 XR 1 6. 5V PEUGEOT 106 XN 1.1, 3V TOYOTA CORROLA 1.4 XLI LB 5V TOYOTA CARINA E 1.6 KARAVAN TOYOTA CARINA E 1.6 XLI LIMUZINA HONDA CIVIC - vsi modeli SUBARU, VIVIO. LEGACY - vsi modeli ROVER METRO 1 4 /LD ROVER 416 GSI ROVER DISCOVERY TURBO 4WD VS/ A VIOMUBILI V ZAL °G,,atšQ LEASIMG LEASING LEASl"u t LADE OGLED NEKATERIH MODELOV HA sBJt*" GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRAM > HALA "A " OBlšCl TE "A * Živimo v dobri soseski 32. MEDNARODNI SEJEM SALONOV: VSE ZA DOM IN GOSPODINJSTVO; INTERIERJI IN HOBBY svoboda 5.-10. april 1993, od 10. do 19. ure BIVANJA Vabljeni! LJUBLJANS«' SEJEM 4 Vremenoslovci nam za naslednje^ " pni napovedujejo nekoliko toplejše in sončno vreme. LUMINA SPR€M€MB€ Danes, v torek. 6. aprila bo ob 19.43 uri šap ali polna luna. Ker se luna spremeni zvečer, naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahoaniku. IŠČEMO LEPE (STARE) GORENJSKE TURISTIČNE RAZGLEDNICE . Res je, da smo leto 1993 oklicali za LETO TURIZMA, in da so v ta namen pnstojni že marsikaj storili, še več obljubili in zraven potožili o težkih časih. Na Gorenjskem ima turizem trdoživo, lepo in plodno tradicijo - o tem pri-« zajeten spisek gorenjskih prvovrstnih turističnih krajev, objektov, turističnih Ofustev in predvsem - turističnih delavcev. Ena od stvari, ki spremljajo turizem, so izvirni turistični spominki, med njimi pa (praktično odtlej, ko je Janez Puhar ""mil fotografijo!) tudi turistične razglednice. GORENJSKI GLAS VAS VABI: Pobrskajte po Vaših predalih, škatlah in albumih, če imate kje spra-»lene kakšne stare, lepe, izvirne gorenjske turistične razglednice. naši posebni rubriki bomo najboljše razglednice objavili, zraven ri*n?a- Va*e Doda*ke m morda še kaj, kar piše na razglednicah o tu-*stični ponudbi gorenjskih krajev in ljudi. Če bomo z našo akcijo v «u turizma prispevali le eno novo idejo, kako obogatiti ponudbo, i; y° *e neN! Razglednico oz. razglednice, ki nam jih boste posla-■ Vam bomo zanesljivo vrnili, ker verjamemo, da so Vam dragocen kak«1'" " zato ne P°zan'te na VaSe Podatke, ko nam boste poslali Kakšno res dobro razglednico, iz katere se bo videlo, da na Gorenjci a? lahko »ovorimo 0 "stoletju turizma". Naš naslov: GORENJSKI F*o /akcija: Leto turizma/, 84000 Kranj. Našo akcijo objavljanja starih, epih razglednic, začenjamo z objavo črnobele razglednice Bohinja, na kateri am je g Franc 3iani5 iz Groharjevega naselja 2 v Škofji Loki sicer poslal reši-v nagradne križanke - a njegovo razglednico smo sklenili uporabiti kot iztočnico za našo akcijo. Viktorji in limone Revija STOP letos slavi petindvajseto obletnico izhajanja in zato so tradicionalno prireditev podeljevanja TV in radijskih viktorjev in limon še razširili, in sicer na zabavno glasbo. Bistvena novost pa so tudi viktorji, ki jih kot strokovne nagrade podeljuje uredništvo revije Stop. Tako bodo letos podelili viktorja za najbolje oblečenega posameznika (posameznico) na televizijskih zaslonih, viktorja za najboljšo radijsko oddajo kot celoto, viktorja za najboljšo TV oddajo kot celoto, za najboljšo TV glasbeno oddajo ter viktorja za življenjsko delo na estradi. Dobitnike viktorjev in limon izbirajo bralci revije, nomini-ranci v posameznih kategorijah pa so: 1. Glasbena limona: Zoran Predin, Vlado Kreslin, Pop Design, Helena Blagne, Zlat-ko Dobrič. 2. Radijska limona: Janko Ropret, Sašo Hribar, Nataša Dolenc, Saša Einsiedler, Maja Moli. 3. Televizijska limona: Nataša Bolčina - Žgavec, Jonas Žnidaršič, Saša Gerdej, Mito Trefalt, Miša Molk. 4. Glasbeni viktor: Vlado Kreslin, Agropop, Čuki, Helena Blagne, Pop Design. 5. Radijski viktor: Marjan Jerman, Janko Ropret, Nataša Dolenc, Lada Zei, Sašo Hribar. 6. Televizijski viktor: Jonas Žnidaršič, Miša Molk, Igor Bergant, Klub klobuk, Saša Einsiedler. Nominiranci za strokovne nagrade uredništva revije Stop pa so: 1. Najelegantnejše oblečeni posameznik (posameznica) na TV zaslenu: Barbara Drnač, Igor Vidmar, Danila Gačeša. 2. Najboljša radijska oddaja kot celota: Bombola - Radio Student, Zgodnja dela - Radio Slovenija, Štos (še v torek obujamo spomine) - Radio Slovenija. 3. Najboljša TV oddaja kot celota: Povečava - TV Slove- Avtor kipcev VIKTOR in LIMONA je akademski kipar Boštjan Putrih. nija, Klub klobuk - TV Slovenija, Večerni gost - TV Slovenija. 4. Najboljša TV glasbena oddaja: Bobenček - TV Slovenija, Videomeh - TV Slovenija, Videogrom - A kanal. 5. nagrada za življenjsko delo: Bojan Adamič, Majda Poto-kar, Boris Cavazza. Prireditev bo v četrtek, 8. aprila 1993, v plesnem klubu LIFE v Domžalah. Letališče večje od tržiške občine V ameriški državi Colorado gradijo novo letališče. Z vsemi glavnimi in pomožnimi objekti naj bi merilo kar 137 kvadratnih kilometrov, kar je za 22 kvadratnih kilometrov več kot meri občina Tržič. Je novica točna ali ne? Malo predaleč je, da bi stopili pogledat. Zato verjemimo. V slovenski deželici je že nekaj časa vse po starem - prav dolgočasno, če smo natančni. Fabrike propadajo, plače so zamrznjene ali morda niso dane na led, penzije tudi nekako 'ako, posUmd so vi znižali že tako ali tako smešno nizke plače, gremo se revizije, odkrivajo se korupcije in afere, turizem ne prihaja v deželo in tako naprej. Nič ali ničesar več ni takega kot pred dvema letoma, ko smo kar zavrisnili, ko sc je I kakšno modro prikazal go- Gros, ali k<> smo sc na ve-Bfcfl šli med dvema ognjema: 'a rdeči m ta črni Ct popevko če ie nosila ime M.-L In fe šla v bunker ta lepa po-pevčica! Da pa si ne boste mislili, da smo v tem smislu danes kakšni posebni angelčki, poskusite naročiti na radiu tisto: »Dober dan, gospod kaplan...« Boste videli, kako se bodo lagali, da fe uh in oh na žalost nimajo. Pa jo seveda še kako imajo, le vrteti si je ne upajo! A sčasoma se bodo te zavese dvignile in tudi zasebno življc-nje politikov bo hočeš nočeš novinarji spravili na edino živo bitje, ki ga spremlja - na njegovega psa Arthurja in raziskali naselje Murgle, kjer živi. Odkrili: da je v Murglah nameravalo stati zaklonišče, ki se tako kot drugje nikoli ni zgradilo. Pa se je na mestu nikoli zgrajenega zaklonišča nenadoma postavil bife. kar stanovalce tako moti, da so poti-hem zavzdihnili: »Oh. tega direndaja in tega nagnusnega bifeja v prejšnjih časih nikoli TEMA TEDNA A BONITETA NIC NE ZRIHTA V Murglah se stanovalcem toži po nekdanjih politikih, ki so zrihtali vse komunalije, danes pa tudi politiki A bonitete ne rečejo ne bev ne mev, če jim je v lastnem prebivališču prašna cesta in zanikrn bife. sopro tfabenu, s/" ' ifto ,,, 7 boje so « tovariilca >V, .'V"' to* Jožica Je C, z,'/'' ko ,e (e 'i Na L "J"'""■■'"■»■ a kje d, ven, 1 dobro J- ■ * **t te fe mečkal .. Odprt oder Krvavo grdo bo, tako poniglavo nesramno in hiitlobno ho kol v Amciiki. ko časopisi pišejo, da Clintonova trinajstletna hči ni kai prida prijetne zunanjosti... I lem smislu te pri nos pre vidno m tipajoče selc ZOČenJa In kdo na/ hi bil prvi »na u
  • Branka Ščap v 4. razredu zelo uspešno i/vedla projektni P'"1 (-rjj katerem so z zanimanjem in navdušenjem sodelovali tudi * otrok. Vsi Štirje projekti so bili po svoje privlačni in vse so ^ ključku v razredu tudi predstavili. Učiteljica Ščapova 0C*n*Ijgs-so po takem načinu dela učenci bolj samostojni, vedoželjni. je jo poiskati vire, znajo uporabljati knjige. /. vzgojnega vidik* jj^^jo pomembno, da so učenci med seboj bolj povezani, prijateljski.^ ^ se pogovarjati in drug drugemu prisluhniti... Na sliki: učene projektnem pouku vse tudi poskusili in se o vsem prepričal Pisano presenečenje Prihaja petek Petra Pavček potuhnjeno pljune Postelje postel/o. popeče pre-jneenei, pivo polije, pripravi pa pisano presenečenje pridni prijateljici Poloni. Potem pokliče Polono Petrovič. Polona prihiti. presen,; eno pozdravi Petro, potem pa poližeta polito pivo pa pojesta popeeen prcpccenec.----- Spela Šink, 6. c r. OŠ Uvetka (.olarja Škofja I oka Data Ktejič, OŠ Matija Valjavec Vieddvm Proslava ob 100-letnici slovenskega planinstva v naši šoli V torek smo učenci naše šole skupa) / mentorji l1"'11''^, planinski večer in razstavo o opremi (iRS, predstav'J'^^ goisko tloro, planinske pesmi m pravilno prehrano v g1 1 ^ Da ne bi (»stalo le pri imenu, smo povabili v šolo tiu 1 goletne ljubitelje gore, oskrbnike planinskih koč, alp"lls domačine, ki se ukvarjajo s planinstvom. hribe Med proslavo smo se ves čas zavedali, da hodimo v . ^ zato, da se odpočiicmo in dobimo novih moči Odloi ^_ iskric velikih planincev in alpinistov so nam odprli sNt j,, gačnih gora Gora, i katerimi dihamo, kjer ra/misl|amo vijanju. niihovfc Pttololci m Cetrtkarji so nam planine predstavili / »> v otioske strani / deklamacijami kratkih pesmi« V mes P" Jj^i spod l uka Karnioar, učitelj v Preddvoru in ai|>imst. vil lani ustanovljeno (>' so |c terjali n.isi očaki! Od tu izvira pregovoi . p(> { I II" > SO /l lil 1.111 11,1 M , II ,|R I X »l| I [i i* , || m y, - r- pw nora, not |c tisti, ki gre gor" Upam, da »e ta pregovoi flj velikoki.ii uresničil Preden ic podate na i><'i skrbno P u^p. ie sahtevnosl in dolžino lurel Po proslavi so si gostje r? -ajii cl ogledali U /.milimo razstavo, stkano i/ najrai j .^g$ predmetov, ki se uporabljajo pri reševanju od ultra « nosil,i do svitih vrvi in ikrivljenih klino> ... . jj It ()b 100 letnici planinstva smo mladi novinarji obli*o ^ |0 šolsko glasilo Mati|c\ rod na to temo dorska suša | tal poznala tudi v naši denarnici i»reddv°r Matiček /urner. M. b r. OŠ Matije Valj*"* ■ Gradnja in nova zadružna zakonodaja Je zadružno članstvo pritisk? Na področju urejanja prostora se zadnje čase dogajajo stvari Jki bodo že jutri odgovorile na vprašanje, da nekdo, ki bi se rad odločil za takšno ali drugačno gradnjo iz stanovanjskega, kmetijskega oziroma kmetijsko gospodarskega ali poslovnega razloga, ne bo v negotovosti v nedogled. Do zdaj je velikokrat prav negotovos in'Pričakovanje, da se bodo stvari razpletle v prid želji po gradnji, botrovala današnjemu stanju, ki ga poznamo pod "črno gradnjo . Domala v vseh občinah pripravljajo ureditvene dokumente, s katerimi bo po eni strani moč legalizirati črne gradnje (čeprav ne vseh) po drugi »tranl pa bo potem jasno, kako je na nekem območju sploh z^vse-blnsko oziroma namembno opredelitvijo prostora. Drugače povedano; posameznik si sam ne bo mogel, čeprav na svoji zemlji, omišlja-h, da bo zgradil, kar se mu bo zahotelo. 0 tem so stvari, tudi zaradi nedavno precej "popularnih črnih gradenj" že precej jasne. Manj jasno pa je zadnje čase vprašanje, kako bo z dogajanji po prostorski opredelitvi oziroma sprejetju ustreznih prostorskih dokumentov. In ponekod postaja še D°lj aktualno vprašanje, kakšno vlogo bodo poslej recimo imele stanovanjske zadruge in sicer tiste, ki so se že ali se še bodo organizirale v skladu z novo zakonodajo o zadružništvu Pred sprejetjem zakona o zadružništvu oziroma o zadrugah je bilo v Sloveniji kar precej stanovanjskih zadrug, ki pa so z novim zakonom tako rekoč čez noč izginite To je nenazadnje potrditev, da je bilo kar precejšnje število takšnih, ki so bile zgolj servis 2a izdajanje naročilnic, le-te pa "legitimacija" za legalno oprostitev plačila prometnega davka To ^° bili, zdaj že lahko ugotovimo, pasi poceni stanovanjskih posoli'' vzajemnosti in solidarnosti pri •ndividualni gradnji, ki so lahko na ta način tudi "pripeljali" do današnjih črnih gradenj Pustimo tokrat iskanje odgo- vora ijlič jeni na vprašanje, kaj bo z zem- em ah objekti, ki so bili zgra-m in vseljeni na podlagi zadružne stanovanjske gradnje oziroma zadrug, ki jih ni več, za kdaj drugič Morda ta trenutek celo Postaja bolj zanimivo in aktualno vprašanje, kaj bo z zgrajenimi °bjekti oziroma tistimi v gradnji ln 2 zemljiščem tistih graditeljev, *' so člani zadruge, ki se je reci-n?° medtem že organizirala v skladu z določili novega zakona o zadružništvu. Odgovor na to vprašanje smo skušali poiskati v Stanovanjski zadrugi Gorenjske v Kranju oziroma prejšnji Stanovanjski zadrugi Kranj. Da je zadostila pravilom zakonodaje in zakonu o zadružništvu je skupščina Stanovanjske zadruge Kranj že lani junija sprejela vsa potrebna določila za kasnejšo registracijo. Danes je Stanovanjska zadruga Gorenjske s poslovnima enotama na Jesenicah in v Tržiču že registrirana in tako jo na podlagi zakona o zadrugah (ob urejenem lastništvu nad parcelami na podlagi 34 člena zakona o zadrugah) čaka zdaj še uresničitev tistega določila, ki govori o članstvu Vprašanje članstva po novi zakonodaji organizirani in registrirani Stanovanjski zadrugi Gorenjske pa se bo razreševalo prav ta mesec, saj je zadruga že poslala vsem dosedanjim članom tako imenovane pristopne izjave za članstvo, s pojasnilom, da se s podpisom pristopne izjave vsakdo kot novi član obveže, da bo še ta mesec vplačal tudi obvezni delež, ki znaša 500 DEM v tolarski protivrednosti. Ta obvezni delež je že prvi trenutek odprl vprašanje, ali gre za izigravanje vseh dosedanjih 12 tisoč članov Stanovanjske zadruge Kranj, za pritisk na dosedanje člane, ki so si stanovanja oziroma hiše že zgradili ali jih še gradijo, ali za kaj tretjega, kar se bo morda pokazalo šele čez čas (v prid izigravanja in takšne ali drugačne privatizacije) in s tem seveda v škodo tistih, ki se za član- stvo pod takšnim (denarnim) pogojem ne bodo odločili. Predsednik po novi zakonodaji organizirane oziroma registrirane Stanovanjske zadruge Gorenjske Franc Teran pravi, da se vprašanja (in tudi očitki) že slišijo. "Ne gre za nikakršno prisilo oziroma pritisk na dosedanje člane In za "izmišljeni" pogoj za novo članstvo v Stanovanjski zadrugi Gorenjske, pač pa Je določilo zakona, da je lahko vsakdo (tudi pravna oseba), ki vplača enega ali več deležev, po novem član zadruge. No, za članstvo v Stanovanjski zadrugi Gorenjske v prihodnje je to en delež za vsakogar (ne več deležev) v vrednosti 500 DEM. Vsi dvomi, ugibanja, kaj je za bregom, ugotavljanja o pritisku, so nesmiselni In neutemeljeni. Kdor se namreč ne bo odločil za članstvo na takšni osnovi In je bil do zdaj član zadruge, bo lahko še naprej obdržal In uveljavljal vse pravice in obveznosti na podlagi sklenjenih pogodb in dogovorov. Ne bo član zadruge. Skratka, veljajo premoženjske pogodbe, ki so jih člani podpisali, ko so se odločali (v preteklosti) za gradnjo v okviru Stanovanjske zadruge Kranj. Seveda pa bo naš Interes, da ta vprašanja z včerajšnjimi člani, in po novem nečlani (če se ne bodo odločili za članstvo), tudi čimprej uredimo na podlagi pred časom sklenjenih premoženjskih pogodb." Novosti, ki jih prinaša in omogoča novi zakon na področju stanovanjskega zadružništva je sicer še več Pomembna je vsekakor ta, da bo zadruga tistemu, ki bo po novem član zadruge, lahko pripravila vse: od zemljišča, dokumentacije, skratka, gradila neodvisno od politike skladov stavbnih zemljišč s svojimi kooperanti in težila zato k čimce-nejšemu kvadratnemu metru gradnje Res pa je tudi, da bo na primer za kakršnekoli "odmike" (črne odločitve), ko bo recimo urejal premoženjske zadeve z zadrugo, član zadruge odgovarjal sam • A. Zalar Merkur kranj Prodajalna Gradbinka Svetovalec in prijatelj pri odločanju ?® kupce gradbenega in drugega materiala so v Merkurjevi prodajalni Gradbinka na Primskovem pri Kranju znižali cene itevilnim l(|elkom, posebni popusti so za izdelke iz tako imenovane akcij-Ke prodaje v aprilu, nekatere izdelke pa prodajajo tudi po tovar-nl*kih cenah. RKUR KRANJ *^\*&2SJ!L t.r Izdelki. ampak tUdI kot av.tov.lec. In č. *"£^J%£SS* ali " fe* Preure|an|u In obn.vl|.n|u, zrn katero s predvsem v Mer- »OMII. Kar zadeva trdlt.v o prl|»t»M»tvu o .i dn,n cen,h. kurj.v«h poslovnih odločltv.h ozlrom. z.io uy Poslovodja v prodajalni Gradbinka na Primskovem pr. pranju Janez Globočnlk pravi t! gradbeno sezono, ki »• Praktično začen|a, imamo v "ašl prodajalni več ugodnosti. Tako smo cene nekaterim vr-•tam gradbenega materiala »nižali, v akcijski prodaji v •Prtlu so za nekatere Izdelke Prace|šn|l popusti In nenazad-nl* nekatere Izdelke In materi J Prodajamo kar po tovarniških cenah. Prepričan sem, da °° z nakupom v naši proda|al-nl vsakdo zadovoljen." ZNIŽANE CENE »rmaturne mreže 57.20 SIT/ k0, rebrasto betonsko železo *8,10 SIT/kg, stiropor 5 cm 228,40 SIT/ kvadrat m , purolit opeka 40,40 SIT/kos, strešna opeka Bramac 76,85 SIT/kos (dostava na dom), purpen izo 'acijska pena 754,50 SIT/doza, silikonski kit 492,00 SIT/tuba, *amice 49,00 SIT/kos A*CIJSKA PRODAJA V APRILU •chledl dimnik 10% popust, sa-mokolnlce LIV 20% popust, ve* inštalacijski material 10% Popust, stikala Elektromaterial Lendava 15% popust, elektrici bojlerji Gorenje 20% Pust Prodajalna Gradbinka na Primskovem pri Kranju je odprta vsak dan od 8 ure do 1830, ob sobotah pa od 8 do 12 ure Nova telefonska številka in številka taksa Merkurjeve ^■n .4_____...-t- i"1 TOVARNIŠKE CENE mešalne baterije, ventili za radiatorje, pipe in kroglični ventili Lastniki MERKURJEVE KARTICE zaupanja Imajo pri nakupu še dodatni 5- odstotni popust. Za vse nakupe odobravajo tudi potrošniška posojila na 12 obrokov ob 20 odstotni udeležbi Odločite pa se lahko tudi za nakup z odloženim plačilom s čeki prodajalna (iradtmika |«' 066/222-400 Naročila sprejemajo tudi po telefonu, blago pa dostavijo na dom oziroma na gradbišče ČE RAZMIŠLJATE, KAM PO MATERIAL, KI GA POTREBUJETE, OBIŠČITE MER-KURJEVO PRODAJALNO GRADBINKA UGOTOVILI BOSTE, DA STE SE POSLOVNO NAJBOLJE ODLOČILI. BRAMAC mmmm VARNA STREHA v Pod streho BRAMAC boste našli v pnhodno- 7 A VSE ŽIVLJENJE sti varnost in udobje zase in za vaše otroke. aa« waa Bn ■ aavBBIlvBa Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno garancijo. Lepoto strehe, 30 let garancije vaša VamOSt harmonijo med hišo in streho določite sami: — izbirajte med dvema modeloma in štirimi bar- Ss^iam2š3Si' "™ ^<=> vami za individualnost svoje strehe KUPON G G 6 In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne de- Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno tajle. • oredloge, prospekte, cene in kupoprodajne Odločite se za streho BRAMAC - za varno pri- E???!?™.,..™ hodnost IME IN PRIIMEK:................................................. n°° OSl POKLIC: .............................................................. Obiščite nas na sejmu Alpe Adrla - svoboda Ce p0trebU|ete nasvete, pokličite naš tehni-bivanja v Ljubljani! čno-mformativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm a d.o.o. Škocjan • vse za streho Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, telefax: 068/76-290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiski vrh • Dravograd, tel. 0602/85-074, telefax: 0602/85-206 BRAMAC' Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Zakaj neprijetnosti, če niso potrebne Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Območna enota Kranj vam svetuje: če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanje, adaptacije..), vključite vanj tudi zavarovanje. Niso redki primeri, ko so graditelji zadnji hip, preden so zastavili z gradnjo, pomislili na zavarovanje še preden je bil projekt končan, pa so ugotavljali, kako pametno so ravnali Nesreče, ki nikdar ne počiva, Zavarovalnica Triglav sicer ne more preprečiti, jo pa lahko s povračilom odškodnine za škodo ublaži. In prav zato sodijo zavarovanja v pravilo dobrega gospodarjenja. Na zavarovanje vas bodo morda že prvi hip apomnlll v banki, ali kdo drug, ki vam bo gradnjo omogočil s posojilom. Terjal bo od vas tako imenovano vinkulacljsko potrdilo, kar pomeni, da bo s tovrstnim zavarovanjem Imel zagotovilo o odplačilu dolga, če bi se namreč med gradnjo zgodila nesreča In bi recimo še nedograjena hiša pogorela, bi potem zavarovalnica odplačala posojilo banki oziroma posojilodajalcu. Sicer pa je za gradnjo ali adaptacijo zelo pomembno tako imenovano gradbeno zavarovanje Z njim se zavarujete proti neprijetnostim oziroma nezgodam med gradnjo Med gradnjo se lahko zgodi, da se objekt, ali del, tudi poruši Tudi tovrstne nesreče vključuje to zavarovanje Krite so škode, do katerih prihaja zaradi morebitnih napak v projektni dokumentaciji, konstrukciji, materialu Zavarovalnica vam povrne celo škodo, do katere bi prišlo zaradi malomarnosti pri delu. Seveda je izvajalec dolžan upoštevati vsa gradbena pravila. Z gradbenim zavarovanjem pa so krite še škode, ki bi nastale zaradi požara, direktnega udara strela, eksplozije, izliva vode, toče, viharja, padca predmeta in tudi zaradi vloma oziroma tako imenovane vlomske tatvine. Premija za gradbeno zavarovanje ja odvisna od vrsta gradnje (stanovanjska hiša, Industrijski objekt...), od trajanja gradnje In seveda proti kakšni nevarnosti oziroma ško- di žali graditelj skleniti gradbeno zavarovanje. Gradbeno zavarovanje pa traja, dokler ni objekt dograjen oziroma se začne uporabljati. Pri gradnji hiše smo sami in tudi delavci, ki nam pomagajo delati, izpostavljeni raznim nezgodam. Posledice je moč predvsem finančno omiliti z nezgodnim zavarovanjem. Za vse primere je namreč možno skleniti nezgodno zavarovanje in sicer za smrt, invalidnost, dnevno odškodnino, povračilo stroškov zdravljenja zaradi nezgode Sicer pa so nezgodna zavarovanja zelo razširjena med delavci v podjetjih in ustanovah in sicer kot kolektivno nezgodno zavarovanje Premije za tovrstno zavarovanje niso visoke in so zato dostopne vsem občanom. Ko je objekt z velikimi odpovedovanji zgrajen, je apet treba razmisliti o ustreznem zavarovanju. S požarnim zavarovanjem boste dograjen objekt lahko zavarovali za tako Imenovane požarne rizike. Ob tem pa vam bo Zavarovalnica Triglav ponudila nov način požarnega zavarovanja na novo vrednost objekta. Ni naš namen, da potankosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanja ob urejanju prostorov oziroma gradnji Predvsem velja nasvet, da že ob načrtovanju takšnega ali drugačnega gradbenega projekta pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na Zavarovalnici ali pri njenem zastopniku V Zavarovalnici Triglav -Območni enoti Kranj, poslovni enoti Jesenice ali v predstavništvih v Bohinjski Bistrici, Radovljici, škof ji Loki in v Tržiču vam bodo radi razložili vse podrobnosti in vam tudi svetovali Naš nasvet zato je: Zakaj neprijetnosti, če niso potrebne. Vaša odločitev za zavarovanja, bo tudi najbolj prava poslovna poteza. zavarovalnica triglav, d. d. ljubljena OBMOČNA ENOTA KRANJ «4001 KRANJ. Blelwelsova 20 KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST! GORENJSKI GLAS + 12. STRAN NOVO ■ KARTICA ■ CENTER ZAPLOTNIK Lf JEKLO Ptehna FtANJ ŽELEZNIN A vd*o.o. ŠKOFJELOŠKA 56 tel.: (064) 311-378,311-984 Faks:311-984 * OLJNE CISTERNE 20001 ■35.940 SIT * KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE *TVTinlTPP-tovarniška cena + davek Enoročne baterije ARMAL, UNITAS tovarniška cena+davek * Kopalniška oprema -KOLPASAN * ELEKTRO INŠTALACIJE * BELA TEHNIKA * ŽARNICE Ml POZNAMO REŠITEV KRANJ tel.: (064)311-675 d.o.o. ŠKOFJELOŠKA CESTA * Kritina BRAMAC -73 SIT * PLASTIČNE KANALIZACIJSKE CEVI * Lesni premazi LAZUROL -0.81 - 387 SIT, 31 -1.451 SIT IZOLACIJE: STIROPOR KOMBI PLOŠČE IZOVAL ČISTILA: VVeisser Riese-600 SIT Persil - 730 SIT Mehčalec4l-389 SIT PRODAJAMO NA VEČ ČEKOV TKK tovarna kemičnih izdelkov •W in proizvodnja krede Srpenica, p. o. 65224 Srpenica, Slovenija telefon: (065)89-610 telex: si 38366 telefax: (065)89-686 Graditeljem svetujemo Ob srpeniškem nahajališču gorske krede, ki jo je Soča skozi svojo zgodovino naplavljala s Triglavskega pogorja, je nastal obrat, ki se je razvil v sodobno kemično tovarno. Danes predstavlja predelava gorske krede le manjši del proizvodnje, saj se kolektiv TKK Srpenica že več desetletij ukvarja z dodatki za beton in malte, tesnilnimi masami in kiti, ki jih razvijajo in izdelujejo za potrebe gradbene industrije in posameznih graditeljev. Pri tem ponudbo uspešno pri- lagajajo tudi najostrejšim kriterijem, saj lahko svoje proizvode izdelajo glede na zahtevo kupcev, ob sami gradnji pa aktivno sodelujejo z lastno laboratorijsko opremo in tehnično svetovalno službo. Med dolgo vrsto gradenj v katere so se uspešno vključili s svojimi izdelki in znanjem velja omeniti predor Karavanke, letališče Zagreb in ljubljanske obvoznice. TKK Srpenica ima danes bogat proizvodni program, ki obsega kite in tesnilne mase, dodatke za beton in malte, dodatke za cement, sanacijske malta in lepila, izdelke za zaščito fasad in kamna, sikative, glinaste golobe in gorsko kredo. Za predstavitev kitov in tesnilnih mas smo zaprosili Marijo Koren, dipl. ing. kemije, vodjo sektorja. "Osnovni namen tesnilnih mas je tesnenje med istimi in različnimi materiali. Zaradi raznovrstnosti materialov in različnih zahtevnosti tesnitev smo razvi- li različne vrste tesnilnih mas, ki imajo dober oprijem na različne podlage. Pod tesnilno maso smatramo plastične, plastoelasticne in trajno elastične mase. Od vseh tesnilnih mas zahtevamo dolgo življensko dobo, odpornost na staranje In vremenske vplive, na UV žarke, vodo, morsko vodo, odpornost na kemikalije in dober oprijem na podlage. Najbolj poznani so silikoni in poliuretan. Zaradi različnih lastnosti ločimo tri vrste silikonov. Najbolj uporabljen je SILIKON A tesnilna masa na acetatnl osnovi (kislinski tip). Primeren je za uporabo na silikatnih podlagah, za tesnenje stekla, aluminija in keramike, zelo primeren za a kvari- je. Ne smemo ga uporabljati pri kovinah. DrugI je SILIKON SANITAR. prav tako trajnoe-lastična tesnilna masa na acetatnl osnovi z dodatkom fungicida. Zaradi fungickjnega delovanja je zelo primeren za tesnenje fug v sanitarni tehniki in drugih vlažnih prostorih. Tretji je SILIKON N na nevtralni osnovi. Odlikuje se po odličnem oprijemu tako na gladke kot porozne površine, kar omogoča spajanje najrazličnejših materialov, od tesnenja stekla, keramike, aluminija, kovine, betona, kamna, marmorja, plastike, lesa. Zaradi nevtralne osnove primeren tudi za lepljenje ogledal. Je najbolj univerzalen od vseh treh silikonov. Vsi trije silikoni so na voljo v vseh barvah. Povedati moram, da stranke pri nas dobijo tudi vse potrebne pripomočke za aplikacijo mas (pištole, ostalo) m sicer v naši Industrijski trgovini oz. direktno v podjetju. Poleg navedenih treh je enokomponentna tesnilna masa še HELIOKRIL, pla- stoelastična akrilat-na masa, primerna za manj zahtevna tesnenja. Heliokrll se za razliko od ostalih uporablja tudi na vlažnih površinah, kar je prav gotovo velika prednost. Svetujemo ga pri tesnenju gradbenih elementov, ki so podvrženi majhnim obremenitvam (okenski okvirji, vrata, razpoke v fasadi). Pred uporabo Hellokrila, zaradi boljše opn-jeml|ivo8ti tesnilne mase nanesemo na površino Prednamaz FD-2. TEKA-PUR, enokomponentno poliuretansko peno v aerosol dozah, svetujemo pri suhi montaži oken, vrat, instalacij, pri polnjenju praznin, lukenj. Pena ie oprijemljiva na vse materiale, nanaša se na čiste površine, s pomočjo vlage v zraku se širi-expandira. SlužI kot dober toplotni in zračni izolator. Prt uporabi tekapuna priporočamo uporabo čistila TEKASOL. Ta čistilni spray ie potreben za odstranjevanje svežih madežev Tekapur pene. uporaben tudi za čiščenje m razmaščevanje kovin, stekla, lesa in kamna PLA-STOELAST, plastična tesnilna masa -steklarski kit, je izdelan iz naravnih surovin, rastlinskega olja in krede, ne vsebuje kemičnih sestavin Pnmeren za zastekljevanje. Z enokomponentnih bi prešla na dvokomponentne poiisul-fidne tesnilne mase. Tako imamo na voljo TIOELAST KVZ in TIOELAST KOS, obe se uporabljata v gradbeništvu. Prvi je primeren za tesnenje diiatacijskih fug do + - 25%, drugi je zaradi povečane kemijske odpornosti primeren za tesnenje diiatacijskih fug, kjer lahko pride do razlitja kemikalij, nafte in naftnih derivatov. Uporabljata se v kombinaciji s prednamazj. Prednamaz KVZ -16 (pri normalni uporabi) in Prednamaz KVZ - 12 (uporablja se tam, kjer je povečan vpliv vlage, npr. vodni bazeni). Prednamazi se uporabljajo na poroznih površinah zaradi boljšega oprijema. Uporabljajo se tudi v kombinaciji s silikoni. Ponujamo tudi termoplastično tesnilno maso BUTMELT, ki služi kot primarno tesnenje pri izdelavi termoi-zolacijskega stekla • termopana. TIOELAST TM, specialna dvokompo-nentna polisulfidna tesnilna masa z odličnim oprijemom na kovino in steklo, služi kot sekundarno tesnenje pri izdelavi termopana. TEKASTRIP, plastični tesnilni trak, uporaben kot distančni in tesnilni material. Uporabljamo ga za tesnenje pri spojih, ki morajo biti razstavljivi oz. kjer je potrebna dodatna mehanska pritrditev (bela tehnika, avtomobilska industrija, čolni). Povdarila bi, da precej ljudi ne pozna uporabnosti različnih tesnilnih mas in krtov, ki iih pri nas proizvajamo. Tudi navodila se ne upoštevajo, zato prihaja do napak. Svetujem vsem, ki bi radi podrobnejše informacije, da se obrnejo direktno v naše podjetje, kjer vam bomo radi svetovali in prisluhnili vašim željam in težavam." Dodatke za beton in malte nam je predstavila Nada Trebše, dipl. ing., vodja sektorja DODATKI: "V sodobnem gradbeništvu je lahko uspešen in konku- renčen samo tisti, ki svoje delo opravi hitro, kakovostno In Čim ceneje. To je mogoče samo z uporabo dodatkov betonu - CEMENTOLOV. Z njimi lahko gradimo preko celega leta, tudi pozimi (pospeševalci, antrfnzi), ali v vročih klimatskih razmerah (zavlače-vaici), samo z njimi lahko pripravimo visokokakovostne trajne betone visokih trdnosti (plastifikatorji, superpla-stifikatorji. aerantl, gostllcl). Z njihovo uporabo iahko skrajšamo cikluse pri izdelavi prefabrikatov, s čimer prihranimo čas in energijo (superplasti-flkatorji, pospeševalci), z njimi pripravimo lite betone visokih trdnosti (plastifikatorji, superplastifikatorJO Kot dodatke za zimsko betoniranje ponujamo CEMENTOL ALFA AKCELERATOR - pospeševalec strjevanja betona in dodatek za zimsko betoniranje. CEMENTOL B - antifri/ preprečuje zmrzovanje betona. CEMENTOL OMEOA P, prašnati pospeševalec m dodatek za betoniranje m ometavanje v zimskem času. CEMENTOL OMEGA F, dodatek z učinkom superplaatifikatorja in pospeševalca strjevanja betona Uporaben pn proizvodnji vseh prefabrikatov. Odigral je pomembno vlogo pri gradnji Karavanškega predora. Svetujemo uporabo zimskih dodatkov v kombinaciji s plastifikatorji. zaradi zniževanja vsebnosti vode TIKSOKRET PRAH in TIKSOKRET TEKOČI služIta kot pospeševalca za Izredno hitro vezanje cementa oz. betona In marte. Uporabljajo ju pri brizganih betonih, pri gradnji predorov, betoniranju hribin CEMENTOL AC je specialno sredstvo, uporabno pri vezan|u In strjevanju aluml-natnnga cementa. Z uporabo PLA8TIFIKATORJEV povečamo obdelavnoat betona, zmanjšamo porabo vode m doseže mo boljšo kakovost betona. CEMENTOL DELTA EKSTRA služi za splošno Izboljšavo kakovosti betona. Med 8UPERPLASTIFIKATORJI. ki nam pnhrani|o od ?0 do 30 odstotkov vode. lahko pa tudi cementa, svetuje mo uporabo nakladnjih CEMENTOL ZETA P, zu pripravo betona z visokimi začetnimi in končnimi trdnostmi. CEMENTOL ZETA, /a popravo betona z visokimi končnimi trdnostmi, primaren za dosego vodotesnostl betona /••■ ■ primeren pri gradnji betonske cisterne za vodo, terase ali garaže ipd. CEMENTOL ZETA T, z delnim učinkom zavlačevanja, primeren za izdelavo transportnih betonov. Med ZAVLAČEVALCI naj omenim CEMENTOL RETARD R-2, dodatek za pripravo transportnih betonov s podaljšanim časom vezanja oziroma za betoniranje pri visokih temperaturah. KUURPASTA in KULIRPAP1R »ta pripomočka za izdelavo pranih betonov, saj z njima premažemo oz. obložimo dno kalupov, cement, ki je na površini ne bo vezal, tako lahko naslednji dan površino speremo in dobimo t.i. prani beton, (betonska korita, vaze). AERANTI služijo za izdelavo zmrzlinsko odpornih betonov za objekte izpostavljene delovanju mraza, soli - letališke piste, ceste, mostovi, jezovi ... Svetujemo uporabo areanta CEMENTOLA ETA S W areanta in superplastifikatorja CEMENTOLA SPA Za izdelavo zmrzlinsko odpornih malt je primeren CEMENTOL SIGMA. PENILO 1 je dodatek za izdelavo lahkega betona z dobro toplotno izolacijo, znižuje težo betonske konstrukcije. Proizvajamo tudi GOSTILCE. CEMENTOL GAMA 120 je primeren za Izdelavo nepropustnih betonov, HIDROFOB M m E pa za izdelavo hidrofobnih ometov, betonske kritine in cevi, pn sanaciji vlažnih zidov. Med POMOŽNA SREDSTVA štejemo ELASTOSIL 34 TEKOČI ali PRAH, služita za povečanje sprijemljivosti svežega in starega betona in za izdelavo kakovostnih sanacijskih in lepilnih mas. SILIFOB HIT je hidroizolacijska injekcijska tekočina za hidroizolacijo starih, vlažnih zidov. KONTRASOL 22 V je belo pigmentirana emulzija za zaščito svežega betona pred prehi- tnm izhlapevanjem vode UNIMAZ O in UNIMAZ E sta oije in emulzija za zaščito in lažj« odstranjevanje vseh vrst opažev. CEMENTOL GAMA 110 je sredstvo za odstranjevanje madežev anorgartflk*" ga izvora. Naslednja skupina dodatkov je VODOODBOJNA ZAŠČITA GRADBENIH MATERIALOV. Nezaščiteni gradbeni materiali v stiku z vodo vpijajo različne količine vlage, odvisno od poroznosti materiala. Zato *° površine vlažne, razpokane, umazane, plesnive, izlužujejo soli. Z vodood-bojno zaščito zmanjšamo te PPffS zaradi zmanjšanja vpijanja vode. posežemo tudi boljšo toplotno izolacijo« barva ostane nespremenjena, zid na* vzven še vedno diha. Univerzalna za široko uporabo sta SIUFOB V In B. g vodni in benzinski, s trajnostjo več W> 10 let za zaščito strešnikov, 00*» ometov, penobetona. 8ILIFOB N *** zaščito mostov, cest. SILIFOB WP zaščito marmorja, neglazlrane keram ke, antlgrafiti zaščita betona. Prog** jamo še ZAŠČITO ZA KLINKEFJ" SIUFOB AR, zaščito za kru% materiale (restavriranje starih zflr(*d|l'0 Kot zadnjo naj predstavim s^P«-SUHE MALTE. Svetujemo: HIDR" ZOL N ali 8, to je marta za "'dro izolacijo vlažnih betonskih tal m jP°E! primeren tudi za zaščito r»zervc>arl jh za pitno vodo, saj ne izloča IkOfflS snovi - je higiensko neoporečen, (k < kanalizacija, predori. rezervoari'-ALTEK8 je neskrčljiva malta za sarw dje, zalivanje žerjavnih prog. JKJ podlivanje stro|ev. TKK WO**zZm SKA MASA je primerna z<> »M«M,rAini Odprtin, razpok na mostovih, cesas • zidovih ter za saniranje poSkodoVjoV betonov, kamnitih in opečnatih/' ' TKK HITROVEZUJOČO MALTO WT rabljamo za trenutno zapiranja P .. dorav vode, fiksiranja sider, ,n*™L-fi Ipd. TKK 6ANIRKIT je namer J hitremu tesnenju poroznih OJBv jjk se pojavlja vlaga TKK ZASCM* , ARMATURO IN BETON je s pol^J modificiran zaščitni cementni P""^,^ TKK SANACIJSKI MALTE "P°V'%, mo za sanacije različnih P°*?nB-betona In drugih o/adbantl ffg&a lov. S TKK FlNO frAHTEL.>.ke popravimo in Izravnamo oe |fl0 površine. KREDOLIM j« un,v*riru0e lepilo za keramične ploščice in gradbene materiale. KREDOLIM v lepilo za zahtevnejša lepljena « „. mlčnih ploščic. Proizvajamo M- 0 za ve - suŠilce za barve, lake, dooa> jf, cementno Industrijo, laneni kalijevo milo." n/k-iu M Seveda so v srpeniškem JKJJ^ zmeraj dobro poznani po 1F*%Z&t\ v zadnjem času pa tudi po « -ft. golobih namenjenih tovrstnem" ^)(a nemu streljanju Za vtw> ' . j« nasvete, podrobnejše <^orn^ gfl. lahko oglasite po telefonu (w ' n-810, n|ihovi strokovnjaki so> v ^ voljo V njihovi trgovini pa >* kupite vae ri|ihove proizvode TKK Torek, 6. aprila 1993 sejem kihctijstur in gozdarstvu 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Gorenjska razstava govedi lisaste pasme Zrcalce, zrcalce na steni povej... Komisija, ki ni ocenjevala le izgleda, ampak še marsikaj drugega (mlečnost, delež tolšče in beljakovin v mleku itd.), je odločila, da je med starejšimi kravami najboljša Faza, last Jožeta Skodlarja iz Podbrezij, med mlajšimi Jasna iz hleva Zdravka Žemlje iz Vrbe in med prvesnicami Risa Janka Žontarja od Sv. Duha. Kranj, 3. aprila - Regijska zveza govedorejskih društev in Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj sta v soboto, drugi dan Kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju, pripravila gorenjsko razstavo govedi lisaste pasme. Prireditelji so pričakovali, da bo na raz-stavi 70 starejših in mlajših krav ter prvesnic, vendar so nekateri fejci tik pred zdajci odpovedali udeležbo, tako da je bilo število nekoliko manjše (55). Kot je povedal mag. Peter KunsteljL vodja selekcijske službe v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske, so na Gorenjskem začeli širiti lisasto Pasmo po posvetovanju 1964. >eta, ko so sklenili, da je ta pa-sma najprimernejša za prirejo mleka in mesa in da je prevladujočo cikasto pasmo treba načrtno "pretapljati" z lisastimi Plemenjaki in z nakupom čistokrvnih živali. Skupno delo rej-osemenjevalne, selekcijske lr> svetovalne službe je dalo rezultate, ki se med drugim odra-žajo v tem, da so se gorenjski rejci iz nakupovalcev plemenskih živali v tem času spreme-v pomembne prodajalce. Na Gorenjskem je po zadnjih Podatkih okrog 20 tisoč krav, od tega kar tri četrtine lisastih ln četrtina črnobelih. Na zadnji gorenjski razstavi goved lisaste Pasme, ki je bila pred osmimi leti. je bila povprečna mlečnost "av 4.833 kilogramov mleka, P°vPrečna mlečnost v soboto [Ustavljenih živali pa 5.374 ki-'°gramov. Povprečna lisasta krava, ki je v kontroli, je lani Mag. Andrej Pipp, direktor ŽVZG Kranj, je pripel zvonec Jasni, najboljši med mlajšimi kravami, in čestital njenemu lastniku Zdravku Zemlji iz Vrbe. Mag. Peter Kunstelj: "Čeprav je razstava pokazala rejski napredek in uspehe, pa ostaja grenak priokus, da vloženo delo ni ovrednoteno kot v drugih dejavnostih." dala 4.091 kilogramov mleka, kar je 491 kilogramov več od slovenskega povprečja; mleko pa je vsebovalo 3,91 odstotka tolšče in 3,17 odstotka beljakovin. D»h Prvcsn,c,,mi ie bila najboljša Risa, last Janka Zontarja od Sv. m Zv<>nec ji b obesil okrog vratu loma/ Benedik, vodja osc-n*nJevaltu. službe v ZVZG Kranj. Ugledni gost, minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, ki se je tudi udeležil razstave, je, zadovoljen z rej-skimi dosežki, čestital gorenjskim govedorejcem in dejal, da listasta pasma ob presežkih mleka in primanjkljaju mesa v slovenski prehrambeni bilanci najbolj prispeva k uravnoteženju prireje mleka in mesa. Nagrajene živali po njegovem mnenju povsem ustrezajo rej-skim ciljem, pri precejšnjem številu krav pa je opazil tudi zelo lepa vimena. Ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela. Med starejšimi kravami je za najboljšo izbrala šestletno Fazo, last rejca Jožeta Skodlarja iz Podbrezij, ki je v treh letih (laktacijah) dala povprečno 5.750 kilogramov mleka s 4,09 odstotka tolšče in 3,29 odstotka beljakovin, v najboljšem letu pa kar 6.236 kilogramov. Drugo mesto je zasedla Mrena iz hleva Toneta Ko-renčana iz Nakla, tretja je bila Urna (potomka elitnega bika Negra), last rejca Janka Zontarja od Sv. Duha, četrta sedemletna Regica Franca Dri novca iz Podbrezij, ki je v treh laktacijah dala povprečno 4.916 kilogramov mleka s 4,22 odstotka tolšče in s 3,40 odstotka beljakovin, peta pa enajst let stara krava Bara (iz hleva Na kra , ttjske mehA m kme,'J»kern in gozdarskem sejmu se Sloga predstavna s i Lnehan"in' l,"iu:iM' ,ak<- prtoatavljaio kai na« il raiMčnlh tipov traktorja* irokim programom kme ev priznane znamke Zetor. a mle vrsto Letos je h moč Antona Kuralta v Žabnici), ki je na razstavi 1985. leta sodelovala kot prvesnica in je kljub častitljivi starosti še vedno dobra mlekarica. Če smo pravilno izračunali, je gospodarju doslej dala že blizu 25 tisoč kilogramov mleka. Med mlajšimi kravami si je največji zvonec "obesila" okrog vratu še ne petletna Jasna, ki je rejcu Zdravku Zemlji iz Vrbe v drugi laktaciji dala 5.909 kilogramov mleka s 4,18 odstotka tolšče in 3,42 odstotka beljakovin. Drugo mesto je komisija prisodila Nogi, last Alojza Logarja iz Goric. Tretja je bila Pola, četrta pa Peta (obe iz hleva Jelke Rozman v Zadra-gi), ki sta kot sodoben tip krave lisaste pasme z visokim deležem beljakovin in tolšče tudi odbrani kot potencialni bikovski materi. Pola, na primer, je v prvem letu dala 6.324 kilogramov mleka s 4,36 odstotka tolšče in s 3,43 odstotka beljakovin. Poglejmo še vrstni red pri prvesnicah! Prva - Risa, last Janka Zontarja od Sv. Duha (ob drugi kontroli je dala že 32 kilogramov mleka), druga -Storkla iz hleva Petra Jerala v Zejah (odlikuje jo zelo lepo vime), in tretja - Desa, last Jane Potočnik s Hotavelj.0 C. Za-plotnik, slike: G. Šinik Sejemsko dogajanje Danes gozdarski dan Danes, v torek, bo na sejmu gozdarski dan. Ob 9. uri bo sestanek odbora za gojitev lesa in pridobivanje go/dnih sortimen-tov (odbor deluje pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije). Na zunanjem razstavnem prostoru bodo dopoldne prikazali delovanje gozdarske mehanizacije. Gozdno gospodarstvo Kranj in (arex d.o.o. bosta ob 12. uri pripravila pogovor o problematiki pridobivanja gozdnih sortimentov v razmerah tržnega gospodarstva, po pogovoru pa ho ogled saniranega žarišča lu-hadarja. Danes, v torek, se bo na sejmu predstavila tudi avstrijska t uma Armen. Po novinarski konferenci bo predavanje o problemih v pekarski in mesarski industriji Jutri, v sredo, ob K), uri bo predavanje /a sveto valce in pospeševalce o zatiranju podlubnikov ter o dejavnosti javne gozdarske službe, v četrtek ob 10. uri pa bo dr. Jože Osvald predaval o možnostih pridelovanja zelenjave in vr-tnin • C. /.. Ogledalo gospodarskih razmer Letošnji kmetijsko gozdarski sejem v Kranju je dobro zrcalo naših gospodarskih in družbenih razmer. Prodajalci in kupci so sicer že v prvih dneh sklenili lepo število kupčij, pa vendarle se pozna, da so se razmere v kmetijstvu poslabšale in da je spričo dolgotrajnega zadrževanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov manj ostanka dohodka ali ga sploh ni. In ker ni (bilo) zaslužka ali je bil zelo skromen, je tudi malo možnosti za vlaganja v posodabljanje kmetijske mehanizacije, strojev in opreme, za novogradnje in za druge naložbe. Trgovci dobro vedo, da na večini slovenskih kmetij ni pretirano veliko prihrankov, vedo pa tudi to, da se je vsaj na gospodarsko močnejših in tržno spretnejših le nabralo nekaj v "nogavici" oz. na hranilni knjižici. Trgovci poskušajo v teh sejemskih dneh čimveč tega "mrtvega kapitala " aktivirati, ga spraviti na sejem, kjer je tako kot ponavadi tudi tokrat dosti možnosti za nakupe. Če smo rekli, da je sejem zrcalo gospodarskih in družbenih razmer, to ne velja samo za kmete, ampak tudi za trgovce, ki domala na istem prostoru poskušajo prepričati, da je njihov traktor najcenejši, da imajo najboljše nakupne in plačilne možnosti, da... Kmetje so kajpak zadovoljni, da, denimo, za traktor Zetor lahko pogledajo kar pri treh ali štirih kupcih; razstavljalce, ki prodajajo enako ali podobno blago, pa to - hočeš, nočeš - prisili, da izza svojega plota vsaj malo poškilijo k sosedom. Če smo na podobnih sejmih v Kranju še pred leti lahko videvali v glavnem iste razstavljalce (ki so za povrh vsega vsakič razstavljali na istem mestu), pa je zdaj sestava že bistveno bolj pestra. K pestrosti so največ prispevala zasebna podjetja, med katerimi je že nekaj znanih in uveljavljenih, druga pa so se na sejmu tokrat predstavila prvič. Veliko število razstavljalcev, ki prodajajo enako ali podobno blago, in čedalje večja konkurenca naj bi vplivala tudi na kakovost in ceno. Vsaj kmetijsko-gozdarski minister dr. Osterc je med otvoritvenim govorom izrazil takšno upanje. • C. Zaplotnik V četrtek v sadovnjaku Resje Kako uloviti voluharje Podvin - Sadovnjak Resje pri Podvinu, Sivis d.o.o. Sevnica in Sadjarsko vinogradniško vinarske novice prirejajo v četrtek ob 15.30 v sadovnjaku Resje tečaj lovljenja voluharja. Strokovnjaka Slavko Zgonc iz Agrotehnike in Tine Benedičič iz sadovnjaka Resje bosta teoretično, predvsem pa praktično predstavila, kako pregnati voluharje, ki so v marsikaterem gorenjskem (sadnem) vrtu nadvse nadležni gostje. Vabe in pasti za voluharje se bo dalo tudi kupiti.* C. Z. Kmetijska svetovalna služba na sejmu Predavanje, nasveti, analize zemlje Kranj - Kranjski oddelek za kmetijstvo svetovanje organizira v okviru kmetijsko gozdarskega sejma v četrtek ob 10. uri v dvorani Gorenjskega sejma v Kranju predavanje Marije in Jožeta Osvalda o možnostih pridelovanja zelenjave in vrtnin v osrednjem delu Slovenije. Predavanje je le ena od dejavnosti gorenjske kmetijske svetovalne službe, ki ima sicer na sejmu tudi svoj "razstavni prostor". V paviljonu ničesar ne prodajajo, ampak le dajejo kmetom in tudi drugim koristne nasvete (nekaj so jih tudi napisali); od včeraj dalje pa sprejemajo v analizo tudi vzorce zemlje. Zemljo bodo analizirali, kmetom in vrtičkarjem pa rezultate analize in gnojilni načrt posredovali po pošti. • C. Z. ^ajgel iz Krope predstavlja svoje kletke za perutnino in kunce, ki so iz "toplo cinkanega" materiala, kar omogoča njihovo večjo trajnost Z izdelovanjem kletk se ukvarja že pet let, ves čas pa sodeluje na vseh domačih sejmih. Tako v Gornji Radgoni, v Celju in v Kranju Njegove kletke za perutnino in kunce lahko kupite v domači trgovini v Kropi, na naslovu: Kropa 2a. Na sejemskem prostoru pa boste njegov razstavni prostor našli v prvi hali. Podjetje Karcher Gitas, d.o.o je v prodajnem in v programu servisi ranja zastopnik podjetja Karcher v Sloveniji. Ponujajo vam pred vsem visokotlačne aparate za pranje kmetijske mehanizacije, tovorna ali osebna vozila in agregate Honda S svojimi proizvodi oskrbu jejo zelo širok krog potrošnikov od številnih avtopralnic do zaseb nih gospodinjstev Zakon o gozdovih po dveh letih razprav dobiva končno podobo Največ novosti o gozdnih cestah Kranj, 2. aprila - Gorenjski sejem in Gorenjski glas sta v okviru kmetijsko gozdarskega sejma pripravila pogovor o razmerah v slovenskih (gorenjskih) gozdovih ter o gozdarski zakonodaji, ki po dveh letih kar precej burnih razprav le dobiva končno podobo. Zadnja različica zakonskega predloga, ki sicer še ni usklajena v vladi, nosi datum - 2. april 1993. Kot je povedala Ani Zavrl -Bogataj z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, se zadnja različica predloga od prejšnjega razlikuje predvsem po določbah, ki zadevajo gozdne ceste. Prej je bilo predvideno, da bi vse gozdne ceste odmerili, lastnike parcel, skozi katere vodijo ceste, pa razlastili in jim plačali odškodnino. Nekatere gozdne ceste bi postale javne ceste lokalnega značaja; ceste, ki so namenjene gospodarjenju z gozdovi, pa bi kot javno dobro postale last lokalnih skupnosti. V zadnji različici zakonskega predloga je to področje urejeno tako. da bi od več kot 11 tisoč kilometrov gozdnih cest v Sloveniji odmerili le tiste, ki služijo lokalnemu, javnemu prometu (teh je do tri tisoč kilometrov), ne pa vseh ostalih, ki se uporabljajo predvsem za gospodarjenje z gozdovi. Za prve naj bi skrbele lokalne skupnosti, za druge pa lastniki gozdov sami oz. v njihovem imenu kdo drug. Vzdrževanje cest naj bi financirali iz proračuna: 30 odstotkov potrebnih sredstev naj bi zagotovili z gozdno takso, ki naj bi jo gozdni posestniki plačevali od hektarja gozda (glede na katastrski dohodek in gostoto gozdnih cest) in bi se namensko zbirala v proračunu, preostalih 70 odstotkov pa naj bi izvirno dal proračun, in sicer zato, ker naj bi bil gozdne ceste praviloma odprte in bi jih lahko uporabljali vsi (davkoplačevalci). V ministrstvu so se odločili za takšno rešitev predvsem zato, ker bi odmera vseh gozdnih cest v Sloveniji zahtevala pet do deset let dela vseh geometrov v Sloveniji in ker taksno rešitev, da je gozdna cesta, ki slu/i predvsem go- Pogovora o razmerah v gozdovih in gozdarski zakonodaji so se udeležili Ani Zavrl - Bogataj in Jože Falkner z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, Dušan Novak, direktor GG Bled, Andrej Drašler, direktor GG Kranj, Ivan Oman, poslanec državnega zbora in kmet, Janez Ponikvar. koordinator za zasebni sektor v GG Kranj, Jaka Korenčan, kmet iz Podbrezij in član kranjskega izvršnega sveta. Uroš Urban-čič in Brane Med j a iz škojje-loške Jelovice ter predstavniki lovskih organizacij Branko Galjot, Karol Pečnik, Vlado Podlogar in Franc Golja. spodarjenju z gozdovi, sestavni del gozda, poznajo tudi v Avstriji in Švici. Nekaj sprememb je tudi v 17. členu predloga zakona, ki govori o odločbi, ki naj bi jo Zavod za gozdove na podlagi gozdnogojit-venega načrta izdal lastniku. Na območjih, kjer je gospodarjenje z gozdovi manj intenzivno, ne bi bila obvezna izbira drevja za posek, v območjih z bolj intenzivnim gospodarjenjem pa naj bi gozdar in lastnik izbrala največjo dovoljeno količino ta posek, lastnik pa naj bi potem sam odločal, ali ga bo posekal ali ne. Če so se, denimo, v Avstriji odločili za strog nadzor nad ravnanjem v gozdovih in za ostro kaznovanje vseh, ki kršijo zakon, sc v Sloveniji po besedah Jožeta Falknerja z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo zavzemajo za to, da bi lastnikom strokovno pomagali še pred posegom v gozd. Dušan Novak, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, meni, da je velika nevarnost novega gozdarskega zakona v centralizaciji Zavoda za gozdove Slovenije, s katerim se bo ustvaril neki gozdarski strokovni "centralni komite". To mu potrjuje tudi izkušnja z akcijo "lubadar". Če je centralizirano urejanje sprejemljivo za državne gozdove, po njegovem mnenju ni za zasebne, kjer se križata javni in lastniški interes in kjer se tudi javni interes enega gozdnogospodarskega območja precej razlikuje od interesa drugega. Zakon o gozdovih je določen kompromis, sicer pa zanesljivo zagotavlja spodnjo mejo strokovnosti, je dejal Andrej Drašler, direktor kranjskega gozdnega gospodarstva, in poudaril, da bo ti- Franc Golja ocenjuje, da je ukinitev predelave celuloznega lesa v Goričanah pri Medvodah velika napaka. Zavod za gozdove Slovenije, ki ga predvideva novi zakon, po njegovem mnenju ne bi smel biti velik administrativni aparat, ampak bi ga morali prilagoditi našim materialnim možnostim. š rv1 sto, kar se bo izkazalo za slabo, treba sproti popravljati. Kar zadeva lovstvo, bo gozdni posestnik, ki bo vlagal v gozdove, moral dobiti pomembno vlogo pri načrtovanju odstrela in pri dogovarjanju o dopustni Škodi po divjadi, ki jo bo ekonomsko in ekološko še pripravljen prenesti. Ivan Oman, kmet in poslanec državnega zbora, je na vprašanje, zakaj je toliko lesa iz slovenskih gozdov šlo prek meje. odgovoril takole: "Zato. ker so lastniki za prodani les takoj dobili denar, medtem ko so pri prodaji domačim odkupovalcem čakali na plačilo mesec. dva. tri. tudi pol leta ali pa so celo namesto denarja morali vzeti kaj drugega. Zanimivo je to. da je domača lesna industrija zaradi pomanjkanja kakovostnega lesa morala uvažati rezani les, ki ga je lahko takoj plačala, medtem ko domačim lastnikom gozdov tega ni mogla." Uroš Urbančič in Brane Med-ja iz škofjeloške Jelovice se z Omanom nista povsem strinjala in sta povedala, da Jelovica lani ni uvozila niti kubičnega metra kakovostnega (rezanega) lesa in da tudi ne poznata gorenjskega lesno-predelovalnega podjetja, ki bi bilo pri oskrbovanju s kakovostnim lesom kaj dosti odvisno od nakupov v tujini. Povedala sta tudi. da se vse več kmetov odloča za razžaganje hlodovine v deske in za prodajo rezanega lesa. Žal je veliko sicer kakovostne hlodovine razžagane nestrokovno. Naleteli so tudi na primere, ko so bile deske na enem koncu debele tri centimetre, na drugem pa le malo več kot dva. Barlog Trebnje zastopnik za traktorje Torpedo Reka Organizirano in po enotnih cenah Kranj, 2. aprila - Predstavniki zasebnega podjetja Barlog |Z Trebnjega so v petek, prvi dan kmetijsko gozdarskega sejma * Kranju, podpisali s proizvajalcem traktorjev Torpedo Reka p0' godbo, s katero so postali generalni zastopniki za prodajo trak' torjev Torpedo in rezervnih delov na slovenskem trgu ter za servisiranje. Kot je povedal Darko Bartolj. so traktorji Torpedo doslej Pr|' hajali v Slovenijo na različne načine, predvsem kot kompenzacijsko blago, in zato tudi po cenah, ki so se medsebojno zelo razlikovale. Traktor z lepim kranjskim imenom Janez je bilo, na primer, mogoče kupiti za 14.000 do 23.000 nemških mark. Po novem bodo traktorji Torpedo prihajali na slovenski trg organizirano, Prc,c Barloga. ki bo v prodajo vključil številne prodajalce kmetijske mehanizacije v Sloveniji; enotne pa bodo tudi cene. V Trebnjem bo konsignacijsko skladišče, rok dobave bo tri dni, traktor pa b°" do kupcu pripeljali na dom. "Prizadevali se bomo, da bi bistveno izboljšali kakovost servisiranja traktorjev, da bi vsako okvaro poskušali odpraviti najkasneje v 24 urah in da bi bili vedno dobro založeni z vsemi potrebnimi rezervnimi deli." je dejal Darko Bartolj in poudaril, da bo v Barlogu mogoče uveljavljati pravice iz garancijskega lista le za traktorje, kupljene prek Barloga, ne pa tudi za ostale, ki so priš'1 na slovenski trg kot kompenzacijsko blago ali po drugih poten Barlog bo proizvajalcu posredoval tudi vse predloge za izboljšave in druge koristne podatke, ki jim jih bodo posredovali kmeljc In ostali uporabniki traktorjev. Naj še povemo, da reški Torpedo izdeluje traktorje po licenci nemškega Deut/a in da je V zadnjem času začel vanje namesto domačih delov vgrajevati dele uglednih tujih proizvajalcev. Črpalke so, na primer. Boschevc.# C. Z. A APTomehanika Vgp " 64001 KRANJ ■ Hrastje 52/a PREDSTAVLJA NOVOSTI S SVOJEGA PRODAJNEGA PROGRAMA MOŽNOST NAKUPA NA DVELETNI KREDIT Z 8% OBRESTNO MERO SMO GENERALNI ZASTOPNIK TRAKTORJEV CARRAR0 ZA OBMOČJE SLOVENIJE. TO JE TRAKTOR VISOKE EVROPSKE KAKOVOSTI, PRIMEREN ZA HRIBOVITE TERENE, VINOGRADE, SADOVNJAKE IN GOZDARSTVO. POSEBNO POUDARJAMO VLEČNE TRANSPORTERJE IZ PROGRAMA CARRARO. garnitura škarij za obrezovanje sadja 1800 SIT sadjarska žaga 539 SIT komplet izvijačev (7) 355 SIT garnitura ključev 7 - 32 - 822 SIT cevni ključi UNIOR - 1800 SIT olje za motorne žage 51 699 SIT motorno olje za traktorje 1790 SIT rovnica OFFNER - 1100 SIT ZNIŽANJE CENE ZA ROČNO ORODJE OFFNER ZA KMETE IN VRTIĆKARJE V ČASU SEJMA BODO NA SEJMU IN BLAGOVNEM CENTRU V HRASTJU VELJALI POSEBNI POPUSTI ZA VSE BLAGO IZ PRODAJNEGA PROGRAMA AGROMEHANIKE. MOŽNOST KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA KREDITIRANJA NIEROS Slovenj Gradec ll NlEROS (n Hladilni bazeni za mleko Prihranite pri energiji In jedilni pribor NIEROS Iz Slovenj Gradca, ki sicer dobro sodeluje s Kmetijsko zadrugo SLOGA iz Kranja, se tokrat prvič predstavlja na Gorenjskem sejmu Včasih je bila firma znana pod imenom Gorenje Fecro in še prej pod branžo Železo-prom NIEROS je zdaj proizvajalec nerjaveče opreme za mesno predelovalno proizvodnjo, za prehrambeno Industrijo, farmacijo, gastronomijo in mlekarstvo Mesna stroka NIEROS že dobro pozna, saj izdelujejo vse vrste strojev in naprave, ki se potrebujejo pri predelavi mesa Na sejmu pa se NIEROS predstavlja med drugim tudi z novost|o, ki bo prav gotovo zanimiva za proizvajalce mleka. Ogledate si lahko, In seveda tudi kupite, prevozni hladilni bazen za mleko. Posebnost oziroma novost tega bazena le, da mleko hladite z ledeno vodo Led pa 10-odstotni popust na sejmu - Gostinski porcelan Slovenj Gradca tudi go*^' »ki porcelan In jedilni pribor Vse to In se več na raz»W nem proatoru NIEROS v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma dobite v Jemsklh dneh z 10-odito-tnlm popustom. Da pa so I*' delkl firme NIEROS kvallt*' tnl, potrjuje nenazadnje \ud> podatek, da kar 90 oda*0' tkov proizvodnje Izvažajo n» tako Imenovani zahodni trfl! predvsem v Avstrijo, Nemčijo, italllo In Dansko. NIEROS Ima v Slovani Gradcu (Gmajna 55) JJJ razatavnl salon. Poklic9 pn Jih lahko tudi po talatono na številko 0602/42-041, vaše želje sporočite po tala-faksu na šM"k0 0602/44-076. se ustvarja v hladilnem sistemu takrat, ko je poraba električne energije cenej*« (na primer ponoči); torej ne le praktičnost, marveč tudi ekonomičnost. Poleg že znane opreme za kuhinje pa Ima NIEROS Iz r k PRIČAKUJEMO VAS NA RAZSTAVNEM PROSTORU GORENJSKEGA SEJMA TER V NAŠEM BLAGOVNEM CENTRU V HRASTJU, kjer poslujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Torek, 6. aprila 1993 sejem kitictijstur in gozdarstua 15. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Drugo državno tekmovanje "Mladi in kmetijstvo" Zmaga v Posavje Kmetijskemu ministru se je uresničila želja: Gorenjcem ni uspelo ubraniti lanskega naslova, sklepno tekmovanje bo prihodnje leto v Posavju. Kokrica, 3. aprila - Ekipi Posavja in Dolenjske sta v rednem delu tekmovanja pravilno odgovorili na vseh sest vprašanj. Po treh dodatnih vprašanjih je zmagala ekipa Posavja, prva gorenjska ekipa je gojila peto do osmo mesto, druga pa deveto. Vprašanja so bila lahka, odgovori pa težki. Bi morebiti vedeli, katera vrtnina vsebuje največ oksalne kisline in katera največ A vitamina, katera snov v kislem zelju zmanjšuje poapnenje žil in zmanjšuje krvni tlak, pomanjkanje katerega minerala povzroča rahitis, katere skupine vrtnin vsebujejo največ vode, beljakovin... MnEi PrVC 8°reniske ekiPe Uroš Slak, Franci Koncilja in Špela Gorenjska kmetijska svetovna služba, društvo podeželske mladine kranjske in tržiške občine in kranjska srednja mlekarska in kmetijska šola so v soboto v kulturnem domu na Kokrici uspešno izvedli sklepno, drugo državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo, ki so ga spisali ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, republiška uPrava za pospeševanje kmetijstva in Zveza slovenske pode-želske mladine. Tekmovalce desetih ekip iz vseh slovenskih Pokrajin so pozdravili predsednik društva podeželske mladine kranjske in tržiške občine "tok Likozar, novoizvoljena Predsednica Zveze slovenske Podeželske mladine Cvetka Go'»cnik, predsednik kranjske Jonske skupščine Vitomir ^r°s, predstavnik pokrovitelja, zavarovalnice Triglav in mini-Slcr za kmetijstvo in gozdarstvo prof. dr. Jože Osterc, ki je med drugim dejal, da bi težko našli poklic, ki bi bil po obsegu znanja zahtevnejši od kmečkega. Na kmetiji je treba združiti številna znanja, vsa ta znanja pa je treba neprestano obnavljati. Tekmovanja, kakršno je Mladi in kmetijstvo, veliko prispeva k temu. Minister je še zaželel, da bi tokrat zmagal kdo drug kot Gorenjska in da bi prihodnje leto lahko tekmovanje pripravili v drugem koncu Sloveniji. Kot se je izkazalo kasneje, se je ministru želja tudi izpolnila. Na tekmovanju so se pomerile najboljše ekipe z regijskih tekmovanj. Gorenjska pa je kot lanska zmagovalka in kot organizatorica letošnjega tekmovanja lahko kot edina sodelovala z dvema ekipama. Za prvo ekipo so nastopili dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj Uroš Slak, Franci Konci- lja in Špela Mulej, ki so zmagali na gorenjskem tekmovanju v Poljanah, za drugo pa člani društva podeželske mladine iz tržiške in kranjske občine (z območja Nakla) Aleš Jerala, Metka Kokalj in Monika Križaj, drugouvrščeni z regijskega tekmovanja. Prva gorenjska ekipa je bila s petimi zaporednimi pravilnimi odgovori vse do zadnjega med glavnimi kandidati za zmagovalca, napačen odgovor na šesto vprašanje pa jo je potisnil v "zlato sredino", na peto do osmo mesto. Druga gorenjska ekipa je - zanimivo -narobe odgovorila na lažji vprašanji, pravilno na vsa najtežja in na koncu pristala na devetem mestu. Ekipi Posavje in Dolenjske sta v rednem delu tekmovanja zbrali enako število točk (24), po treh dodatnih vprašanjih pa so bili boljši Po-savci, ki so z zmago prevzeli tudi obveznost, da pripravijo tretje državno tekmovanje. Ekipam sta priznanje in nagrade podelila predsednica tekmovalne komisije Milena Kulovec in vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Ku-mer. Prireditev so s kulturnim programom popestrili dijaki kranjske srednje mlekarske in kmetijske šole ter Polonca in Štefan Arh iz Mač pri Preddvoru, kakšno hudomušno pa je razdrl tudi povezovalec prireditve, ki je med drugim dejal: "Dobra punca jn dobra polenta - obe morata biti malo prismojeni." • C. Zaplotnik, slika: G.Šinik Ha sem Snlon pohištva Predoslje 34 pri Kranju, ki je redni gost na sejemskih prireditvah Gorenjske Dej LESKir>0laat v ve(^namen8'<' dvorani Gorenjskega sejma predstavlja dva slovenska proizvajalca in si-NOvo npio OSTRIJO IDRIJA s spalnicami, dnevnimi sobami, jedilnicami in otroškimi sobami ter 1 ^'•OOm II SLOVENJ GRADCA s sedežnimi garniturami Ins oziroma z oblazinjenim pohištvom Pre še vačji izbor spalnic, dnevnih sob, sedežnih garnitur, kuhinj, jedilnic, otroških sob, tn oruoJh m8.s,vne08 Pohištva, pohištva za opremo poslovnih prostorov, vrtnih garnitur, vzmetnic, svetil V8rr> bod " e.lkov 18 opremo ima ARK MAJA v salonu v Kulturnem domu v Predosljah pri Kranju, kjer p0*abitft!°c i 8ve,OVflli Salon je odprt vsok dan od 12 do 19 ure, ob sobotah pa od 9 do 13 ure Ne d°stavA *l0n ARK MAJA UGODNE CENE in plačilni pogoji (do 40 odstotkov popusta); svetovanje, "'' m in montažu Uspešno sodelovanje z Romuni Proizvodno in trgovsko podjetje Trgopre-voz iz Lenarta je generalni uvoznik traktorjev iz Romunije. Pred tremi leti so predstavniki podjetja skupaj z Romuni ustanovili korporacijo, katere glavni program so traktorji. Izbira njihovih traktorjev je izredno široka, saj so vam na voljo taki, ki premorejo le dvajset konjskih moči in taki, katerih moč seže vse do sto konjskih moči. Dosedanje sodelovanje z Romunijo je obrodilo bogate sadove, saj so cene traktorjev primerne in se zato tudi dobro prodajajo. O dobri prodaji govorijo tudi naslednje številke: lani so na našem trgu prodali več kot šest-sto, letos pa že dvesto traktorjev (celoletna prodaja traktorjev naj bi dosegla številko tisoč). Letni promet z Romunijo znaša deset milijonov ameriških dolarjev. O njihovi uspešnosti pa govori tudi podatek, da so pred nekaj dnevi odprli konsignacijo za rezervne dele. Na kranjskem sejmu se tokrat predstavljajo prototipi kabin za sadjarsko-vinogradniške traktorje, z novim programom traktorjev go-seničarjev iz Romunije. V teh letih, kar so na domačem trgu, si stalno prizadevajo za nove izboljšave. Tako so naredili izboljšave kabin, hidravličnih sedežev, zračne napeljave, elektrike, predstavljajo se na vseh domačih sejmih, v letošnjem maju pa načrtujejo tudi predstavitev na sejmu v Budimpešti. Do datni novosti sta nov program kosilnice italijanske znamke BCS in traktorske gume češke znamke Barum. V svojo dejavnost so pritegnili številna domača podjetja, s katerimi redno sodelujejo: Vesna iz Maribora, Iskra iz Nove Gorice, Tesnila iz Trebenj, Color iz Medvod, Železarna Ravne, Tovarna dušika Ruše, Avtotapetništvo iz Maribora, Agis s Ptuja, Tam Inženiring iz Maribora, Sava iz Kranja in Kre-menj iz Novega mesta. Njihove traktorje in ostale proizvode lahko kupite na štirinajstih prodajnih mestih v Sloveniji. V Kranju je zastopnik podjetja Trgopre-voz, Agroavto, v škofji Loki Kmečki stroj, v Medvodah pa podjetje Gabriel. V teh dneh pa že potekajo pogovori z romunskimi partnerji, s katerimi naj bi proizvodno in trgovsko podjetje Trgoprevoz iz Lenarta ustanovilo mešano podjetje, saj je, kot pravijo, interes naših sosedov za vlaganje v Slovenijo izredno velik. Obiskovalci in razstavjalci o sejmu "Vsega je dovolj, le denarja je bolj malo" Kranj, 3. aprila - Prve dni na kranjskem kmetijsko gozdarskem sejmu bi lahko označili z Aškerčevimi besedami: "Sejem bil je živ in zdrav!" Obiskovalcev je bilo veliko in tudi (nekateri) razstavljalci se povsem ne strinjajo z mnenjem enega od obiskovalcev, ki je dejal : "Vsega je dovolj, le denarja je bolj malo." Kot smo slišali, so nekateri s prodajo zelo zadovoljni. * Vinko Oman iz Zminca: "Otroka sta me prosila, da bi si šli na sejem ogledat razstavo govedi lisaste pasme, na katero je pripeljal kravo tudi moj brat. Kaj sem hotel? Ustregel sem jima. Razstavljena živina je lepša in debelejša kot nekdaj, ko je jedla samo travo, seno in slamo. Kupil nisem nič, nekoliko natančneje sem si poleg živine ogledal še traktorje in avtomobile." * Lado Hočevar iz Bučke pri Škocjanu "Sorodniki se odločajo za nakup traktorja in sem šel z njimi. Ponudba je dobra, le za kmete je zdaj, ko odkupne cene pri- 1 1^ delkov stojijo, vse postalo fk %^fŠ^m\^ predrago I raktor, kakršne mm Ba4^^ll™ kupujemo, ic sc najcc "-^■^ mmm nejši pri Lojzetu Lahu. Ogledali smo si ga že, odločili pa se še nismo. Na sejmu sem tokrat prvič in moram priznati, da mi Ugaja ■ Jaka Korenčan, kmet iz Podbrezij: "Danes sem prišel na sejem zaradi ra/s'.ivc govedi lisaste pasme. Na kmetiji smo se usmerili predvsem v rejo črnobelih krav in me je zanimalo, kako je z napredkom pn lil i sti pasmi. Nad razstavo sem prijeten presenečen. Dokazuje, da tudi na kmetijah, ki so se usmerile v prirejo mleka, ta pasma ni za zavreči. Na sejmu je tako, kot sem že napovedoval: več je razstavljenega, kot je slovenski kmet sposoben kupiti. Ker na kmetijah ni ostanka dohodka oz. je zelo skromen, se tudi malo vlaga v posodabljanje strojev, opreme in stavb." -aH BJM *§ 1 * Milan Roškarič, direktor Trgoprevoza iz Lenarta: "Na sejmu razstavljamo in prodajamo traktorje Uni-versale, traktorje goseničar-je Hart, kosilnice BCS, traktorske gume Barum... Kranjski kmetijsko gozdarski sejem je za nas poslovno zelo zanimiv, saj največ traktorjev in drugega prodamo prav na Gorenjsko, kjer imamo tudi dosti zastopnikov: Kmečki stroj, Agroavto, Gabriel... Po prvih sejemskih dneh smo s prodajo zelo zadovoljni in upamo, da se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh." * Marko Lah iz Komende: "Naša sejemska ponudba obsega traktorje Universa-le, Zetor, Ursus, Deutz-Fahr, različne priključke in drugo kmetijsko mehanizacijo. Večino razstavljenega je mogoče dobiti takoj, na traktorje Universale, na primer, pa je treba počakati do 50 dni. Zdi se mi, da je letos obiskovalcev nekoliko manj kot prejšnja leta, prodaja pa je na približno enaki ravni." * Martin Baje iz Podkraja pri Colu: "Bil sem že na sejmu v Veroni, v Gornji Radgoni, tokrat pa sva se z ženo odločila, da se zapeljeva na izlet v Kranj in si ogledava še gorenjski kmetij-sko-gozdarski sejem. Vsega je dovolj, le denar bi moral pripeljati v prikolici, če bi kupiti kaj večjega. No, midva z ženo sva bila bolj skromna in sva kupila le pomaranče, rože in nekaj rezervnih delov za traktor Tomo Vinkovič. Doma imava manjšo kmetijo (s štirimi govedi) in vedno kaj potrebujeva za stroje."• C. Zaplotnik, slike: G. Šinik ■ M*. hotel Ustanovna skupščina Zveze slovenske podeželske mladine "Ne dopustimo, da bi tudi na podeželje vdrli tujci" Kranj, 3. aprila - Mladi iz Slovenije so na zboru v Žalcu pred petimi leti ustanovili Zvezo slovenske kmečke mladine, ki je bila, kot zagotavlja Marjan Podobnik, prva politična stranka na Slovenskem. Zveza je najprej pomagala ustanoviti Slovensko kmečko zvezo, nato nekaj let delovala v njeni "senci", na lanskem kongresu v Rakičanu pa se je preimenovala v Zvezo slovenske podeželske mladine in se odločila, da nadaljuje pot kot nepolitična organizacija. Na predčasnem kongresu, ki je bil v soboto dopoldne v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju in je veljal tudi kot ustanovna skupščina, je pridobila položaj nacionalne mladinske organizacije. Čeprav je v Sloveniji že 21 društev podeželske mladine s skupno dva tisoč člani, so zvezo formalno ustanovila tri društva, ki so že registrirana, in sicer Ptuj, Zabukovje in Zgornja Savinjska dolina. Delegati so na ustanovni skupščini za predsednico izvolili Cvetko Goličnik iz Mozirja (društvo podeželske mladine Zgornja Savinjska dolina), ki je zvezo vodila že doslej; sicer pa so sprejeli tudi statut in program letošnjih dejavnosti. Zveza v program dela na prvo mesto postavlja izobraževanje mladih o kmetijstvu, podjetništvu, ohranjanju kulture in podeželja, varovanje kmetijskih zemljišč pred ekološko škodljivimi posegi in vračanje življenja v izpraznjene in demografsko ogrožene slovenske vasi. Zveza slovenske podeželske mladine lahko v razmerah, ko se izgublja smisel za vrednote in zaupanje v institucije pravne države, veliko naredi, je dejal Marjan Podobnik, ki je več let vodil zvezo, in poudaril, da so na podeželju najtrdnejše in najgloblje korenine slovenstva. Če smo dopustili, da so tujci "vdrli" v številna slovenska mesta, ne smemo dopustiti, da bi tudi na podeželje, kjer moramo ohraniti dediščino naših prednikov in pristno podobo. Mesta so srce naše države, podeželje pa njena pljuča, je dejal Podobnik in izrazil prepričanje, da se bo zveza podeželske mladine zanesljivo razvila v najtrdnejšo podeželsko organizacijo. Stanko Šalamun iz vladnega urada za mladino je potrdil, da je zveza že zdaj organizacija, ki združuje največje število mladih v Sloveniji, in dejal, da se bodo v uradu zavzeli predvsem za to, da bi mladim zagotovili ustrezne možnosti za njihovo delovanje. Kmetijska svetovalna služba je že doslej zelo veliko pomagala pri ustanavljanju društev podeželske mladine in kot je zagotovila Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva, jim bo tudi v prihodnje organizacijsko in strokovno stala ob strani. Predsednica zveze Cvetka Goličnik je povedala, da so se za preimenovanje iz zveze slovenske kmečke mladine v zvezo podeželske mladine in za preoblikovanje v nepolitično organizacijo odločili predvsem zato, da bi se v društva lahko vključili vsi mladi s podeželja ne glede na njihovo politično opredeljenost in na to, ali izhajajo iz kmečkih ali delavskih družin. Na podeželju živi kar 60 odstotkov slovenskega prebivalstva, kmečkega pa je v naši državi le še sedem odstotkov. Večina mladih iz društev je po besedah Marjana Podobnika sicer včlanjena v Slovensko ljudsko stranko, vendar so V njih tudi mladi iz drugih političnih strank. Kot določa statut, je Zveza slovenske podeželske mladine nepolitična organizacija, ki povezuje vse mlade na podeželju in tudi tiste, ki čutijo pripadnost podeželju ali so z njim povezani. Zavzema sc za oživljanje in spoštovanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, za ohranjanje materialne in duhovne dediščine kmečkega stanu, za oživitev starih običajev in druženja na vasi, za razvoj okolju prijazne kmetijske dejavnosti in pridelovanje zdrave hrane, za skladen razvoj podeželja, še posebej pa za razvoj nerazvitih oz. demografsko ogroženih območij ter za prenos znanja iz kmetijskih šol in drugih izobraževalnih ustanov na podeželje, do ljudi, kmetov. Kot nepolitična organizacija bo morebitne politične probleme reševala v sodelovanju s političnimi organizacijami, ki programsko pokrivajo področje delovanja zveze podeželske mladine. Zveza že zdaj dobro sodeluje s sorodnimi organizacijami v tujini, še posebej dobro s predstavniki podeželske mladine Koroške in avstrijske Štajerske, ki so se tudi udeležili sobotnega predčasnega kongresa. • C. Zaplotnik Z bogatim programom kmetijskimi stroji (traktorji Gandini), zaščitnimi sredstvi za rastline, semeni in orodjem za vrtnarjenje - se predstavlja podjetje Agrotehnika iz Ljubljane Poseben poudarek je na njiho vem novem programu, ki zajema gastrotehniko, prodajo začimb za široko potrošnjo (gostinski lokali, mesnice, .), stroje za mesarsko obrt. kmečki turizem in alpinistično opremo. Večino novega programa uvozijo iz Avstrije, s svojimi izdelki pa se redno predstavljajo na domačih sejmih Vabijo vas, da se ogla site na njihovem razstavnem prostoru na kranjskem sejmu, kjer vam med drugim nudijo tudi možnost nakupa s čeki, sicer pa se lahko oglasite v trgovini na Dražgoški 2. NARAVI PRIJAZNO PETROL KRANJ V hali A Gorenjskega se|ma se tokrat prodst^TvITa tudi Petml Kranj Na razstavnem prostoru vam bodo po ugodnih cenah postregli z različnim potrošnim materialom /a kmetijske stroie in z drugimi izdelki, ki jih sicer dobtte tudi v njihovih trgovinah ali na bencinskih čr palkah Radi pa bi vas opozorili na novost in sicer BIOROL To je v naravi razgradljivo olje izdelek Olja nce iz Britofa za mazanje verig za vse vrste motornih žag To je naravi prijazno olje, katerega uporaba je na primer v sosednji Avstriji že obvezna, ker z njim ne onesnažujemo okolja Slej ko prej bo njegova uporaba predpisana tudi pri nas Sicer pa vam bodo na Petrolovem razstavnem prostoru na sejmu po stregli tudi s hidravličnimi olji, hipoidnimi olji (za menjalnike, diterenciale), z olji za bencinske in diesel ske motorje in z univerzalnimi traktorskimi olji Peks, po., pekarna in slaščičarna Škofja Loka ima bogato tradicijo na področju pekarstva in slaščičarstva. Proizvodni program Peksa sestavljajo različne vrste kruha in pekovskega peciva, piškoti, potice, krofi, štruklji, slaščice ter torte za svečane priložnosti. Kvalitetne Peksove izdelke lahko kupite v večini trgovin na Gorenjskem in v Ljubljani, torte in večje količine slaščic pa naročite na telefonski številk' (064) 632-925. Na sejmu v Kranju nastopa Peks skupaj s firmo Armen iz Celovca oz. Ljubljane, ki je za-stopnik podjetja Pietroberto iz Vicenze, proizvajalca pekarskih strojev in opreme. Obiščite Peks na sejmu v Kranju. Na razstavnem prostoru podjetja Integral Jesenice vam predstavljajo celotni program vozila Škoda, od osebnih do enostavnejših tovornih vozil Na kranjskem sejmu se tokrat predstavljajo četrtič in ugotavljajo, da je zanimanje za njihova vozila vedno večje Po podatkih iz lanskega leta so vozila tipa Škoda celo najbolje prodajana vozila iz uvoza Za vsa vozila, ki jih prodajajo, vam zagotavljajo tudi garancijski servis, dobava njihovih vozil pa ne traja več kot deset dni Pri nakupu njihovega vozila na sejmu vam nudi)0 dodatno opremo in tehnični pregled vozila Njihove poslovalnice najdete na Bledu, v Tržiču in v Kranja v podjetju Alp com Za dodatne informacije jih lahko pokličete na sejem, telefon 223 496 Madžarska delegacija pri Arnolu na sejmu Slovenska hiša v Szegedu priložnost tudi za gorenjska podjetja Kranj, 2. aprila - Podjetje Arnol d.o.o., Skofja I oku. ki se ukvarja s trgovino z živili, uvozom in i/vozom, inženiringom za mesno, pekarsko in pivovarsko dejavnost, pa tudi s proizvodnjo in s storitvami, je prek podjetja Hi\ir iz Szegeda vzpostavilo poslovne odnose s številnimi partnerji z Madžarskega in tudi s predstavniki državne oblasti. Dobro sodelovanje podjetij Arnol d.o.o. in Llixirja je privedlo do tega, da je v petek prispela v Slovenijo madžarska dclceai i ja, ki si je najprej ogledala krneli isko-gozdarski sejem v Kranju in se še posebej zadržala na razstavnem prostoru Arnola doo. sicer pa se ie v naslednjih dneh mudila tudi v Litostroju, Krki, Jelovici, Brestu, Heliosu in še v nekaterih drugih slovenskih podjetjih. Delegacijo je vodil narod ni poslanec in član parlamem.u no-finančnega odbora Sandor !'<> Ijak, v ri|cj |>a so bih se Hela Me saroš, narodni poslane« in pred sednik komisije /a ekonomsko sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, Mihajl loth, predsednik regionalne gospodarske in trgovinske zbornice ter lastnik kovinske industrije l)A(i Madžarska, Icicnc Kollar, glavni or-gani/atoi s/egedinske pisarne rc gionalnc zbornice ter lastnik podjetij I -11 x i r m Hungarprojckt, in I eieiu 1 hjdai, * itji svetnik za ekonomsko sodelovanje med Slo venijo in Madžarsko tei komerci alni direktor podjetja Elixir. B ^ Mesaroš se je v ponedeljek P družil tudi madžarski delejj* zu Drnovšku. Kot so povedali v podjetju Af nol d.o.o , želijo Madžari terimi slovenskimi podjetp .' nov iti skupna podjetja; g'avn|Ili zlog za obisk pri nas pa I1' v j tju da je podjetje 1 Iimi v S/-C#j ^ odkupilo trgovino, v kateri iw prodajalo samo izdelke slo skih proizvajalcev. Ker JC V00* tjc Arnol d o.o. Skorja 1 ()ka irj;i kakšna podaljšana toka 1 '^Al. na slovenskem trgu, hlix'r p- nolova na Madžarskem, j* ( tV di dobra priložnost za drug11 *^ renjska (slovenska) podjatl* prodrejo na madžartki f * 0\S Mizarstvo, profiliranje lesa in vseh sejemskih prireditvah v prostoru v večnamenski dvorar *LOJZ OVSENIK je ime, ki ga lahko že 28 let zaslodit« na t#vn#aj i Steber proizvodnje, kot je povedal Aloiz Ovsenik na r8^ ^o*v seveda masivna sobna in vhodna vrata in balkonske ograi^ ^ jfl pri pa so hrastov in jesenov parket ter elementi za program Naredi si sam oziroma Dodelaj si sa 0 ,jde' pravljenih elementov lahko naredite na primer vrtno mizo. klop ali pa strop v stunovani" Kvu 0g|ed»h kov potrjuje že 10 letno poslovanje v Avstriji in Nemčiji Na Jezerski cesti 108 t v Kruni" s'' ,(j m °" to tudi razstavni salon Vaše žel|e, naročila, informacije lahko sporočite vsak dan od 8 sobotah od 8 do 14 ure tudi po telefonu 064/242 110. 004/242 481 ali faks 064/242 094 LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p. o. Kidričeva 56,64220 skorja Loka Telefon: 064/632-181. Telefax: 064/631-114 0(1 AJENOSTAVNEJSIH lesnih izdelkov do J^^AJZAHTEVNEJŠIH mizarskih in tesarskih del po naročilu SMO KVALITETNI, A ŠE VEDNO NE DRAŽJI OD KONKURENCE! pomučite nas T? 064/632181 SGP TRZIC TRŽIČ - Blejska c. 8 - Telefon 064/53-288 Nudi interesentom pri gradnji ali obnovi ključ3 9raclbena 'n obrtniška (krovska, kleparska, jucavničarska, vodoinstalacijska, pečarska) dela. po konkurenčnih cenah vam dobavimo betone kompletno s prevozom In graditvijo s črpalko ter pesek za malto. Možnost plačila na dva čeka. *E PRIPOROČAMO IN PRIČAKUJEMO VA*A NAROČILA ZA GOTOVINSKE KUPCE POPUST novavuu1* 80v1ni1a 16631« it*>m Mt> 06i/n»oh JS^OTNO IZOLACIJSKI SISTEMI "GVOLITA SO: JJJJ ,0Ptotnl m zvočni l/olatorji J ter odporni proti Ikodljrvcom In staranju PQiarr>o varni j^°°ca}o ugoano mlkrokllmotsko brvalne razmere tonu. '° upofabo ln vgradnjo lamo vam tudi opremo /a hkjrJIlntttvo ter protipožarno /aiclto OB V-VAJ,E PONUDBE TER DODATNE INFORMACIJE NAS NA SEJMU AlPE ADMA SVOBODA BIVANJA. V UUBl JANI ki IEHM1K SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 NUDIMO VAM NAKUP PO UGODNIH POGOJIH! • Lokacija je v neposredni bližini centra. • Odločite se pravočasno in tloris stanovanja bomo lahko priredili vašim željam. • Stanovanja bodo vseljiva 1.8.1993. • Ob takojšnjem plačilu - ugodni popusti! V Škof ji Loki se v bližnji prihodnosti ne načrtuje gradnja novih stanovanj, zato: N -POKLIČITETEL: 064/620-371 M GLAS TOPIM LESA ■ WMh VA&iA DOMA .„„„„„„„„im, V JELOVICI smo razvili sistem . s katerim vam v najkrajšem {asu, brez umazanih zidarskih del, zamenjamo STARA okna in vrata v stanovanje 2 NOVIMIN PRENOVA & - NE PO$KOPUIIMO,NITI IASADI, NITI OMETA - BISTVI NO I/BOLISAMO TOPLOTNO IN ZVOČNO l/OLACUO • PRIHRANIMO PRI ENFROUI IZGLED ZUNANJE SIRANI OSTANF Nt SPRKMlUjEN BISTVENO IZBOLJSBMO TOPLOTNO IN ZVOKJO IZOLACIJO POVEČAMO PKOTB.OMNO zaSCito ZAOOTAVUAMO: ♦ hitro montažo, -kvalitetno opravljeno delo, v katerem koli letnem času IVH.4IK Jc »no »odvMr.jo JELOVICA - PRODAJNI INŽENIRING' 0M/M1-*<1,FAX./M»M1 S« JELOVICA oli KRANI 064/21 1 737, UUBUANA 061/440 400, (JUE 063/2S 881, MARIBOR 067/107 800, MURSKA SOBOTA 069/77 971 NOVO MIS10 068/7? 111 MEHIKA 068/S8 716, KRSK0 (J608/7I 236.NOVA GORICA 06S/73 660, KOPER 066/3/ 079, RAVNE NA KOROŠKIM 0607/70 I7S MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA KRANJ, 2.-9. APRIL 1993 Letino vam spridijo naravne ujme, v hlev, ne da hi vedeli kdaj, vdrejo holezni, nesreča preži nad vami, vašimi bližnjimi, nad vašim imetjem. Prepustite del teh skrbi nam. Nimamo moči, da bi vas obvarovali pred vsemi nezgodami, lahko pa vam, če vas doletijo, pomagamo. Zavarujte sebe, svoje bližnje, svoje imetje. Obiščite nas na našem poslovnem prostoru, kjer boste v času sejma lahko dobili vse informacije v zvezi z zavarovanji, nova zavarovanja pa sklenili s posebnimi ugodnostmi in popusti. OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.O. Mizarstvo, Steklarstvo, Pleskarstvo, Pečarstvo, Polaganje podov. Tapetništvo, Komunalna cona. tel :216-061, Mirka Vadnova I, fax: 221-146 HITRO 0 KVALITETNO § POCENI # i/delujemo vse vrste stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov # opravljamo polaganje vseh vrst finalnih parketnih ali plastičnih tlakov ter polaganje izolacijskih cementnih estrihov % opravljamo vsa steklarska dela na objektih in v delavnici ter izdelujemo vseh velikosti termopan stekla # opravljamo vsa slikarska, pleskarska in fasaderska dela (izdelava JUBIZOL in DEMIT fasade termoizolacije) # izdelujemo zavese, karnise. platnene samonavijalce. oblazinjeno pohiitvo. opremo hotelskih objektov ter obnovo in tapiciranje stolov, ter vseh drugih sedežnih garnitur # opravljamo vse vrste keramičnih del HITRO 0KVALITETNO 0 POCENI INFORMACIJE IN NAROČILA 064/216-06 Zdravstvena postaja raste Nova zdravstvena postaja v Žireh, ki jo škofjeloški SGP Tehnik gradi pri lekarni, naj bi bila avgusta letos pripravljena za vselitev. Sama gradnja bo po cenah iz novembrske pogodbe stala okrog 53 milijonov tolarjev, velik izdatek pa bo pomenila še oprema, ki jo bo financiral Zdravstveni dom Škofja Loka. • Foto: H. J. TRGOVI NA DOM d.0.0. Ž A B N I C A V ČASU SEJMA V KRANJU OD 2.-9.4. VAM NUDIMO SEJEMSKI POPUST: -SHIEDL DIMNIK -APNO KRESNICE - SILICATNI ZIDAK - POROLITI LJUBEČNA -SALONITNE PLOŠČE 5% 3% - BELTON. BELTOP - LENDAPOR - KOMBI PLOŠČE -SIPOREKS - MALTIT - STREŠNIK BRAMAC -ARMATURNE MREŽE - BETONSKO ŽELEZO - STIROPOR PO KONKURENČNIH CENAH ORGANIZIRAMO PREVOZ MATERIALA NA GRADBIŠČE OBIŠČITE NAS NA SEJMU AU V TRGOVINI V ŽABNICI Inf.: tel.: 064/311-545, 312 266 KARTICE PODflRIM-DOBIM TUDI V TURISTIČNEM DRUŠTVU ŠKOFJA LOKA TURISTIČNEM DRUŠTVU CERKLJE, V MAL00GLASNI SLUŽBI GORENJSKEGA GLASA IN V POSLOVALNICAH MEGGIT0URSI IM M-SORA KAJ? Izdelava stavbenega pohištva v izvozni kvaliteti OKNA po naročilu vseh oblik in velikosti VHODNA VRATA po naročilu OKNA vgrajena suhomontažno v star obstoječ okvir KAKO? Brez montaže Z dostavo in montažo. DE MIZARSTVO ŽIR' SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO. • izdelajo fasado po sistemu JUBIZOL (naravni material) • obnovijo in prepleskajo lasado novo. staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvlcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikalo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol). valit ometom, mozaikom ali ostalimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino PREPRIČAJTE SE V KONKURENČNOST NAŠIH CEN PO ČEM? Po predračunu konkurenčne cene. možnost plačila: - avans - več čekov - delni avans in ugodni kratkoročni krediti KJE? M -SORA DE MIZARSTVO ŽIRI tel. 064/691-115 tel. 064/691-310 fax 064/691 778 cena = 155 DEM ob TAKOJŠNJEM plačilu tel. 064/691-115 tel. 064/691-310 POZOR! ODKUP HLODOVINE SMREKA EXTRA kvaliteta 16.500 SIT/ m3brutto Informacije: Miro Lapajne 064/691 373 064/691-243 0 nad 40 cm nudi investitorjem, ki so se odločili za novogradnje, adaptacije ali popravila, celovito ponudbo storitev. Kakovostno in v dogovorjenih rokih izvajamo • ključavničarska dela • • slikopleskarska dela • SERVISNO PODJETJE KRANJ p.o. t«**«« Iv I* M Vgradnl material |e are* davM Obračunava se le 3 % prometni davek na slorlttre^,. > mizarska dela I stavbno-kleparska NOVO V NAŠI PONUDBI: dela IZVAJAMO VSA VZDRŽEVALNA DELA NA LASTNIŠKIH STANOVANJIH Oglasite se .naravi, vam bomo konkurenčno P°°^tf CENEJŠI SMO OD KONKURENCE! WfiS£SW • krovska dela v vseh kritinah. • zidarska dela: novograd"le adaptaci|e stanovanjskih m poslovno-gospodarskih objektov, • napeljavo vodovodne instalacije in vzdrževanj, (fl • električno instalacijska in v/(1ih!vaii|nti\ »ka humoriatićne nam 21.35 k 2,v,l"njske preizkušnje »•ttsa nnedViev. ,z Massachu 22.36 n "r1808''8 nadaljevanka «kop u,a»D8ni večer 2346 Horo *elvB llltU"! In s»oti 1026 Ni 'VOO Dr a As,rolo*ka napoved f briški. U°8 SVBt ponovitev S« nak,,„n,8,d8i|evank8 H 60 Do ^rJu i^A^' 18.30 Do $Wn„!° MlM 20 00 «'^"k» )? 30 Dru^° ln,or™t,vn. program ,VB0 S,2"n,vet 2120 n'8 22 ba ^n'an' dok"^entarna SVam rwjDn"v"» informativni MCM *,,r°'oška napoved 23» Jn*Peki £°ka 9"3o"k°r "Norman, nam ^»MO**!' HoM Sh°" 1015 T>v. Pn, M' Nor,h 'lubljenec 1 • i,val.k? 8m8r'*k8ga filma 12 00 ^■TO A»°1?v"ev 1 IS.On .'''ni 14 '»bi,«;8',n i« 1 300 čas v slik. t nemško fran Družina Mem. ,7° C«s SP«'. amer.ik. f.l, r*'' '"m ^^»Kral, otrok. k SLOVENIJA 1 INGALO Najstnica Ingalo živi skupaj s starši in mlajšim bratom Svein-nom na odmaknjeni kmetiji ob islandskem fjordu. Edina zabava mladih dveh so sobotni plesi na krajevnem plesišču. Na enem izmed njih pride do prepira in pretepa, v katerem je soudeležena tudi Ingalo. Kmalu po tem dogodku Ingalo in njen brat zapustita dom in starše in se zaposlita na ribiški ladji Sveinn grobemu ribiškemu življenju ni kos, Ingalo pa je vztrajna in uporna. SLOVENIJA 2 BEVERLY HILLS Hollywood da Brandonu priložnost Kot statist vskoči pri snemanju priljubljene TV serije in s sproščenim nastopom opozori nase Zato lahko igra lep prizor z glavno igralko. Da njegovi "karieri" ne bi bilo nič na poti, ga medtem v restavraciji nadomešča Brenda 13.15 Tisoč mojstrovin 13.15 Sigfri-ed, opera 14.45 Jezus iz Nazareta. britansko-italijanska nadaljevanka 16.15 Mesta in ljudje 17.00 Poklicne slike 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Hooperman 18.30 Gaudimax, igra 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultu raAl> I Zmetana televi/ija. humorist iin.1 oddaja 21.45 Kako ste kaj 21.15 Po rdeče belo rdečih sledo vih.1 del 22.00 čas v sliki/Šport 22.30 šport, nogomet, polfinalne tekem evropskega pokala 23.38 Ro und Midnight Jazzovski večer v Metropolu 0.45 Poročila NAJHITREJE DO KUPCA Z OGLASOM V t»l.:217960.218463 fox: 215 366,213 163 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 1300 Danes do 13 00 13 40 Naš zgodovinski spomin 14.30 Devi zm tečaj 14.40 Koristni nasveti 15 00 Dogodki danes, jutri 16.30 Prenos dnevno informativne od daje RA Slovenija 16.00 Napo ved programa 16.16 Od srca do lonca 16.30 EPP 1700 Obve stila športni utrinki 17.15 Zaba vno glasbena lestvica 5 ♦ b in kle pet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 8 00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 Novice, aktualno, naše stranka to stranke 11.30 Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa 14.16 Obve stila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 16.30 Do godki m odmevi 16 16 Obvestila, novice, minutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednjo tema 1800 Voščila, novice 18 46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija SATELITSKI SISTEMI PACE, LAS A T 7 MONTAŽO, GARANCIJO ŽE OD 590 DEM. SrN- 78212 7. aprila ??!.»FDn^MOm7i^ m 18 uri, amer film NapuA Nt'-'"( nlt l »TOHŽIČ amai trd« .rot kon ■---18 Hal kom Ml 1)111 M ... ŽELEZAR amer kom ItOm Ml 1)111 UHANI 0 Ob 20 uri ČETRTEK, 8. aprila 1993 10.30 Zgodbe iz školjke 11.20 Film tedna, ponovitev: Ingalo, ponovitev 13.00 Poročila 15.15 Filmsko popoldne 15.15 Jezus iz Nazareta, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.05 Žarišče 20.40 C A. Cueni: Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 10.15 Turizem 10.30 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 10.46 športna sreda 10.48 Poročila 16.25 Akcent, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Vide-ošpon 18.45 Že veste, svetovalno namenski program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.06 Umetniški večer Niko Grafenaur; Antologija slovenske poezije 21.20 Hommage a Gallus 22.38 Sova Jezus iz Nazareta, italijansko angleška nadaljevanka 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Povejte mi, kaj naj počnem? 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kennedvjevi iz Massac husettsa, ponovitev 15.60 The big blue Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.08 Učimo se o Hrvaški 16.38 Malavizija 17.30 Hrvaška dr žava in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.28 Risanka 18.38 Santa Barbara, ameriška na mzanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Poslovni klub 20.80 Me je kdo iskal? 21.38 Ekran brez okvirja 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 19.00 Radar 1930 TV dnevnik 20.15 Evronogomet 22.60 Kennedvjevi iz Massachusettsa. ameriška nadalje vanka 23.46 Metal mama 0.46 Horo skop IL A Zr\i LL. aiaa 9.00 Ris. risanke in spoti 10.60 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.36 A shopp 19.26 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Kuli nančni kotiček 21.36 Dance sessi on, oddaja o plesu 22.06 Točka umora, ameriški barvni film 23.40 Dnevno informativni program 23.66 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 0.20 A shop 0.36 Astrološka napoved T¥ AVSTRIJA I 9.00 Jutranji program, čas v sliki 9.06 Hooperman 9.30 Zemlja in lju dje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Daj plin. Joe, komedija 11.60 Raji živali 1216 Teleskop 13.00 Čas v sliki 1310 Piramida sončnega boga. nemško francoski film 14.46 Anti črn bogovi in junaki 15.00 J.i/ in ti otroški program 15.06 Kn|iga o džungli, risana serija 15.30 Am. dam. des 1560 Samozavesten otrok 16 16 Artefi* otroški kulturni klub 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurht zer 1800 čas v sliki 18 06 Mi 18 30 Pnjatel|i 19.22 Znanost danes 19 30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20 16 Opojnost planin in pršišč 21.16 Po gledi od strani 21.26 Kakor list v ve tru, ameriška melodrama. Kurt Russell. Kelly MoGiltia 23 10 čas v sliki 23 16 Skrivnost lažne neveste, francosko italijanski film 1.06 Poro čila SLOVENIJA 2 ISKANJE SALOME Tom Sauter ne more verjeti, da je njegovo hčerko ugrabila tolpa, ki trguje z otroki Ulla Merz naveže stik s temi ljudmi, da bi odkupila dečka Fernanda, ki so ga pred leti ugrabili v Švici. Medtem v Švici Leoni dobi namig iz Francije. Ker se boji, da se med Tomom in novinarko kaj plete, odpotuje v Koln. Toma prepriča, da sam brez Ullr odpotuje v LeHavre, vendar mu ne pove, da je spet noseča. SLOVENIJA 2 UMETNIŠKI VEČER Niko Grafenauer "Poezija sama nikoli ne more dati dokončnih odgovorov, pač pa se postavlja pred bralca vprašanje, kaj eksistencialna izkušnja, ki je v pesniškem tekstu artikulirana in prezentirana na estetski način, govori drugemu. Pesem je odprta struktura in brž ko se zapre, posta ne ideološki tekst. " (Niko Grafenauer) 13.20 1000 mojstrovin 13.30 Siegfn ed. opera 15.00 Jezus iz Nazareta, nadaljevanka 16.30 Mesta in ljudje, Barcelona 17.15 Piramide, 1. del 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 Domače reportaže 21.00 No vo v kinu 21.15 Po rdeče-belo-rde-čih sledovih 22.00 čas v sliki 22.30 Teleskop, Protokol usmrtitve 23.30 Sporna vprašanja 0.30 Hello Au-stria, Hello Vienna 1.00 Poročila/ 1000 mojstrovin 12.00 - Napoved programa 12.30 -Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinsk spomin 14.00 - Napoved progra ma 14.15 Naše okno 14.30 De vizni tečaj 14.40 Obrtniki sebi in vam - 15.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.15 - Od sr ca do lonca - 17.00 - Športni utrink novice - obvestila mali oglasi 17.30 - Novosti na knjižnih policah 18.30 Oddaja iz resne glasbe 19.00 Odpoved programa - Oddaiamo v četrtek od 16 do 19 ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz Prisluhnite obve stilom ob 16 10, zanimivostim ob 16 25, lestvici Radia Tržič ob 16 30, ob 17 15 glasbeni temi, ob 18 50 pa še zanimivostim iz uredništva Go renjskega glasa ilAV JESENI 8.00 Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno. Naše stranke so stranke 11.30 Novice, zimzelene melodije, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa, novinar na obisku 14.15 - Obvestila, popol danski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se 18 00 Voščila, novice 18 46 Do godki |utn, prenos Radia Slovenija NAJHITREJE DO KUPCA Z OGLASOM V 181:217 960,218 463 fQi:215 366,213163 KINO 8. aprila CENTER ,im 11 kili UtMM film POMIDN.II MOMIKANII ob 70 ur. STORŽIČ ...n... tnt.it.rol KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18 in 20 ur. ŽELEZAR slov kom BABICA GR[ NA JU(, ob 18 in 20 uri DUPLICA prem amer kom NAPIHNJENCI ob 18 m 20 uri BLED amer grozi) FREDYJEVA SMRT ob 18 in 20 uri (ogled filma t posebnimi očali) PETEK, 9. aprila 1993 10.30 Tedenski izbor 10.30 Najlepše pravljice sveta 10.56 Videošpon 11.40 Umetniški večer, ponovitev 12.35 Antologija slovenske poezije 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.20 Filmsko popoldne 14.20 Jezus iz Nazareta, ponovitev 15.55 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Oscar Junior, tuja nanizanka 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 16 črk, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Veliki petek pri evangeliča-nih, reportaža 20.35 Ruševec, ponovitev dokumentarne oddaje 21.10 Križev pot v koloseju, prenos iz Rima 22.30 TV dnevnik. Vreme 22.54 Šport 23.05 Intervju 11.10 Tedenski izbor 11.10 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska od daja 12.10 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Alpe - Donava - Jadran 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Studio City 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 Sova: Jezus iz Nazareta, zadnji del 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Kole dar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.08 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.08 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Kennedyjevi iz Massatc-hussetsa, nadaljevanka 15.50 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dr žava in ljudje 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvati, ki so ustvarjali svet Papež Sikst 21.00 Križev pot, prenos iz Rima 22.35 Dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.05 Poročila 0.15 Sanje brez meja 19.30 TV dnevnik 20.06 Film video - film 20.46 Cvrano de Bergerac, francoski barvni film 22.38 Lovejov, serijski film. Adamsovi, Družina Addams, humoristična nanizanka. Hiša opic, nanizanka; Zgodba oče ta Clementsa, ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani 9.00 RIS. risanke in spoti 10.50 Astrološka napoved 11.00 Druga čen svet, ponovitev ameriške nada Ijevanke 11.80 A Shop 12.00 MCM 18.00 A Shop 18.06 Dober nakup 18.20 Ročk starine 19.28 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 2015 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadalje vanka 21.20 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena seri ja 21.50 Nizek udarec, ameriški bar vni film 23.20 Ročk starine 23.50 Dnevno informativni program 0.08 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 0.30 Astrološka napoved 0.40 LiveSiKickin 1.40 A Shop TVAVSTRIJA1 900 Jutranji program čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Kultura 10.26 Metamorfoze 10.30 Potovanje na sever, avstralski film 1208 Kraljestvo narava 12.15 Do mače reportaže 13.10 Jakob za pla vimi vrati, otroški film 14.48 Evrori tem 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Samozavesten otrok 16 15 Cool 16.30 Video uspeš niče in kviz 17.00 Mini čas v sliki 1710 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18 06 Mi 1806 Harry in Henderso HRVAŠKA 2 CYRANO DE BERGERAC freancoski film; glavna vloga: Gerard Depardieu; Vitez Cvrano je spreten mečevalec in še spretnejši pesnik - tu nima enakovrednega nasprotnika. Pa vendar povsod zbuja le posmeh in odpor. Ljudje pač ne morejo spregledati njegovega velikega nosu. Zato nesrečni poet piše strastna pisma ljubljenemu dekletu - v imenu svojega tekmeca... novi 18.30 Prijatelji 19.22 Znanje da nes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Primer za dva 21.15 Na drugi strani Afrike, ameriški film 23.50 Čas v sliki/Šport 0.15 Moč in njena cena, italijansko-francoska komedija 0.15 Poročila/1000 mojstrovin T¥ AVSTRIJA 2 12.40 1000 mojstrovin 12.50 Nibe-lunški prstan, opera 15.01 Jezus iz Nazareta, nadaljevanka 16.30 Mesta in ljudje 17.15 Piramide 18.00 Evangeličanska maša 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Univerzum 21.15 Po rde če-belo-rdečih sledovih 22.00 Čas v sliki 22.30 Sojenje Jezusu 0.15 Poročila/1000 mojstrovin 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP 12.30 - Morda ste preslišali 13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin 14.00 - Loka v časopisju - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zakajčkovi starši 15.00 Dogodki danes, jutri 16.00 - Napoved programa - 17.00 - Obvestila - športni utrinki - 17.30 - Zanimivi ljudje 19.00 - Odpoved programa Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz in SV 1584 KHz Ob 16 30 prisluhnite za nimivostim, 17.00 glasbeNi delitaci ji. nato pa glasbenemu izboru za zahtevnejše okuse 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, Danes do 13-ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z eki po Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija - ORBITER el«< tronkj d o o Kran|. Opretn.kovn 8? OD APRILA 2. 4. 1993 TV-MR V1DCO TKAO VINA IN MRVIS Canfcarjav. 17, Radovljica ■■lavi cm a.-12. tat li.-ia. «r. POSEBNA PONUDBA 08 OTVORITVI TV SAMSUNG stereo, teletext od 870 DEM dalje SAMSUNG VIDEOREKORDERJI od 580 DEM dalje itm&a stolp od 620 DEM dalje SAMSUNG SATELITSKE ANTENE od 650 pEM dalje z montažo MNSmvDio KASETE 8 DEM TV SAMSUNG mono, teletext od 500 DEM dalje Vsi artikli Imajo 12 mesečno garancijo v naSem servisu In slovenski prevod navodil. ORBITER electronlci je edini poobkjičem tervli GORENJE In SAMSUNG proizvodov Na iok»gi imamo originalne rezervna dele. kijlhtudi prodajamo. KINO 9. aprila CENTER prem amer črne kom SMRTI JI LEPO PRISTOJI ob 16 uri, filmsko gledališče POSLEDNJI MOHIKANEC ob 17 45 m 20 uri STOR ŽIC amer črna kom SMRT JI LEPO PRISTOJI ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer knm IZDAJALSKI TRENUTEK ob 18 in 20 uri DUPLICA amer kom NAPIHNJENCI ob 17 uri, filmsko gledališče MEDITERRA NEO ob 19 uri PREJELI SMO Odprto pismo predsednici Upravnega odbora Hranilnice Lon d.d. Kranj gospe Nataši Jančar - Jovanovski KDO JE KAJ9 Spoštovana gospa predsednica! Kot delničarja in solastnika Hranilnice Lon d.d. me je pred dnevi njen direktor Slavko Erzar obvestil, "da se je po nekaj dneh mučne situacije in časopisne gonje, ki jo je napovedal in uresničil razrešeni upravni odbor, stanje stabilziralo". Kot članu tega bivšega upravnega odbora mije iz praktičnih mučnih izkušenj z gospodom Erzarjem znano, da se ne gre vedno zanesti na njegovo besedo. Zato in ker sem. prepričan sem. da tako kot Vi, zainteresiran za pošteno in zakonito poslovanje Hranilnice Lon, si dovoljujem postaviti nekaj vprašanj. Je izmišljena trditev o "časopisni gonji", ki naj bi očitno usmerila pozornost delničarjev z napak (kako lepo se to sliši!) gospoda Erzar-ja na razrešeni upravni odbor, podtikanje direktorja ali novega upravnega odbora? Bivši UO sije namreč vseskozi prizadeval, da razkrite nepravilnosti direktorja hranilnice ne bi obešali "na veliki zvon". Ne zato. ker bi želel karkoli prikrivati delničarjem, ampak zato, ker je od direktorja zahteval in tudi dosegel (če je mogoče verjeti izjavi g. Erzarja na skupščini hranilnice - razrešeni UO namreč trditve ni imel možnosti preveriti), da je posojila, ki sijih je sam sebi odobril, do sklica skupščine vrnil. Ali lahko to potrdite? Hranilnica Lon v tem pogledu zaradi ukrepanja razrešenega upravnega odbora torej ni bila materialno oškodovana. Zato smo sklenili z gospodom Erzarjem dogovor, da o njegovih dejanjih ne bomo obvestili delničarjev, če do skupščine sebi odobrena posojila vrne in na lastno iniciativo odstopi z mesta direktorja. Nismo namreč želeli izpostavljati imena človeka, ki ima nedvomno velike organizacijske zasluge za formiranje delniške družbe. Žal nas je tudi polpretekla zgodovina poučila, da zasluge ne morejo pomeniti opravičila za vsa kasnejša dejanja. UO se je dogovora držal, medtem ko je gospod Erzar prelomil besedo in presenetil UO in delničarje na skupščini z odigrano vlogo mučenika. Zanimivo je. da ni zanikal ugotovljenih nepravilnosti, ki jih je upravni odbor odkril pri revizijskem pregledu poslovanja, ki ga je pred skupščino opravil na predlog direktorja ("Da bi prihranili velike stroške ", je rekel gospod Erzar). Zanima me, ali vam je znano, daje gospod Erzar navajal UO k sklepom, s katerimi bi prekoračili pooblastila, ki mu jih daje Zakon o bankah s tem, da je zahteval od UO za sebe nedovoljena visoka posojila brez ustreznih jamstev za kritje in to po nezakonitih postopkih '.' Sele po mučnih večdnevnih večernih sejah je pristal na primerne garancije. Ali veste, da se je takrat izkazalo, da eden od članov nadzornega odbora (generalni direktor novomeške Krke gospod Miloš Kovačič) ni vedel za svojo funkcijo, čeprav je na ustanovni skupščini g. Erzar zagotovil, da so vsi trije člani nanjo pristali? Vam je znano, da je gospod direktor sam sebi, oziroma svojim podjetjem odobril več manjših posojil, tako da je prišel do višine zahtevanega posojila, ki mu ga je UO zaradi zakonskih določil moral odkloniti ? Vam je znano, da je gospod Erzar brez vednosti UO zaposlil sam sebe pri Hranilnici Lon. ne da bi o tem obvestil UO. tako da je ta to odkril šele ob reviziji poslovanja ? Vam je znano, da je gospod Erzar v času, ko je imela hranilnica izgubo in je na trgu dovolj kvalijicirane delovne sile, ne da bi seznanil UO. ki po statutu edini lahko sklepa o takšnem reševanju kadrovskih problemov, dodelil štipendijo svoji hčerki? Zanima me, kako bo v prihodnje ob morebitnih podobnih primerih ravnal novoizvoljeni UO'' Bo pri morebitnih novih nepravilnostih, tako kot prejšnji, najprej opozoril direktorja in ob njegovem ignorantskem odnosu kasneje tudi delničarje'? Bo s tem tvegal, da tudi njega delničarji razrešijo ali pa bo nepravilnosti zamolčal'* Bo sklenil z gospodom Erzarjem "gentlemanski sporazum" in tvegal, da bo izigran, tako kot je bil stari upravni odbor? Ali drži. da si je novi upravni odbor odredil sejnine? če to drži. Vas sprašujem, ali vam je znano, da to pomeni kršitev statuta delniške družbe, ki ne dovoljuje izplačevanja sejnin, dokler posluje hranilnica z izgubo' Ste to sklenili zato, da boste lahko plačevali tri dodatne še neizvo-Ijene finančne strokovnjake, ki naj bi dodatno prišli v UO ' Je re\ tako zato, ker med delničarji - člani UO ni finančnih strokovnjakov'.' Doslej takšnih "neodvisnih " članov ni bilo treba, ker so bili med bivšimi članio UO kar trije z visokimi finančnimi referent vrni. Zaradi svo/ega znanja so lahko svetovali in usmerjali gospoda Erzarja. vendar so tudi ob reviziji pred občnim zborom hitro odkrili nepravilnosti Jih je bilo treba zato zamenjati' Se bo to zgodilo tudi z zunanjimi "neodvisnimi" člani, ki bodo kot kaže plačani, čeprav tega statut ne dovoljuje' So takšni člani res zanesljivejši od (so)lastnikov, ki odločajo o svojem denarju ' Alt ne obstaja možnost, da med "neodvisnimi" prevlada višina honorarja'' Ali držijo govorite, da je novi UO, ali pa morda zopet samo direktor, brez njegove vednosti odredil sejnine članom razrešenega UO, jih vložil v hranilne knjižite in deponiral"' Nas nekdo poskuša I tem izigrati, da bi kasneje dokazoval, da smo si delo zaračunavali v nasprotju s statutom' Ce to drži. moram javno izjaviti, da nisem za delo v Hranilnici Lon nikoli prejel niti tolarja in tudi sedaj nisem pripravljen kršili dogovorjenega v statutu! Ste seznanjen o direktorjevih nepravilnostih, ki jih je naredil v zvezi z izda/an/em :adn/ih delnu ' Oh pregledu poslovanja jih j* po naročilu komisije Ministrstva n finance odkrila SDK iz Krarmi Ste seznanjeni z njegovimi drugimi nepravilnostmi odkritimi v strani SDK ' dre :a dejstva, ki sc jih ne da prikriti z zamenjavo SDK ja. tako kot je bilo v primeru UO. KOVI NOT EH NA! OPREMA06I/737006 TEHNIKA 061/73/ 38Ž8 mmmm V zadnjem pismu delničarjem sedaj gospod Erzar okoliši, da "so nastali dodatni zapleti ob uveljavljanju olajšav in nakupa delnic pri dohodnini, kar ne velja za ustanovitelje". Ali niste članica novoizvoljenega UO na osnovi teh spornih delnic, kijih je gospod Erzar prodal borzno posredniški hiši Nika, kjer ste po njegovih zagotovilih zaposleni? Vam je znano, da je direktor prekršil pooblastila, ko je sklepal posle s firmo Nika ? Kakšno vlogo ima firma Nika v Hranilnici Lon. če ste bili izvoljeni v upravni odbor neimensko, kot "nekdo iz Nike" in postali potem celo njegova predsednica9 Je hranilnica Lon še samostojna družba ali pa jo obvladuje Nika. ki ima možnosti imenovati za člana UO Lona, ki postane kasneje celo njegov predsednik, svojega uslužbenca'.' Mar takšna vprašanja ne silijo v neprijetna razmišljanja, ki lahko škodujejo tudi firmi Nika? Se Vam zdi združljivo dejstvo, da je direktopr Htanilnice Lon tudi lastnik zasebne firme (oziroma dveh), ki se ukvarjata s podobnimi posli kot hranilnica? Je prav, da je nekaj članov sedanjega UO, vključno z Vami, zaposlenih v konkurenčnih firmah hranilnice Lon, oziroma v podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi posli? Je točna trditev, da dobi človek, ki posreduje prenos denarja iz ene na drugo finančno firmo približno petino provizije? Kako je poskrbljeno, da se ob splošni prepletenosti poslov in interesov v Hranilnici Lon kaj takega ne dogaja ? Zavedam se. da z javnim izpostavljanjem dejstev lahko tudi škodujem hranilnici. Žal se je za javno pranje svojega umazanega perila odločil gospod Slavko Erzar in po mojem mnenju s starim načinom gostobesednega "mlatenja prazne slame" uspel dovolj zavesti delničarje v glasovalnem postopku. Mar napadeni in razrešeni UO zaradi namišljene koristi hranilnice ob povsem konkretni osebni koristi direktorja, ne bi smel natočiti čistega vina? Se bo novi UO ravnal po tem načelu, da bo direktor lahko počel karkoli, UO pa molčal v interesu navideznih trenutnih materialnih koristi hranilnice? Hvala, ne bom! Takšna igra ni zame! Želim si naprej živeti v prepričanju, da kljub vsemu v življenju poštenje prevladuje. Zaradi tega sem prepričan v dobronamernost tudi tistih delničarjev, ki so odstavili upravni odbor, ker se je zavzel za njihove interese. Vseeno pa se mi le vsiljuje vprašanje "Kaj je kdo" v tej kolobociji nerazumskih odločitev v Hranilnici Lon? Verjetno bi bilo preveč, če bi pričakoval od Vas odgovor tudi na to vprašanje!? Ker sem prepričan, da se boste ravnali po sitatutu Hranilnice Lon in tako kot mi. to je Vaši predhodniki, po zaslugi gospoda Erzarja presedeli brezštevilne dolge večerne ure, si uničevali živce, sem Vam dolžan zahvalo za vsak trud v korist delničarjev. Verjemite, da Vam ne zavidam mučnih položajev, v katerih pričakujem, da se boste tudi Vi znašli. Zagotavljam Vam. da ne bom glasoval za Vašo razrešitev, če boste tudi Vi prisiljeni pojasniti delničarjem morebitne nove prekoračitve pooblastil s strani direktorja. S spoštovanjem Peter Čolnar jPE FUZINAR 064/81952 lŽELEZNINA 064/81485 «8 J E S ŠV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'.^ E N I Še enkrat: Nasilje nad žrtvami NOB V Gorenjskem glasu dne JO decembra l°92 objavljeno odprto pismo 10 ZZB NOV občine Škofja l oko pod naslovom "Nasilje nad žrtvami NOB". V tem pismu podpisnik ne prikazuje dejanskega namena postavitve spominskega obeležja vsem žrtvam I. in II svetovne vojne krti/aru (iodešiča želimo imeli na enem mestu skromno spo minsko ploščo, na kateri bi bila zbrana imena vseh žrtev obeh svetovnih morij. Da je celotna vas za to obeležje, je pokazala nabiralna akt tja. v kateri /c dnin sredstva za spominsko ploščo 83, i J trdstolka družin v vasi. kar je izredno lep referendumski rc zultal in obveza vodstvu KS. da akclfo s/uJ/e do kraja. /a ptica omenjenega pisma obstaja še vedno samo ena polresnica, da sc na Godešu m vrnilo le 15 in ne vaščanov, ki so bdi Žrtve H svetovne VOJM Kol je znano pa je žrtev vojne vsak. ki mu /c nasilno njv/elo :ivlien/e biti sotlm'ga jntnesa, lakih vaščanov pa je 2v in lem se [rastavlja spominska plošča, potltilek .tiritirruem i; vasi (m dešič S postavitvijo te plošče nima namena mine .■mari/sevoti pomena žrtev NOB. kol se neka len tako bojijo Spomenik NOB v vasi (mtlesit nima vseli imen padlih borcev NOB m socialistične revolucije, kar je razvidno po .branili podatkih in prav zato tedaj obelotlarijtimo imenu VSeh žrtev obeh vojn in smo prepričani, da je popolnoma demokratično. Nismo prvi. ki postavljamo tako obeležje Nekaj posamezni kov na Godešiču lune na vsak način uveljavili svojo voljo Na edini skupni razgovor, kt ga je sklical predsednik KS. in run bi se ga udeležili člani sveta KS, Krajevni odbor ZB Godešič in komisija za postavitev obeležja, se je od odbora ZB razgovora udeležil samo predsednik brez članov, kar daje jasno sliko, kdo tolmači demokracijo po svo/e Razna natolcevanja in sumničc-nja. res kaj se skriva za tem obeležjem na Godešiču. so samo zle namere tistih, ki nikdar ne bodo razumeli besede SPRAVA \ na hovern času jc bil čas razprtij in sovntslvti. ki ga go/i/o še danes. Svet KS (.o«lešu Komisija postavitev obeležja "Koncert bil je ziv... Človek je razumsko bitje, "kunstno ret trio florno sapi en\ Sarrur v tem se rti/likti/, od .i\,ih ("c \< povrnemo v prtitLn nino, verno, da je ze takrat i.ka mul poireho po kulturnem izražanju primer iz jame Allamira v Š/nini/i ipd | Psihologi m ari tropologi Ugotavljajo, *in si. tln ritis /e f>itn na Itikn kvtihte nem koncertu premalu Besede, ki lih večkrat v tnlti ho i nt emu (< \ s,ii bn mirt bolje, ne nlirnhrit fejo, ampak uiskridjujejo Da rnisn/i "Homo tapiens nima ča \,i ti kultUfO, k, r /<■ run in tlan v Vrsti M materialnimi tiohrinomt Naj zaključim z mislijo prof dr. Antona Irsien/aka. ki prti m. tln /e človek "bitje paradoksa \< stimo tla /e. temveč mora bi n. sitcr današnjega dne m prt H vi Kultura pa bo ostala S imen tem se v prihodnje nezakonsko tlele, kjer /e motno sporno pravo Ot ttOVSlVO ' Kdvard ErMtM Novi svet Škofja I oka udejanjenje zakona o lastninjenju podjetij in obljubljen je podpis socialnega pakta. Vse to Pa je bilo pereče že pred sprejetje"1 interventnega zakona, ki je. kakorkoli nam ga skušajo predstaviti, izrazito socialno recesijsk'-Z njim je namreč - na račun zk> rab še nedorečenega "tržnega gospodarjenja - prizadeta praV socialna minimalizacija ze tako najbolj ogroženih; delojemalce* (tudi "na čakanju") in upokojencev (delavske kategorije). LDS pa - kakor da ni glasovala za zakon. Glavni pobudnic dr. Drnovšek, pa zdaj. podobno kot Jelcin. "popušča", in vendar zmaguje. Grdi so partnerji s svojo pritlehno (partnersko) "polivko". Umiril bo strasti, saj je <*+ segel, kar je hotel, spoznal Je pre/moč v odnosu partnerjev m tudi mejo na relaciji javnosti- Vsem nam je namreč jasno da je zmanjševanje splošne po'0' be upravičena zahteva in W! nost. A ne na račun tistih, ki sl kaj prida porabe sploh ne morejo privoščiti Sploh pa ne na na-vse do- ventne čin - kar je bistveno, a je slej zanemarjeno - interv zakonodaje. Ki niti ne bo ul kovna. Ki je predvsem v nasp dame"' tarne demokracije. Vlada W t ju z razumevanjem Par^.jaf,. ko s svojo glasovalno r"ll'i"?ii!Jlit očitno zakon sprejela z vi konsenzualnega in deniokr čnega soodločanja - nc pa .^g. ventno in na račun adnuni ^ kov koalicije. K,0 tivnih odloki nameček sploh še ni predst ne gospodarskega in ncsOit.0je. ga programa. Nekoliko krU ^ da postaja zakonodajno te1 j-e žavni zbor) le še poslušno °r^iir. v vladi skoncentnranc sira , » ske moči. še bolj kruto I""1',, še sivo. da se divje pnva'izaOJ^j^ kar nadaljujejo - socialno ^ kovanje med prebivalstvo tudi Jane/ Po*«** Ob 100-letnici rojstva Joža Čopa rrurulo 10. let, kar se /e na Jest J'' 27. marca letos ft mir rnican ri , .namenili .lo:a <'"/'■ 46 ,fiyalmt> zar. planinec, gorski " s', SA" tudi igralec Severno W' k0, steno fe pnplttal '""km/ m St.,i(WI, jeseniški Pinist in gorski reševalci vfipla-ninskih društvih m 4 postaja' ('RS uspešno nadaliuieio '"'X"' vo delo. I udi i občim Jesenu c krajšo slovesnostjo počastili W* obletnico Ob tem pa bi ra'w "i1" orila na spodrsljaj, ki ttaP zgrešila" Ministrstvo ■•" l'r"', ""■I in zveze Republike S'/ovenif1 in Se.s/av/,ent> ITI pod/et/t' "•'"/<■ kni izdajatelja ^premneg gradiva ob izdaji znamk Ob /00 obletnici Slovensk*P planinskega društva in r"/sl> Joža čopa sin bdi /-•«'""' znamki (za ' m 44 Sit . tpremnem gradivu fe tudi kr" ' ^■nnke poti Joža Cm In tu /<• napako /opisnim fe, aa i< '",/,•.•<"' ikrui najimenitne^r^ ili»< lafi ml, rsM!SVA^!S^ nm hm, .... • ■ Ilirul"" M rummi Andih. Spitsbergih in ' J ,,/ ' lomim, da nc h, rad " I po teh forah, a „j« lipah Kina Klin«' POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK V kratkem prvi katalog znakov SQ Združenje SQ naj postane res slovensko Brdo pri Kranju, 1. aprila - Na letnem zboru Združenja SQ za Gorenjsko so se odločili, da bodo v imenu črtali "za Gorenjsko" in tako poudarili vseslovenski značaj njihovega delovanja in podeljevanj« znakov SQ. V kratkem bo izšel prvi katalog, pripravljajo pa se na tretjo razstavo. 'zn l^tnem zboru Združenja SQ so najbolj prizadevnim podelili zlate ■cke SQ, prejeli so jih Ilija Bregar, Andrej Tavčar, izročili so jo so- dnikom pokojnega Vladimirja Mohoriča ter v odsotnosti Milanu Ku ■nu m Francetu Bučarju. Foto: G Šinik V kratkem bo izšel prvi katalog znakov SQ, natisnili ga bodo v ovenskem, angleškem in nemškem jeziku, v 15 tisoč izvodih, ne-J x.so^ naJ hi jih po svetu poslali vlada in gospodarska zborni-a- ^irše bodo predstavljeni dobitniki znakov SQ, ki so zakupili ran, drugi bodo le našteti. Na prvem sejmu je 58 podjetij kandi-ra'o za 149 znakov SQ, na drugem so modre znake SQ podelili j2J Podjetjem za 236 izdelkov, zlate znake SQ 20 podjetjem za 42 st' v °V ze'ene znake SQ petim podjetjem za sistem kakovo-j " Ys' so zajeti v katalogu, ker veljajo znaki tri leta (zaščitenega £J? za deset let), bodo prihodnje leto katalog le dopolnili, sk r,"'1rav'-'arno se na tretj' sejem "Slovenski proizvod - Sloven-a kakovost", povabili bomo tuje poslovneže in pripravili ponj .? kvaliteti v turizmu je napovedal direktor Gorenjskega sej-Vn ranc kkar. Nesporazuma z nacionalnim programom kako-p 11 ni, saj so stvari združljive, je dejal predsednik združenja s er Orehar. Selekcija je vedno večja, reklamacij ni bilo, prejeli Va° eno Pr'Pomr,°. ie povedal predsednik komisije za podelje-ia _Je *nakov SQ Andrej Tavčar. Kranjski župan Vitomir Gros pa BORZNI KOMENTAR Gibanje tečajev vrednostnih papirjev je bilo v prejšnjem tednu nekoliko bolj živahno kot sicer, kar je razvidno tudi iz povečanega obsega prometa na Ljubljanski borzi v tem tednu, ki se v povprečju giblje med 1,5 milijona do 2,0 milijona DEM Nova delnica Probanke Maribor, ki se je 30. marca 1993 pojavila na prostem trgu Ljubljanske borze, je dejansko razgibala dogajanje na borznem parketu, promet v višini 8.151 lotov v prvih štirih kotacijah to potrjuje. Med obveznicami pa se pojavlja nova obveznica, in sicer Pošte Celje, ki bo začela kotirati na prostem trgu 6. aprila 1993. Osnova za kotacijo je 510,44 DEM, ima anuitetni način izplačila, en kupon je že zapadel 1. decembra 1992, Nominalna vrednost delnice je 500 DEM, minimalna količina za trgovanje sta 2 lota. Glede na to, da je zanimanje za poštne obveznice med investitorji veliko, predvidevamo, da bo tudi ta obveznica predstavljala dobro, torej donosno in varno naložbo. V prejšnjem tednu je velik preobrat doživela delnica Nika, kiji tečaj poskakuje iz dobrih 37.000 SIT na borznih sestankih, na tečaj okoli 34.000 SIT na OTC, kar predstavlja gibanje tečaja za dobrih 9 odstotkov navzgor ali navzdol. PREGLED NAJBOLJ LIKVIDNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV OBVEZNICE 30. 3. 31. 3. 1.4. 2. 4. RSL 1 115,2 115,1 115,4 115,4 RSL2 88,8 88,7 89,5 89,5 MU 87,4 88,7 87,5 87,5 GOR 97,0 96,8 96,6 96,6 PGO 85,0 84,9 86,1 85,0 PU 101,3 101,1 101,1 101,3 DELNICE DADAS 23.637 23.637 23.900 23.900 NIKA 34.200 37.494 33.971 37.220 SKB - P 12.456 11.694 12.127 11.800 SKB - R 11.220 11.000 11.040 11.040 PRB 14.616 14.644 15.088 15.087 V dneh od 6. do 9. aprila 1993 bo v Ljubljani potekal prvi finančni sejem z bogato vsebino s področja borzništva, saj se bo predstavilo več kot 50 razstavljalcev, hkrati pa bodo potekala zanimiva predavanja za občinstvo, ki ga to področje zanima, in mala borzna šola, zato vas v imenu organizatorjev Kapitala Maribor in Ljubljanske borze vabimo na ogled finančnega sejma. Pripravila: Brane Čare, Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAICUPNUHIODAM T NAriTM/PKODAM NAtUWWKODAJ*l MENJALNICA DEM ATS HRD A banka KranjfTržić, Jesenice} 66,10 67,30 9,32 9,50 4,60 6,80 AVAL Bled, Kranjska gora 66,00 67,30 9,30 9,55 ■ - COPIA Kranj 66,50 67,50 9,45 9,60 - -* CREDITANSTALT N. banka Lj. 67,00 67,70 9,50 9,70 - EROS (Stari Mavr),Kranj 66,65 w 9,40 9,60 5.00 6.00 GEOSS Medvode 66,55 66,90 9,35 9,50 5,00 7,00 HRANILNICA LON, d. d. Kranj 66,35 66,99 9.35 9,51 •■ HIDA-tržnica Ljubljana 66,80 67,20 9,39 9,50 6,00 7,30 H1P0TEKARNA BANKA Jesenice 65.80 66.80 9,15 9,45 - INVEST Škofja Loka 66,50 67,50 9,43 9,58 5,00 7,40 LB-Gorenjska banka Kranj 65,20 87,40 9.08 9.58 MERKUR-Partner Kranj 66.25 66,55 9,41 9,45 MERKUR-Železmška postaja Kranj 66,25 66,55 9.41 9,45 5,00 7,50 MIKELStražisče 66,35 66,90 9,30 9,45 4,50 7,00 OTOK Bled 65,95 67,50 9.35 9,43 3,96 8.48 POŠTNA BANKA,d. d (na poštah) 65,15 66,50 9,10 9,38 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 66,20 66,80 9,30 9,45 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 66,25 66,55 9,41 9,45 5,00 8,00 SLOGA Kranj 66,00 69,90 9,25 9,45 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 65,00 9,50 SL0VEMUATUR1ST Jesenice 66,32 67,15 9,35 9,45 54» 7,00 WILFAN Kranj 66.55 66,90 9,35 9,50 W!LFAN Radovljica, Grajski dvor 66.40 66,60 9,30 9,45 : * F-AIR d. o. o. Tržič 66,25 67,10 9,33 9,50 POVPREČNI TEČAJ 66.18 67,17 9,34 9,50 4,91 7,45 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,20 tolarjev. Prve tožbe varčevalcev Lesa Kranj, 5. aprila - Zveza potrošnikov Slovenije je na ljubljanskem sodišču vložila prvih sto od približno štiristo tožb, kolikor jih bo proti državi vložila v imenu opeharjenih varčevalcev banke Les. t rej lavcar. Kranjski Zupan vitomir l>ros pa $Dr 'cVla8al črtanje "za Gorenjsko" v imenu, kar združenje tudi ga n' ^aj predstavnikov podjetij, ki jim znak SQ že poma »ki£,-rProdaji, pa je izrazilo željo, da bi na ravni Slovenije našli Pnt jezik in da bi bil znak SQ še bolj vseslovenski. • M. V. BORZNI POSREDNIKI |kL; 064/217.271) tet 294 fa» 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Ob stečaju banke Les je bilo sicer 2.450 varčevalcev, vendar so tistim, ki imajo na hranilnih knjižicah manj kot 2 tisoč mark v tolarski protivrednosti seveda svetovali, naj se ne spuščajo v drag in dolgotrajen sodni postopek. Žal pri nas razredne tožbe niso možne, prav v tem primeru pa bi mnogim prišle zelo prav. V veljavi so v razvitem svetu, bistvo pa je v tem, da ena odločitev sodišča velja za vse podobne primere. Varčevalci trdijo, da so opeharjeni, ker je prišlo do napake pri registraciji banke Les, saj so jo na sodišču v Kranju regi- strirali kot hranilno kreditno službo, ki ima po zakonu za sabo subsidiarno odgovornost države, s čimer se je banka Les tudi ponašala. • M. V. MENJALNICE WUm poslovna enota KRANJ /Delavski dom-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 spomladanska SUPER PONUDBA _ZamrzL_omara ZO 10M GORENJE 37.362 Betonsko železo rebrasto 08 kg 42 Plinski kotel JUNKERS ZVVR 18 KD 170.731 . z zamrz. omaro HZ 31M GORENJE 44.744 SIP0REX m 8.760 Radiatorji AKLIMAT K 500 člen 1.113 yrn sem dosegel ob 14-20, ko so bile razmere za slika-predvsem vidljivost, zelo sla-Razen tega sem bil sam, kar je P°*zročalo tudi tehnične proble-Če bi hotel pravi dokaz z vrha, 01 namreč moral slikati sebe in Panoramo v ozadju. Ze ob vrnitvi v dolino sem povedal, da slike nisem "aredil, vendar sem v Katmanduju P°drobno poročal o vzponu in "■••*» kar sem videl na vrhu in z nl*Ra. Zal nisem mogel na vrhu •"•Hiti niti delčka opreme, ker sem Potreboval. . ()b pomanjkanju materialnih °okazov so v francoski alpinistični 22JJ Vertical sprožili polemiko O V?*«»*no$ti mojega vzpona na vrh. v,đ,0*,l sem se, da se bom boril za tSl U[ P« Mm bil v igrah v tlste° žb P0**0"1 s"m 7-mto " sj|t |lem.,r*nutku nivem niti ogla-Ql^||? 1* prišlo do zmešnjave z Po»o 'eV,mi diapozitivi ob mojem °PravS * reviji Vertic"1 Rm ni to, , j 1 °« da nisem opo/oril na '* »am vem. kako težko je zdržati pritiske, ko nekdo izpodbija tvoje trditve in dejanja. Čakal sem skoraj tri leta, da bo nekdo potrdil moje besede. To se je zgodilo pred nedavnim, ko mi je urednik Adams Carter iz revije American Alpin Journal poslal pismo dveh ameriških alpinistov. Scott Fisher in Wally Berg, ki sta se nekaj dni za mano povzpela na Lhotse, sta videla na vrhu isto, kar sem opisal sam. Mislim, da sem bil prvi alpinist na svetu, od katerega so zahtevali dokaze za njegov vzpon. Sedaj jih imam, ne vem pa, ali bodo dokaze zahtevali tudi od drugih alpinistov,« se sprašuje česen. Kam koraka naš alpinizem Sogovornik ne dela nikakršnih sklepov o vzrokih za ponovno načenjanje dvomov o njegovem vzponu v domačih logi h. Se manj bi želel obtoževati koga iz alpinističnih vrst. Kot pove, sta z Vikijem Grošljem dobra znanca, vendar nista nikoli plezala sku paj; sodelovala sta le na odpravi leta 1986 v Karakorum Nobene namere ni imel, da bi ocenjeval njegove osebne cilje, v oddaji Po-darim-dobim je le izrekel svoje mnenje o smereh razvoja alpmi/ ma v svetu. »Vsak si lahko razlaga po svoje, kako je s koncem zgodbe o osvajanju vseh 14 osemtisočakov. Dejstvo pa je, da se je vrhunsko nlc/anjc v Himalaji usmerilo v IZ ODPRTEGA PISMA T. ČESNA ZA JAVNSOT Po moji vrnitvi z odprave na Lhotse so me poklicali iz francoske revije Vertical, da bi se oglasil pri njih zaradi intervjuja o tej odpravi. Istočasno so omenili, da imajo v mislih tudi članek o vseh osemtisočakih. Ker so na seznamu alpinistov z večjim številom teh vrhov opazili Vikija Grošlja, so želeli spregovoriti tudi z njim. Ker je bil v Rusiji, bi se, kot so rekli, zadovoljili tudi s kakšnim njegovim diapozitivom. Odšel sem k njegovi ženi, ji stvar povedal in vzel nekaj posnetkov (preštela sva jih). Poleg Lhotseja so bili vmes tudi posnetki z njegovih odprav, kjer jaz nikoli nisem bil... Iz Francije sem dobil izvod revije skupaj z vsemi Grošljevimi diasi. mojih pa je nekaj manjkalo. V reviji sem videl, da so pod mojim imenom objavljeni tudi Grošljevi posnetki. Očitno so naredili zmešnjavo z njimi... V silnem pritisku name sem reagiral, kot pač sem. Seveda bo sedaj kar nekaj takih, ki bodo skočili pokonci in dajali pametne nasvete. Sprašujem jih, kje so bili takrat, ko so me nekateri skušali utopiti. Če bi hotel kakorkoli manipulirati z Grošljevimi diasi, potem bi bilo možno najmanj, da mu tistih, ki so jih pomotoma objavili, ne bi vrnil, pač pa bi jih predložil še drugim revijam. A tega nisem storil... Tomo Česen - sam v steni, ne pa tudi v dolini xkihi ^ ,s,ravec je 2. aprila 199 J odposlal v imenu 19 sloven-tL- a'P'mstov odprto pismo lavnosti o poskusu izničenja slovenje m V Un*k4ga alpinizma. V n/em med drugim navajajo, da je JuT»? kateregakoli od njih enako mnen/u loma česna; tO "tenu s<>dobnega vrhunskega alpinizma ni več zbiranje fcpg fjj? * P° nadužjih smeren. Ne zamkujejo nobenih in m-ĆSna rezu,,a,"v ^ndar ocenjujejo sedanji napad na Toma n<* n"h>ie<*VSem naPad na kriterije vrhunskega alpinizma. ke y , j"1 POMnteznlke m na njihove dosedanje športne dosež-ferenl] t" povedan y aPnl" lwJ oh II uri na tiskovni kon česna % -^^""^em hotelu Union, kjer pričakujejo tudi loma vzpone po težkih stenah v alpskem slogu, z manjšim moštvom in brez uporabe kisika. Poleg osemtisočakov so postale izziv tudi zahtevne stene nižjih vrhov. Tega ne razglašam samo jaz, ampak se zavedajo še drugi vrhunski plezalci. Mnogi so bili doslej tiho, vendar je morda sedaj pravi čas, da se razčistijo stališča, kam gredo stvari v našem alpinizmu. Spregledati moramo, kaj je dobro zanj, vsaj zaradi generacij, ki prihajajo za nami,« upa izkušeni alpinist i/ Kranja Grenke izkušnje so Toma Česna pripeljale do odločitve, da v Himalajo ne bo šel nikoli več 2 SUPER BOSCH RALLV Ciu SAMO ZA POLOVICO POSADK ?*ltv* 1 O aprila - Na nekdanjem avstrijskem dirkališču Formule -itring Ir ' '*Merei,.k , , R* Je udi* ie b" V sob°lo mednarodni Super Bosch rally, ki tudi *a ,i« ei,,M ***** 17 slovenskih posadk, čeprav je rallv štel "o B.i-lov",^o držav, m°čna mmi — ari«*no prvenstvo, konkurenca jc bila sorazmer-je' f"rtke' m'!° na *tar,u /br"1*' 103 posadke i/ Italije, Nemči-' Madžarske in Slovenije. Kalk d|rkaljJ.1J v vcć,r" P«ick ,i na Prve*, d", " v blitnji Okolici, v ^*kuln " s lwiimi hitrottnjmi *a"sl>n.i avto k losu koi r a 11 y j u Številne prelomnice in luknje so močno zdesetkale tekmovalne ekipe, na pOMlIMI mh HP |c bilo tudi več avtomobilov, prihajalo jc do prehitevanj m zastojev Posadka VVitiman Pattcrmann jc bila na|bol|š.i tudi v drugem, pretežno makadam skem delu Haumschlagei in Mo osenlcilnei pa sla zamenjala me sli iz |)i vega dela (ioini|ske j)osadkc iz Mazda Y ( ( Icama so oh odlični vož- nii Jamca in Strikovtca ponovno sam, oziroma bo poskrbel za dokaze svojih vzponov. Kot napo-veduje, zanj postaja vse bolj zanimivo dviganje težavnosti na vseh področjih plezanja, zanima in privlači ga zlasti športno plezanje. Ze doslej se mu je dvakrat zgodilo, da se je vrnil izpod stene pred nameravanim solo plezanjem v težki smeri, ker tam ni bi lo nobene priče. Čeprav se bo skušal neobremenjeno ukvarjati z vrhunskimi dosežki še naprej, pa trpek priokus zaradi dvomov in obtožb vseeno ostaja • Stojan Saje imele obilo smole Jemcu so morali po deveti H P sneti desno po-los, kljub požrtvovalni VOŽnjI s.i mo z. zadnjim pogonom pa njegova mazda ni zdižala in |c motal odstopiti, Strikovič je razcefral gumo na sprednjem desnem kolesu, ki je nato potrgala elektično napeljavo m dobra uvrstitev je splavala po vodi Tako je bil naj-boljli Slovenec Peljhan na devetem mestu, Komel je bil trinajsti, l.inežič pa štiriindvajseti Skupno je rallv končalo 52 posadk od tega samo II slovenskih Skupna razvrstitev: I VVittman - Patter-mann (loyota celica). 2 Mooslcii ner - I ckard (milsubishi galant). .1 Baumschlagcr - VVicha (lord NOOft) Razvrstitev za DP: I Peljhan - Kacin (golf rally (i 60), l Komel • Orel (opel kadett), Jane-žič Pucelj (mazda 323).. • M. (rolinar s po Štirimi goli, Tako so so škofjeločant m|S h \ polfinale. kjer se bodo pomerili / Novo Gorico • D. R',Par Pionirji Škofje loke tretji Domžale, 3. marca - V dvorani komunalnega centra v Domžalah jc bil v soboto zaključni turnir prvenstva Slovenije za osnovne šole. Pokal MARS. Na turnir so sc uvstili tudi košarkarji Škofje Loke, ki so v polfinalu izgubili z ekipo Maribora z 51 : 47. v tekmi za tretje mesto, pa je ekipa, ki jo je vodil Marko Terkaj, premagala vrstnike iz Žalca s 64 : 45. Za Škofjo Loko so igrali: O Savic, škorc, Starčič, Kaltak, Buden, Dunat, Todorovič, Hostnik, Pejič. Jovanovič, Peternelj in Justin, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja. Prvo mesto so, tako kot na klubskem tekmovaniu. osvopli Dom- talčani, drugi pa je Maribor • D. Rupar Mlade Mariborčanke so prvakinje Kranj, 4. aprila - V športni dvorani Planina |c bilo zaključno tekmovanje pionirk za pokal MARS V finalu so nastopile ekipe Sežane, Loč, Kranja in Maribora, zmagale so Maiiboičanke, ekipa mladih košarkaric Kranja pa je bila tretja V ZMAGAH 2 :1 ZA TINEX NORIK TRIGLAV : riNEX NORIK 82 : 78 (48 : 44) Kranj, aprila - športna dvorana na Planini, gledalcev »00, sodni ka 1 ovšin iz 1 jiih 1 i;ine m Poljanšek i/ /*irov. l/RK.I A V I o,k 2 (2 j). Halnat, Mil.č, Vukič, Prevodnik, Tušek 12 (8-5), Tadič 5 (4-1), Bošniak 21, Šubic IS (2-2), Smid lersi 16 (4-4), Mitič II (4-3) TINLX NORIK Vugdalič 6, Medžedovič 7 (4-0). Janžck 13 (8-3). Ali-begovič 3 (2-1), Maček 20 (4-3), Radovič 7 (2-1), Rlagojevij 22 (4-1). V tretji tekmi za uvrstitev v pokal Radivoja Kovača so slavili do mači igralci m znižali i/ul dohlicmh lokom na 1 I Na pat kotu v športni dvorani smo gledali slabo košarko, s.i| sta se oho ekipi zavoda li pomembnosti tokom in prav zalo naredile veliko napak V prvem delu so pri domačih z.ngiali Bošniak, Milic in Jcras, ki sta se jim /opeistav l|ala Maček in Blago|Cvid, v diiigeni delu pa sla so pri domačih razigrala še lušek in Suhic in tekma |c bila odločena Največ zaslug za dob 1 |o no lokmo pa imajo igrala lnglav.i. ki so odlilčno zadevali iz razdalje lako ho na sporedu se naim.mi ena tekma, sai moštvi igrata na tri dobljena tekme Prva bo že \ siodo v dvo rani Podcn v Skofji l ok i Mladinci volksbank triglav a že v finali VOLKSBANK IRK.I \\ : JEZICA 74 : *8 (»s 13) Mladinsko moštvo domačega koš.n kaiskega kluba, ki nastopa pod imenom Volksbank rriglav, je tudi \ zadnii tekmi zmagalo in si zagotovilo nastop v finalu, ki bo maji lokr.tt so visoko premagali vrstnike ležue čeprav m veliko igial drega Hafner ki |c hil na Ima In mlajših mladincev razglašen za najbol|šega igialca lako ie doma če moštvo igralo v postavi Pompe 5 (3-2), Care. Milic 22 (2-0), Vukič 13 (3-3), Vidakovič 2, Hafnar, Račič 2. Drobniak, 2 (24)) Prevodnik 22 (2-1), I »ulit i roppan I ojk 6 • J, Marlacel Rokometaši v tretji rokometni ligi so začeli spomladanski d'"'^. venstva. Odigrali so 10 kolo Doseženi so hili naslednji re/ultaO-Sir : Besnica 29 : 24. tekme Radovljica Spečerija Bled Peko n« j^. ker so rokometaši Peka izstopili iz tekmovanja, I oško Smojkc . balife Storžič 25 : 22. Sava "KR" : Žabnica 20 : 26 in Preddvor 5» Preddvor Infotrade 23 : 22. . ,j v Prav tako so spomladanski del prvenstva začeli tudi kaO ^| ; skupini (enter. Doseženi so bili sledeči rezultati: Sešir : b>t'snlt pred' s*. Loške Smoike Pizzeriia Polana Storžič 27 : 17, Sava KK ■ pe. dvot Infotrade 11 :22« srečanje med Radovljico Specerijo Bwd-|^j kom m bilo odigrano iz istega vzroka kol pn tretjeligasih. • Do I a ne OJKfl Igralke plamena prvakinje m. dol frotiri . i, P. Brasiovče": PionirT: 3. ŠD Tabor II : P.. Prcvalje 3 J. p slovče : Pionir 2 : 3. (unos II Šentvid preloženo. Vrstni B« Z zmago na predzadnji tekmi pred domačim občinstvom Pri"'^Tilp žici so si igralke Alpin Triglava zagotovile končno tretje mest« državni ligi. . |(qj| Re/ultati: Alpin Triglav : Mežica »I. SOU Vital : w' ,.t.3 Sli I I 1 t. Branik Rogoza II; Ptuj t 2. ŠD laboi II P jfra/ Misli" i> pic-va- nju Sil l I 18. Pionir »4, Alpin Iriglav 30, l imos II (-D 24, i n,k Ije 22, ŠOU Vila) 20.. Ptuj 18. Mežica 14, ŠD Tabor M m Rogozi II 12, P: Brasiovče 10 in Šentvid (-1) 4 točke. sk,h |i- Koneak) pa se je prvenstvo v tretjih državnih iU,h"','"men» " gah V ženski konkurenci |c velik uspeh dosegla ekipa I'*' n„pre-Krope, ki je zasluženo osvojila prvo mesto in si h tem iagOt0*t fl v davanje v n. dol. Odbojkari.e iz krope so izgubilo u- Prw! |U »> Senčui|ii. nato |>a nanizalo I l z.ipoiednih zmag v d'ugem11 1( večji« izgubilo lo on niz lako |c na koncu naskok osinih^ točk. ^f/|J|(ati prednost pred drugouvrščeno ekipo v vseh letošnjih ligah zadnjega kola - Ženske: Hlod II I IK lilia II t 2 Sencu 3. Bohinj Piran 3 : 0. Plamen in Jesenice 3 : 2. Šenčur : • zadnjega kola"-"ženske: H Udll LIK Tiha" II 3 2. Sem m s"lk'l|n L lili I'1,1' Bohinj Piran 3 0,Plamen in Jesenice prosta Končni *rsu" rJ i jj« men 26, Solkan 18. Plamen m Senčni 14. Bled II m ■I«-'"«; "Vn jiuir - hitali 10 in Piran 6 točk Rezultati moški: Bled II 'AN , o. Mg 3, lermoLubnik Plamen pA^ Končni »rstni«« , I, oiimpija in p Prvačini i kronog Bohinj 3 0 [rigla* Portorož 3 i Koncm^ kovina. 14, P Prvačma )0, lomio I uhnik 28.J rigkj[»J ^" j,„hin.l ' 18, Mokronog 16, ()limpi|.i lOČki • M Branko iirpolo m 14, Porto.ož 8, Plaiiu-n 6 "i os"1 Triglav vodi v avstrijskem prvenstvi KOPI K IRK.I \\ K III (2 : 6, 4 : ». 0 : 1,2 1 3) Irsl. aprila - V zimskem bazenu v I istu jc Kope' \ sl. e|j v |"\ Iriglav. ki se je v tej tekmi oddolžil za po.az. ki so ga do/ |jy| J ukini v avstrijskem prvenstvu s ui /mugo s«> vaterpolist« ,fl |fl|cPr prevzeli vodstvo v prvenstvu »osednjc države, vopiav « ž. (l. dot* mani Na tekmi jc dobio igial kapetan l'riglavu Igor StM*^, ,1,,,^ gel tudi itiri zadetke Ekipa Triglava pa je nastopila v po» (i;,|jč vet Hajdinjak Margeta ' Balderman 2 Klofuta« 11'^rk Bečii Ko,u Mini i Pera nov i4 in hojiji.ui i • ■'• ^ msKi SKOKI Triglav teling zmagovalec pokala kompas holidays in prvak slovenije Kranj - Konec marca se je joncala letošnja sezona v smučarskih skokih za pokale Kom-P?s Holidavs posamezno in ^»Pno. Hkrati pa se točkam, ki S0Jih posamezni klubi osvojili, P"stejejo še točke, ki so jih do-^gh tekmovalci na mednaroden tekmovanjih. Najuspešnejši K,ub sezone je Triglav Teling iz ranja, ki je premočno zmagal skupno in v kategoriji mladincev J? 18 in 16 let, dečkov do 14, 13, in 9 let. Posamično pa so omagali Janežič pri dečkih do J !?' 1)1-05 Peterka pri dečkih g 12 m 13 let in Anže Brankove pri dečkih do 9 let. &S.ati «ekipno po kategori-jJJ) člani: 1. Ilirija Center 304.5 °cke, 2. Triglav Teling 265.5 toč- ta i Tržič 162 točk; mladinci do »let: I. Triglav Teling 333 točk, Ilirija Center 210 točk. 3. Alpi- let -Ir« 192 točk; mladinci do 16 točk i ., \' Tr'glav Teling 131 UaI , LJ"»no 122 točk, 3. Tržič * točk; dečki do 15 let: 1. Tržič točk aH,.2: TriSlav Teling 96 d^t- IllriJa Center 79 točk; «*i do 14 let: |. Triglav Teling «'B točk 2. Dolomiti 100 točk. 3. gJPina Žiri 55 točk; dečki do 13 vil Tr'glav Teling 180 točk, 2. ,7elfnje 107 točk. 3. Alpina Ziri ti ik; de*ki do 12 let: 1. Tri-6dV leling 204 točke. 2. Ilirija Center 66 točk, 3. Ihan 47 točk; dečki do 11 let: 1. Ilirija Center 60 točk, 2. Tržič 55 točk, 3. Dolomiti 53 točk; dečki do 10 let: 1. Ilirija Center 155 točk; 2. Triglav Teling 91 točk, 3. Tržič 35 točk; dečki do 9 let: 1. Triglav Teling 201 točk, 2. Alpina Žiri 144 točk. 3. Dolomiti 71 točk. Skupno v točkovanju v vseh kategorijah je tako zmagal Triglav Teling 1711,5 točke, 2. Ilirija Center 1082 točk, 3. Alpina Žiri 575 točk, 4. Tržič 516 točk, 5. Velenje 459 točk, 6. Stol Žirovnica 413 točk. Med posamezniki pa so bili najboljši: člani: 1. Franci Petek (Stol Žirovnica) 100 točk, 2. Samo Gostiša (Ilirija Center) 85 točk, 3. Robi Meglic (Tržič) 71 točk, 4. Urban Franc (Triglav Teling) 69 točk, 5. Matjaž Kladnik (Ilirija Center) 64 točk; mladinci do 18 let: 1. Zoran Zupančič (Alpina Ziri) 95 točk, 2. Jure Radelj (Ilirija Center) 70 točk, 3. Rok Polajnar (Triglav Teling) 67 točk,m 4. Anže Zupan (Stol Žirovnica) 62 točk, 5. Marko Bogataj (Alpina Ziri) 54 točk; mladinci do 16 let: 1. Jure Radelj (Ilirija Center) 80 točk, 2. Robi Kopušar (Ljubno) 61 točk, 3. Uroš Rako-vec (Triglav Teling) 60 točk, 4. Roman Perko (Tržič) 47 točk, 5. Jaka G rosar (Tržič) 37 točk; dečki do 15 let: I. Andrej Lešnik Robert Janežič, najboljši v kategoriji dečkov do 14 let (Ilirija Center) 65 točk, 2. Jaka Grosar (Tržič) 64 točk. 3. Primož Peterka (Triglav Teling) 33 točk, 4. Miha Eržen (Triglav Teling) 31 točk, Gašper Poljanšek (Alpina Žiri) 31 točk; dečki do 14 let: I. Robert Janežič (Triglav Teling) 55 točk, 2. Primož Peterka (Triglav Teling) 54 točk, 3. Miha Fržen (Triglav Teling) 46 točk, 4. Jernej Kumer (Alpina Ziri) 38 točk. dečki do 13 let: I. Uroš Peterka (Triglav Teling) 70 točk, 2. An- drej Cuznar (Triglav Teling) 54 točk, 3. Bojan Miklavžina (Velenje) 36 točk, 4. Simon Šturm (Alpina Žiri) 31 točk, 5. Anže Urevc (Stol Žirovnica) 27 točk; dečki do 12 let: 1. Uroš Peterka (Triglav Teling), 2. Luka Mohorič (Ihan) 53 točk, 3. Miha Rihtar (Ihan) 40 točk, 4. Jože Zep (Velenje) 27 točk, 5. Robi Kranjec (Triglav Teling) 26 točk; dečki do 11 let: 1. Matjaž Jurman (Dolomiti) 50 točk, 2. Gašper Cvetko (Ihan) 43 točk, 3. Marko Šimic (Triglav Teling) 30 točk, 4. Urban Zupan (Tržič) 29 točk, 5. Uroš Vrhovec (Ilirija Center) 27 točk; dečki do 10 let: I. Uroš Vrhovec (Ilirija Center) 55 točk, 2. Blaž Križaj (Ilirija Center) 38 točk, 3. Gašper Čavlovič (Triglav Teling) 36 točk, 4. Janez Rukše (Ilirija Center) 31 točk, 5. Luka Harinski (Stol Žirovnica) 21 točk; dečki do 9 let: 1. Anže Brankovič (Triglav Teling) 75 točk, 2. Robi Klemen-čič (Alpina Žiri) 60 točk, 3. Matic Zelnik (Triglav Teling) 52 točk, 4. Gregor Seljak (Alpina Ziri) 48 točk, 5. Lovro Rozman (Fužinar) 35 točk. V absolutnem pokalu Slovenije je premočno zmagal Triglav Teling 1989 točk, 2. Ilirija Center 1287,5 točk, 3. Alpina Žiri 662 točk, 4. Tržič 604 točk, 5. Stol Žirovnica 548,5 točk, 11. Planica 35 točk. • Janez Bešter ®B^SK@ SMUČflNJEfUimrnitT i Končana tekmovanja v zahodni regiji ^jaal Izredno slabe zime so se nekaj pred uradnim zaključkom se-rna Praviloma traja do 15. aprila, in z nekaj neizvedenimi tik ske ''končala tekmovanja v zahodni regiji. V Sloveniji, ki je v alp-jn , Slr,učanju razdeljena na tri regije, je zahodna regija številčno tekm os,n<> najmočnejša, saj v njej tekmuje dobra polovica vseh mov*lcev v Sloveniji. vee L/.|l,h(^ni regiji jc vključeno skih k tekmovalcev v otro-in in e8°rijah i/ 14 gorenjskih jejo Primor8kih klubov Tckmu milici k;,lcM°'i|ah cicibanov, kov s,arcj*'h deklic in deč- 'nsorKl' slahm s"cžmh ra/mei smueit'rnCrni> m;,|hnim številom snei>(lSC' ,1okn"h s kompaktnim nekai I' $,Cvil° tekmovalcev že rnoC-i, T 1,1 ^T.a številke tek-hile Sn!> sn ^'kmovali. ko so Vrvi • razmere ugodneje. )Ulred tekmovalcem P! ., ■» v ,iiv_i. v v z.»l- tovanft" k.c doll*a ,u osnovl hod točk" sc «kupnJuljS,h,^kec>d m. do l za vita r.v V*"" rcd pa ^IH" polo nih tek? V'v d ,>wk"'" MbodM Clbanov i .te?Pr,J' cicibank in d- l9g4 - letnikov 1982, 198 < m ?,a,»rnihn,V vclcsl-'l'"".h in 2 Ln i«4 «■;,J?kn>ovalo 79 cicibank - :'ban, »anke i \* 1 Mata Mohorič (De Gortnar (Domel Železniki) 94, 8. Neža Osovnikar (Alpetour) 88, 9. Tjaša Lipovšek (Blejska Dobrava) 84, 10. Jana Konstantin (Alpetour) 83; mlajši dečki: 1. Andi Viser (Gorica) 150, 2. Miha Žnidaršič (Alpetour) 117. 3. Žiga Ravnik (Radovljica) 116, 4. Jan Antonič (Alpetour) in Miha Studen (Bled) oba 108, 6. Rok Haj-darovič (Radovljica), 7. Blaž. Er-javiek (Jesenice) 95, 8. Boštjan Križa) (Tržič) 90, 9. Sašo Kajne (Bohinj) 74, 10. Leon Pisk (Rudar Idrija) 70. Na 4 veleslalomih in 2 slalomih v kategoriji starejših, letniki 1978 in 1979 je nastopalo 39 starejših deklic in 65 starejših dečkov. Starejše deklice: I Lidija Bijol (Bled) 150, 2. Barbara Kalan (Alpetour) 135, 3. Nina Bernik (Kranjska Gora) 121, 4. Polona Filipič (Radovljica) 118, 5. Andreja Gašperin (Blejska Dobrava) 116, 6. Lea Hren (Alpetour) 113, 7. Polona Polajnar (Bohinj) 100, 8. Andreja Šinkovec (Alpetour) 96, 9. Jana Dagarin (Triglav) 88, 10. Sanja Košir (Kranjska Gora) 84; starejši dečki: I Mitja Valenčič (Triglav) 150, 2. Grega Mandeljc (Radovljica) 121, 3. Boštjan Božič (Alpetour) 116. 4. Jernej Rener (Tržič) 111, 5. Peter Drakslcr (Triglav) 108,6. Kaja Mam (Alpetour) in Samo Zidan (Kranjska Gora) oba 103, 8. Iztok Pctrač (Alpetour) 91, 9. Andrej Jerman (Tržič) 90, 10. Domen Grah (Jesenice) 85 točk. • Janez šolar Lidija Bijol, najboljša med deklicami. Clcib, "*l ŽeI IS- lcncini.JovllK'a> 180, Kuhar /Vl("°hln,) ls'' 4 Nina Mu 3. Anja £auetc fifcfrfl s Sata f,e,ra Dr«J*a.njskM "»I 6 I Tea if.; K,'^< Jesenice) lit. ,H'I;> Ple.' ,H,,|'H1|) 100. III ban:. . ' I rieLn \ ..u- c\ - lr'Ja) 20flrlt0,Jup»včič (Ruda kran;..i 2. Man. a ^'•'"iska'r M;,,K e'č (h'("".i) iss j |)(. (M m i3o. Rantul nI Vu Rok lenatrla Alel i'isk (Rudai M-"<'i Bradalkja Maja Mohorič, zmagovalka /a-hmlne regije med eieibankami. i i •■"■i i ..(fc11''.^,,,,, a.r,in Ku,,;,"1^:' (»>ra) 116, 8 M ln,a» '^u^'; (Alpetour) 101 9 vro v,, • "Je '"^ 'očlcj '^ainn Bovecj ;;"""h Kn'Wjev4v,l, „ ',"'"Ml, ,,, ic v 4 vele- n dekli.,, i 'lr,k"\ i7' IsoTa 'kaV^' ( 1 , ijui i i ' Katarina Sive« ,;.,,,'"». ;;;;'! v '->,, (b V"^) 11/. ; *P«ia jeienc e" " I. M , A'U M«vl„cU) „„, 7 s ROBERT MEGLIC, REPREZENTANT V SMUČARSKIH SKOKIH IZ TRŽIČA Zakaj ne kot kasai? Planica, marca - S finalom v Planici se je prejšnji teden iztekla letošnja sezona v smučarskih skokih. Vodstva reprezentanc in skakalci so po štirih mesecih tekmovanj in preseljevanj z ene na drugo celino dobili nekaj dni zasluženega počitka, ta čas pa je namenjen tudi ocenjevanju sezone in nadaljnjim načrtom. Podobno je tudi z našo ekipo, ki je bila letos zelo mlada, med sezono pa so jo pestile tako poškodbe kot bolezni. Vendar pa je kar sedem slovenskih skakalcev to zimo osvojilo točke svetovnega pokala, med njimi svoje prve tudi Robi Meglic, devetnajstletni skakalec iz Žiganje vasi, ki je bil v formi zlasti ob koncu sezone. Kaj je bilo tisto, zaradi česar si se odločil, da tvoj šport postane skakanje s smučmi? "V tretjem razredu osnovne šole mi je mama kupila smučarsko karto za teden dni, da bi s sošolci med počitnicami hodil v šolo v naravi na Zelenici. Ravno takrat pa nas je Viki Jekovec, ki je bil včasih skakalec, vprašal, ali kdo hoče skakat. Takrat smo Dejan, Česen in jaz rekli, da bi poskusili. S smučarsko karto za Zelenico sem zjutraj hodil z doma. vendar pa sem hodil skakat, ne smučat. Ko je mama to izvedela, je bila najprej malo jezna, ker je pač plačala smučarsko karto in se zanašala, da sem na smučanji, sedaj pa moram reči, da je kar vesela, ker sem skakalec... čeprav mi brat pove, da na tekmah, kadar skočim... raje gleda stran." Kdaj pa so se začeli uspehi, dobri rezultati? "Pri pionirjih še nisem bil kaj preveč dober, dokazovati sem se začel šele nekje pri starejših mladincih. Ko je šel Jekovec v vojsko, me je prevzel Peter Jošt, nato pa Ivo Konc. Takrat smo zelo dobro trenirali in prišel sem v mladinsko vrsto k trenerju Čimžarju. Vedno več je bilo dobrih rezultatov, zmagal sem na Alpskem pokalu, bil na koncu na tretjem mestu v skupni razvrstitvi in lani šesti na svetovnem mladinskem prvenstvu. Največji napredek pa sem naredil v letošnji sezoni, tako na fizični kot psihični moči, ko sem prišel pod vodstvo Jelka Grosa. Kar hitro mi je uspelo skakati v novem slogu, na začetku, še poleti, sem nekajkrat padel, sedaj pa je to že navada in mi ne dela težav." Nov slog skakanja na V je menda zanesljivejši, tudi skočiti se da dlje. "Meni osebno je ta nov slog bolj všeč, imam ga rajši in moj slog skakanja je zelo podoben kot Kasaijev. Zato si želim, da bi mi "ratali" taki skoki, kot so njegovi. Med skakalci je ravno Kasai moj vzornik. Njegovi skoki v Planici so me navdušili, saj so bili resnično "vrhunski". Tudi sam mislim, da bi lahko s pomočjo vzgonskega vetra na tej isti skakalnici v Planici, skočil podobno kot Kasai. Zakaj pa ne?" Letošnja sezona je končana, kakšne pa imaš načrte? "Naredil sem triletno lesarsko šolo v Skofji Loki, sedaj pa nameravam narediti diferencialne izpite in se vpisati na Fakulteto za šport. Poleg tega se pripravljam za služenje vojaškega roka... že aprila. Na treningih moram še malce popraviti tehniko in upam, da se bom za naslednjo sezono uvrstil v olimpijsko ekipo." Glede na to, da je bilo letos v ekipi precej poškodb, pa bolezni, se ti je uspelo uvrstiti v ekipo najboljših? "Za sebe moram reči, da sem imel veliko srečo glede poškodb in bolezni, pa tudi ob svetovnem prvenstvu sem imel ob Frenkovi nesreči po eni strani tudi srečo, da sem lahko šel na svetovno prvenstvo, da sem dobil možnost, da sem se dokazal. Svetovno prvenstvo mi je pustilo lepe občutke, in čeprav bi lahko skakal bolje, je sedemnajsto mesto za prvič lep uspeh." • V. Stanovnik Sumu že tretjič zapored Bled, 4. aprila - V soboto so bila na 14. Mednarodnem šahov skem festivalu zadnja kola turnirjev. Na odprtem turnirju je po zmagi nad velemojstrom Zdenkom Kožulom v 8. kolu in remiju z Leonom (•ostišo s pol točke naskoka že tretjič zapored zmagal mladi mednarodni mojster i/ Radovljice Dražen Sermek, član Murke iz Lese. Sledili so mu štirje igralci s sedmimi točkami: Enver Bukič (LŠK Iskra Ljubljana), Zvonimir Mcštrovič (Triglav Krško), Zdenko Kožul (Bosna Sarajevo) in Robert Zelčič (Đakovo). Nadaljnji vrstni red: 6. Gregor Mohr (6.5, Metalna Maribor), 7. Miron Sher (6.5, Rusija), 8. Ixon Gostiša (6.5, Vrhnika), 9. Boris Golubovič (6 \ Kastav), 10. Leon Mazi (6, Gambit Naklo), itd. Ostali (iorenj-ci so se uvrstili takole 19 Marko Tratar (6, Murka Lesce), 25. Oskai Orel (5.5, Tomo Zupan Kranj), 27. Boštjan Mai kun (5.5, Tomo Zupan Kranj) 42 Slavko Mali (5, Muika I esie), ud Na ženskem turnirju je s točko prednosti zmagala velcmojstri-ca iz sarajevske Bosne, Vesna Bašagič pred mednarodno mojstrico Irino Umansko (6.5, Beko) Tretja je bila Alla Grinfcld (6, Rusija). ( 11 n.i Jadranka Stanič je osvojila bal za naslov mednarodne mojstrice Najboljša Slovenka je bila Nataša Krmelj (5.5, Lipa Ptuj), 7. Pel 11 Ipevec (5.5, Komenda), 8. Kiti (irosar (5, Nova Gorica), itd. Najboljša Gorenjka jc bifal Simona Orel (4.5, Tomo Zupan Kranj) na 12. mestu. Turnir taniorjev se je končal že v soboto dopoldne, zmagovalci pa je bil znan že kolo pred koncem. Prepričljivo je tekmece ugnal z 8 osvojenimi točkami Božidar Pintar, ki je poskrbel tudi za knjige IM turnirju Drugi je bil avstrijski mojster Lrnst Stocckl. tretji pa Anton Krničat z Jesenu V nedeljo ta bil odigran še hitropotezni turnir v spomin na dolgoletnega direktorji festivalov Valtet|.i Šmko\(.a Sodelovalo jfl 69 šah,slov, svojo zmago iz odprtega turnirja pa je Ic se podprl Dražen Sermek (Murka Lesce). • Aleš Drinovee TTI I Urška fadež, najboljša med mlajšimi il. klu umi 1SHRSTVO Dirki na reki in v novi GORICI Kolesarji Save so minulo nedeljo nastopih na cestni dirki na Reki Starejši mladinci so vozili na I 10-kilomctrski progi od Opatije do Ra- 111 riazai na Moščcnicc Zmagal je Andrej Hauptman (Rog), naj-boljši Savčan pa je bil lade) Križnai na tretjem mestu Med mlajšimi mladinci |c bil n.i|hitie|ši ladei Val|,ivec (Sava) Na dirki v Novi (lonci, ki jc bila hkrati tudi prva dirka za Pokal I rutabela, je nastopilo ||X dečkov V kategonp starejših dečkov |c bil pivi Petci Ribič (Krka), najbolja Savčana I uka Kalan in Miha Melihen pa na sc uvrstila na tretje in četrto metto • M. Kavaš Alenka plavala rekord mitinga Konec tedna so na tradicionalnem 26. mednarodnem plavalnem mitinigu v Trentu, ki velja za neuradno evropsko prvenstvo v 25-mctrskih bazenih, med okoli 600 tekmovalci nastopili tudi nekateri naši reprezentantje in kandidati za M EP. Kot je sporočil trener naše ekipe in radovljiških plavalk Ciril Globočnik, so se naši izkazali odlično, saj je Alenka Kejžar že prvi dan mitinga dosegla rekord mitinga na 100 m hrbtno. Nato zaradi poškodbe ramena ni več tekmovala, rekord mitinga pa je postavil še Goran Jurak na 50 metrov kravi. • V. S. NOVE PUBLIKACIJE OB 100-LETNICI PZS Zbirka pesmi, planinska karta triglava Ljubljana, 29. marca - Pretekli petek so na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani predstavili nove publikacije, ki jih planinska organizacija izdala s sodelovanjem založbe Mihelač. Kot so povedali na tiskovni konferenci, so se v letošnjem letu, ko mineva stoto leto od ustanovitve planinske organizacije v Sloveniji odločili, da izdajo zbirko pesmi o gorah, ki so jih napisali naši pesniki. Pesmi je dolga leta zbirala in jih sedaj tudi uredila v lično pesniško zbirko, Darinka Petkovšek. Prispevala pa je tudi nekaj svojih pesmi. Pesniška zbirka z naslovom Človek - gora - poezija, slovenski pesniki o gorah je izšla v nakladi dva tisoč izvodov, kar je za pesniško zbirko izredno veliko. Knjigo je mogoče kupiti v vseh knjigarnah in na sedežu PZS v Ljubljani. Kljub določeni krizi na področju kartografije v Sloveniji smo dobili novo karto Triglava, v merilu 1:25.000 (format BI, 70x100 cm). Karta je na novo oblikovana, po vseh konceptih sodobnega kartografskega oblikovanja. Izdelali so jo na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Merilo 1:25.000 - karte v takšnem merilu so na pobudo inženirjev Černivca in Banovca začeli izdelovati že pred dobrim desetletjem, npr. karta Storžiča, Grintavcev -omogoča že odlično orientacijo in vnos posameznih značilnosti terena. Na tiskovni konferenci pa so predstavili tudi poskusni odtis nove karte Julijcev, v merilu 1:50.000. Prvo "petdesetlisočko" so pri nas kartografi izdelali že pred dobrimi štiridesetimi leti, kar nedvomno kaže na bogato kartografsko tradicijo naše države in nedvomno UVrlčarije slovenske kartografije v sam evropski in svelo vni vrh. Karte v merilu I £0.000 so še vedno izredno zanimivo področje in lu vlada še vedno največji komercialni interes Nova kan,i Julijcev bo predvidoma izšla septembra ali oktobra. • M. Peternelj ALPETOUR ALPETOUR - PODJETJE ZA MEDNARODNI IN DOMAČI TRANSPORT, p.o. ŠKOFJA LOKA, TITOV TRG 4/b daje priložnost DIPLOMIRANIM EKONOMISTOM za opravljanje pripravništva oz. dela na področju mednarodnega transporta z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Ponujamo zelo dinamično delo, ki zahteva komunikativnost, samoiniciativo, dobro znanje nemškega jezika, zaželeno tudi angleškega. Menimo, da bo delo zelo zanimalo moške od 25 do 30 let. Pisne ponudbe z dokazili, naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na naslov: Alpetour - Podjetje za mednarodni in domači transport, škofja Loka, Titov trg 4/b, - splošni sektor. Gorenjska banka d.d., Kranj OBRESTI APRIL TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V APRILU ZNAŠA 1,4 % OBRESTNA MERA HRANILNE VLOGE 55% Rm VARČEVALNA KNJIŽICA Km ŽIRO RAČUNI 50%Rm TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 50% Rm dovoljeno negativno stanje Rm + 16% nedovoljeno negativno stanje Rm + 36% VEZAVE - od 10.000,- do 50.000,- SIT nad 31 dni do90dni Rm+ 6 % nad 3 mes. do 6 mes. Rm+6,5% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7 % nad 12 mes. do 24 mes. Rm+ 8 % nad 24 mesecev Rm+ 8,5% VEZAVE - od 50.001,- Sli do 100.000,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm+6,5% nad 3 mes. do 6 mes. Rm + 7 % nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7,5% nad 12 mes. do 24 mes. Rm + 8,5% nad 24 mesecev Rm+ 9 % VEZAVE - nad 100.001,- SIT nad 31 dni do 90 dni Rm + 7 % nad I men. do 6 mes. Rm+ 7,5% nad 6 mes. do 12 mes. Rm+8 % nad 12 mes. do 24 mes. Rm+9 % nad 24 mesecev Rm + 10 % VEZAVI - nad 10.000,- SIT od 10 do vključno 19 dni 70%Rm Od 20 do vključno 29 dni 75%Rm PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA 0,77% 1,40% 0,70% 0,70% 2,64% 4,00%. 1,89% 1,93% 1,97% 2,04% 2,08% 1,93% 1,97% 2,00% 2,08% 2,12% 1,97% 2,00% 2,04% 2,12% 2,20% 0,98% i,os-;, 9,78% 18,43% 8,86% 8,86% 37,38% 61,06% 25,54% 26,13% 26,72% 27,90% 28,50% 26,13% 26,72% 11 M% 2K,5()% 29,09% 26,72% 27,31% 27,90% 29,09% 30,27% 12,60% 13,55% V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomo v LB-Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezal!. /O ljubljanska banka STROKOVNO HITRO PRIJAZNO Krajevna skupnost Gorje prireja 24. in 25. aprila vsakoletni JURJEV SEJEM. Vse trgovce in obrtnike, ki so zainteresirani za prodajo svojih izdelkov na stojnicah, vabimo, da se javijo najkasneje do 10.4. pismeno na Krajevno skupnost Gorje, 64247 Zg. Gorje ali po telefonu na št. 725-007 vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VABLJENI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA oddaja v najem poslovne prostore: 1. 2 skladiščna prostora v izmeri ok. 44 m2 in 46 m2 v zadružnem domu Zminec (pritličje) 2. 1 prostor (bivša pisarna) v zadružnem domu Gorenja vas v izmeri ok. 100 m2 (1. nadstropje). Ponudbe za najem sprejemamo v Kmetijski zadrugi škofja Loka, Jegorovo predmestje 21, osem dni po objavi oglasa. 1 IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila) GATTON ING. d.o.o. zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek, od 13. do 18. ure, v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733 313, od 19 do 20. ure MALI OGLASI ^217-960 PI T T A 1 Ju du Jr% DELOVNI C AS: VSAK DAM OO 8>0 • 22' MEDELJA OD 11- 22* APARATI STROJI PANASONIC brezžični, žični tele foni, tajnice, telefaxi in centrale Zelo ugodno ® 632 596 4536 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, z garancijo, ugod no prodam ® 215 650 4562 Vzidljiv ŠTEDILNIK na trda goriva, nov, z bojlerjem, prodam ® 311 700 _7596 BOJLER nov. 80 I, 20 % ceneje, prodam ® 621 628_7636 PEČ Feroterm, 32 000 Kcal, pro dam Murn Slavko, * 46 187 7941 Pl (" za sosoni«. / veotilatorpim, prostornina 4 kub m, temperatura od 0 do 200 stopini, prodam ® 241-863_8006 Termoakumulacijsko PEČ, 2 5 KvV prodam Cena 5 000 SIT Lalič, Stara Loka 26, škofja Loka 8009 Varilni APARAT, 180 amperov, nov prodam 124 146 80 Ul PRIKOLICO za motokultivator pro dam ® 64 05H 1080 ŠTEDILNIK (2 x plin), nov. nera bljen. zelo ugodno prodam ® 064/622 425 _8062 ELECTRONIC ORGANIZER, 32 KB spomina, cena 220 DEM, prodam ® 064/631 009_8088 Trajnožarečo in PEČ na žaganje prodam Cena po dogovoru ® 77 597_8090 VIDEORECORDER, star dve leti, ugodno prodam ® 213-885 8094 Električni BOJLER, nov. 50 I, pro dam ® 422 305. popoldan 8096 Vgradni ŠTEDILNIK 2 + 2, nov, prodam ® 422 305, popoldan _8097 Avstrijsko MLATILNICO, dobro ohranjeno, prodam ® 43 491 8117 Kupporbusch PEČ, novo prodani Podlubnik 10. Škofja Loka 8138 TV Philips, ekran 63, z daljincem. prodam ® 733 6% 8158 GLASBILA HARMONIKO, 80 basno, in SYNT HESIZER Roland Juno 106, 5 ok tav, poceni prodam ® 241 490 _7496 Klavirske HARMONIKE Hohner 120/5, Hohner 96/9, VVeltmaister 60/5, KITARO Gibson z ojačeval cem, KAMERO Super 8, prodam ® 620-660_8136 Diatonično HARMONIKO, 3.5 vr 8tno, lepo ohranjeno, rdečo, pro dam «■ 70 015 8149 GR. MATERIAL štiri betonske STEBRE za kozolec prodam ® 45 202_8007 Smrekovo HLODOVINO na C. Sta neta Žagarja v Krarnu prodam ® 216 208_8036 01 SKI dtmttlmo J ') < m prodam StOJkOViA, Žirovnica 35 H(l/'i ZADETEK V PETEK Tokrat v petek, 9. aprila, kvlza Zadetek v petek Izjemoma ne bo. Zaradi velikonočnih praznikov »mo oddajo na Radiu Ziri preložili za teden dni in bo ne sporedu 16. aprila. V petek, 9. aprila, bomo objavili nagradni vprašanji za bralke In bralce. Naslednjič bo Zadetek v petek potem ie 23. aprila!!! laaU Podjetje za obnavliante avtoplasčev Kidričeva 8, Škofja loka te*./0S4/63l 181, fax/064/632 806 v cvefiičar"8 lora Škofja Loka Titov trg 14 Tel: 0641621-000 G32) škofja Loka Mestni trg 20 Tel. 064/622 171 Ugodno prodam večjo količino malo rabljene strešne OPEKE, 4 strešna OKNA, nove MODOVNICE z vrati in obroči za kmečko peč ter nov lamelni PARKET. ® 47-749, 47- 463_8150 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE angleščine za osnovne in srednje šole ® 331-455 _7309 INSTRUIRAM matematiko in mehaniko. Aleš, 311-923 8102 UČIM oz INSTRUIRAM nemščino za osnovne šole ® 326-270 8103 KUPIM_ ODKUPUJEMO starinsko POHI-ŠTVO ter ostale starinske PREDMETE. Kirka antika, ® 52-360 ali 48- 545 1461 MOTOR in razne DELE za JEEP WILLYS kupim® 218-480 7264 PRTLJAŽNIK za osebni avto R-5, pet vrat, kupim® 064/84-102 Star KOZOLEC, staro OSTREŠJE, DRVARNICO - obvezno hrast, kupim, m 064/691-117_8069 Rabljen KULTIVATOR z ježem ku pim g 691 523_8092 Odkupujemo bukovo HLODOVI NO in dolžinski okrogli LES smre ke nad 8 m dolžine. Cene nadpov prečne. ® in fax. 064/666 490, vsak dan med 10. in 14. uro 8098 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim. ® 68 647 8129 LOKALI_ V centru Kranja oddamo dve PISARNI, centralna kurjava, telefon, možnost parkiranja Cena po do govoru ® 064/218 752, zvečer _7460 Oddam PROSTOR, 32 kvad. m. ® 064/801 535 8048 V trgovskem središču Kranja oddamo v najem pritlične poslovne prostore v velikosti od 15 m2 do 120 m2 v zaključni lazi izdelave Telelon: 064/329 523 ODDAMO manjši gostinski lokal v bližini Kranjske gore in Bleda; pro stor za mirno obrt ali skladišče v Dorfarjih, Kovorju. Križah. Cer kljah PRODAMO trgovino v Kra nju, bistro v škofji Loki in pošlo vno trgovski lokal v Kamniku APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214 674 8143 KOLESA Gorsko KOLO na 21 prestav, opre ma 500 LX, ugodno prodam ® 84 695_8035 YAMAHO TZR 125, letnik 31/7/1991, prodam ali menjam za FZR - 600. ® 715 554 8058 GORSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam Olševek 7, Preddvor 8118 OBVESTILA Opravljam ADAPTACIJE, elektro inštalacije, pleskarstvo, mizarstvo ■S- 47 445 4650 Enodnevni nakupovalni IZLET z av tobusom ns Madžarsko, dne 17/4/1993 Prijave na ® 49 442, po 16. uri_7828 Ugodne cene PARKETARSTVO PAVLIC, Šenčur, ® 41 -662 7891 Dne 15 do 17/4/1993 organiziramo izlet na ČEŠKO Cilj izleta je Brno in Blansko Prijavo na ® 325 737 _7936 IZLET 24/4/1993 Pompeji Vezuv 691 624 Him Clipn 310 DEM ® 8051 TAVFRNA BAKHUS vas pričakuje vsak dan, razen ponedeljka od 16 do 2. ure_8099 TAVERNA BAKHUS z veseljem ustreie vsem vašim željam ® 49 068_8100 TAVERNA BAKHUS posebna po nudba nedeljsko kosilo (450 SIT) ® 49 068_8101 OBLAČILA Ženske BARETE, dvojne, in otro ske KAPE dobite na ® MB 050 _6623 Ugodno bombažne TRENIRKE, večje, manjše, ženske hlačne NO GAVICI * 241 038 /85 t OTR. OPREMA^ Otroško POSTELJICO z jogijem, previjalno MIZO, pregradni stekleni STENI, prodam. ® 215-893, po 17. uri__^J30£< Otroški VOZIČEK Tribuna, caW 3.000 SIT, prodam. ® 216-256^ OSTALO____ DRVA, meterska, razžagana, TR* SKE, z dostavo, prodam. Žagaj™" tudi na domu. ® 325-488__Jggl Bukova in mešana DRVA prod"J" in dostavim. ® 696-042 STATVE za preproge, primerne tudi za sejemski eksponat, ProdaJ2j ® 712-017___25 LESTVE iz prežaganih smreke prodam® 061/611-078, Medvode^ Pogonsko OS z ekcentrom, za go samico, prodam 064/720-196__ Dober kovinski PROGRAM" Pr0 dam® 51-458 SINTETIKO za ugodno prodam 2013, dopoldan ročno pleteni* «. 861-441, It* 8125 Polovico TELETA prodam Cena 480 S IT/kg.® 65-402 81 PRIDELKI___„ Jedilni KROMPIR prodam. ?°z' man, Križnarjeva pot 2, Stražisc^ Semenski KROMPIR desiree Pgj dam. Sr. vas 13, Šenčur — BRŠLINKE ugodno prodarn W 323 355 Domače ŽGANJE prodam ® 738 950 SADIKE rdečega česmina ugO*j5 prodam ® 064/710-100 ___J^ SADIKE robid, malin "velamet . £ beza, jagod, dobite vsak dan na 1. maja 4,® 324 979___ SENO in OTAVO prodam BreQJ-jj ® 58 245_______— Semenski KROMPIR desireeJ^n ski uvoz, prodam Šifrer, Za "_ 30,® 312 022_-g^ SENO prodam. Kokrica, C nafl0g4 do 53__^J~— Hlevski GNOJ za vrt prodam ^Q la, Podreča 11, Mavčiče_____^-^; Semenski in krmilni KROMPIR e siree prodam Milje 24, Visoko^j Nakaljeni semensk i KROMPIR 24 siree prodam Žibert, Sun ^ Kranj, ® 43 424 POSESTI Prodam BRUNARICO. 2 krat temno barvan op»z ^ 323 133, po 20 uri -^oS" 325 ?597 HIŠO v Žireh prodam. NJIVO za vrtičkarje. lOC^^fjJ oddam v najom ® 21 1 Tf./\V V najem vzamem NJIVO 01 fi NIK ® 41 724, Senčur___—«-gf HIŠO pod Mo/akl|<) proda*#19 066/81 480, zvečer __T-~~-^So Starejio adaptirano HI80 o£jam stah pri Žirovnici poc«'" v jeSe_ ah menjam za stanovanj« g^S mcah ® 801 n22._zvečer__^' V naiom dam p«n ,,,,k,.'*'v| prt"l NJF m prodam dve KH* 3 Tr tel.tv.io Repinc, Zg Vetrno ^ --^obne- ---i- ow~ HIŠE PRODAMO •«••'•' oupl|8n vljene v Lescah. Retni«'' „, ai.šfu cen Ljubnem, stare v Cirčah --j4iu gorici, nove v Sv Duhu i scflh,n SkO" ... nove v in Šenčuriu (atrijske) Okroglem, nedograiene 0|edo Loki, Strahinju. Zos'P1' g^mlj začeto gradnjo v NE 9 APRON NEPREMIČNINE. ^ 004/214674_^r-Hiso^ Enodružinsko starejšo «■ m stah pr. Žirovnici prodam gl44 064/214 674 ___-^x0b<> Prodam NjIvTTSanćuri« ^ kvad m ® 45 65fxpo_20 PRIREDITVE PIFSNA ŠOLA KRANJ dom Kranj vpisuje «• '11 581 0^' FIESTA CLX ESCORD CLX MONDEO CLX CENE SO DO REOlSTfl INF. VRBAid_o1.0.. ■fgSJV i to,064/ 218-454 . od 23200 Dt^ od 29900 Ottfl 94 "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo izključno pismene ponudbe interesentov Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša Veliko uspe ha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. ® 41-581 3516 GLASBO za ohceti in zabave nudi TRIO BONSAJ ® 421 498 4276 RAZNO PRODAM KOTEL za žganjekuho, 80 I, in plinski GORILNIK za polovično ceno Prodam. Možnost dveh obrokov. g_j42-331_ 7161 Otroško KOLO Kekec, DOMOFON, "godno prodam ® 242 108 7479 ŠEKULAR, 3 fazni, GARE - kim-Pež, MOPED na 3 prestave. Stenske 65 643, zvečer pro 7837 ITISON TAPETE, 5 rol, nove, in 22 kvad m, prodam po "godni ceni Aljančič Mira, Be St!!!jg^aJ6Vrržič, ® 52 324 8008 °etonskiMESALEC, rabljen, in «noknlna železna VRATA, 2 kosa, primerna za skladišče, ugodno glPj^rnjfr 48-176_ 8078 J.C0 HORIZONT GLS 1 500. ka irnbo|,rano po de)lh; rotacijsko ^SILNICO 165, SADILEC za "omp.r, SEJALNICO za žito Olt, ^pjrrv® 061/738 607 8111 jodam DIANO ugodno odkupim L° Pohižtvo starih staršev ® v^^——_ 8145 znft? 2EWLJO. CEMENT in trofa 58 094°tarifni STEVEC Prodam ® gjgN. OPREMA Da^K^^^ Marles (korito, napa, pi DFiui'ler' m,za' sto1'). cena 1 500 v.i ; hladilni K, malo zamrzo lovič° °MAR0- ŠTEDILNIK, po po "Bs c^!l Ce"i, prodam Forme 12, 5i^565__8018 SPORT 9 215 041 osebe pro 8041 STORITVE nudi popravila prav vseh pro 10, Kranj, _ 329 886 _1840 8PodSe'.e,ek,r<>,nš,ala(:,'°' 8° dela tro)l- '»ojlerji. gradbena 325 8mPreVOZl' $el|tve, ® __2527 NON S I OP H/ll.-l nnuih Hi ^064/213-619 QOSTAVA PIZZ IZPOSOJAMO ČISTILNE STROJE ZA GOSPODINJSTVO! Primerni za itison, tapison, sedežne garniture in osebne avtomobile. Hribar -Blesk d.o.o., Planina 3, ®/fax 064/331-709 3021 LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni. ® 214-780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLA GANJE keramike. ® 65-773 3366 PRIPRAVE za hitro, natančno, poceni sortiranje jajc do osmih velikosti. ® 311-767 5947 OBNOVA KUHINJ - Mizarski hišni servis - Montaže in popravila. ® 217-974. zvečer 6280 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. ® 326-426, vsak dan po 16. uri 6336 Ugodno ČISTIMO sedežne garni ture, talne obloge, stekla, avtomo bile. Casablanca d.o.o., ® 323- 171, int. 69_6661 POPRAVLJAM pralne stroje. Pri: dem takoj!® 713-235_7357 MONTAŽA in POPRAVILO rolet in žaluzij® 061/376-783 7483 MONTAŽA A-kanala ter ostalih TV anten. ® 215-146, 57-420 7640 Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog ter sedežnih garnitur. Casablanca d.o.o, ® 323-171, int. 69, od 9. do 12. in od 15. do 18 ure ROLETE, žaluzije vseh vrst lahko naročite na ® 064/216-919 7844 Trgovine, butiki; najkvalitetnejši TISK za tekstil - evropski preslika či. ® 064/738-113_7933 Kmetovalci! POPRAVLJAM in iz-delujem lemeža za vse vrste plu gov ® 422 370_8033 OPRAVLJAM manjša zidarska de la, notranje omete; ugodno ® 78 606, zvečer 8044 TLAKOVANJE dvorišč ® 41 832 ŠIVAM oz POPRAVUAM ženske nogavice pobiram zanke ® 326 270_8104 Računalniška OBDELAVA diplom, razni teksti, administrativne STO RITVE. OD.. AOP ® 064/631 522 8107 HLAD d.o.o., Škofja Loka IZDE LUJEMO hladilce za mleko ® 621 074__8109 SATELITSKE ANTENE, 136 kana" lov, z garancijo in montažo 590 DEM ® 310 223__8114 IZDELUJEM in prodajam smetnja ke iz pocinkane pločevine ® 324- 457 8123 Globinsko OČISTIMO tekstilne tal ne obloge, vzmetnice in oblazinje no pohištvo ® 064/621 125 8168 ^5 STANOVANJA Kupim STANOVANJSKO PRAVI CO ® 064/329 875, od 16 do 19 uro 4091 STANOVANJE (2 + 2) na Planini, 83 kvad m, prodam ali zamenjam za manjše (65 70 kvad m) v Šorli jevom naselju ® 325 301, od 17 do 21 uro _8808 Ugodno prodam 4 sobno starejše adaptirano STANOVANJE v Kra nju Šifra Cf NIHA! NA 7575 STANOVANJE v Boh Bistrici. 2 sobno, 49 kvad m, centralna, I nadstropje, prodam ® 41 246 _8031 SIANOVANJI 2 -,ohno. Bistrica Tržič, centralna, telefon, prodam ® 217-911,61 647_8040 Podstreino STANOVANJE. 65 kvad m, prodam Po potrebi se lahko pridobi še 40 kvad m ® 329 153 8131 V §kof|i loki nudimo ženski srod njih let zastonj STANOVANJE (so •, souporabo jiritiklin) /a protiu slugo občasnega čiščenja in kuha nja šifra; LEPA SOBA_8137 SIANOVANJI na Posavcu pro dam ® /0 '>42. I uganili Nataš.t, Podnart 68 8140 J Gorenjskem glasu bomo objavili Vaš mali oglas J^plačno, če nam tekst pošljete na tem kuponu. JJ&Us ima v skupnem besedilu lahko največ 10 besed. p° telefonu 064/217-960 sprejemamo male oglase "^Prekinjeno 24 ur dnevno - objavo zaračunamo po ^«'ku, naročniiki popust II male oglase do 10 beseo J« 20 odstotkov. Kupon /a brezplačni malt oglas do j^esed izpolnite Čitljivo. " "'•''•»••• v iMMr.lnjrili ».rs. .1.1» n p°*'i«lr n«: (.ORKNJSKI (il AS. 64000 KRANJ. KUPIMO garsonjere, 1-sobna in manjša 2-sobna stanovanja v Kranju in drugje na Gorenjskem. ZAMENJAMO 2-sobno 56 kvad. m (Vodovodni stolp) za 3 ali 4-sobno v nizkem bloku, 2 -t- 2 za 2-sobno, lahko nekonfortno, 1.5-sobno v Sp. Gorjah za enakovredno v Kranju in druga. NAJAMEMO več stanovanj. APRON NEPREMIČNINE, ® 064/214-674_8142 VOZILA DELI Dve GUMI Michelin MXT 175/65-14 prodam.® 622-491 FIAT 126 P in ZASTAVO 750 prodam po delih. ® 064/713-319 8108 PRTLJAŽNIKA za Ax in R-4 ter desno OGLEDALO za Ax prodam. ® 064/58-476_8120 AKUMULATOR Topla, nov, 12 V/ 50, prodam za 4 000 SIT. ® 213-609 8124 VOZILA CITROEN rabljeni rezervni deli in odkup vozil Citroen za avtoodpad ® 692 194_4590 Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bočne letve, katalizatorji.) TEACOM d.o.o., Ljubljana, od 9. do 16 ure, ® 061/576-706, 061/199-426, fax. 061/199-447 7186 FIAT 126 P, dobro ohranjen, letnik 11/1989, prevoženih 25.000 km, prodam. ® 064/328 509 7430 GOLF bencinar, letnik 1989, pro dam® 324 914_7522 Odkupim KARAMBOLIRANO VO ŽILO, lahko tudi totalko. Takojšnje plačilo!® 061/218-941 7723 YUGO 45, letnik 1981, prodam. ® 403 124, po 16. uri_7832 OPEL REKORD 20 S KARAVAN, letnik 1980, prodam. ® 41 582 OPEL KADETT 1.3. zelo dober, prodam ® 695 070 8004 OPEL KADETT, letnik 1976, ugod no prodam ® 621 992 8006 HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1990, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® 064/714 948_8010 R 5 CAMPUS, letnik 1991/1992, ze lo dobro ohranjen, prodam ® 064/714 948 _8011 GOLF Diesel CL, letnik 1991, pro dam Kuhar Janko, Visoko 119/g YUGO 55, letnik 1990, prodam ® 41 048_ 8020 AX 14 RD Diesel, letnik 12/1989. 47 000 km. prodam ® 324 710 Prodam R 19 TS, letnik 1989 ® 064/47 235_ Prodam Z 101 GX, letnik 12/1987 ® 328 902, zvečer. YUGO 45, letnik 1983/1984, pro dam. ® 329 479_8025 ZASTAVO 750 LC, letnik 1976. re gistrirano do 24/10/1993, prodam Pestotnik, Kokra 65, Preddvor 8027 YUGO 55. letnik 1988, z dodatno opremo, prodam ® 691 -834 8028 LADO KARAVAN, letnik 1989, de sna stran udarjena, prodam ® 217-827_8032 YUGO 45. letnik 1983, prodam. ® 218 929, popoldan__8037 BMVV, registriran do 11/1993, prodam ® 65 542 8045 YUGO 45 A, letnik 1986, registriran celo leto, ugodno prodam Golnik 78, ® 46 589_8053 YU(,0 45, letnik 1983, delno ka ramboliran, vozen, registnran do 8/1993. prodam ® 241 635 8056 YUGO 55, letnik 1984, prodam ® 714-586_8057 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1987, registriran do 6/1993, pro dam Cena po dogovoru ® 53 625_8060 Osebni avto C KADETT. letnik 1978, dobro ohranjen, prodam Mohorič, /abrokvo 9, Sel«.a 8063 ZASTAVO 101, letn.k 1986 regi strirano do 23/3/1994, proda Vo klo 47, Šenčur_8064 Ml NAUl 1 11). letnik 198/ prodam ® 064/242 674_8066 VW HROŠČ, letnik 1974, lepo ohranjen, prevoženih 40 000 km po generalni, ugodno prodam ® 328 010 8071 RENAULT t WURM • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA-RADIJI, SONČNE STREHE. SPOJLERJI, PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tal.: 9943-463-544000 St Vaitar Rlng 25 27 ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano celo leto, prodam. Cena ugodna. Mitič, Podnart 30 8074 OPEL RECORD 20 S, letnik 1981, prevoženih 105.000 km, cena 5.100 DEM, in CITROEN 1.3 SUPER, 1.200 DEM, prodam. ® 85-257, Jesenice 8077 LADO NIVO in kombi s kasonom IMV prodam® 213-558 8081 OPEL KADETT, letnik 1977, prodam. ® 422-259_8085 126 PGL, letnik 1989, prodam. ® 214-934_8086 ZASTAVO 101 GTL, letnik 12/1986, prodam. ® 47-666 8089 ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 6/1990, 21.000 km, I. lastnik, prodam ® 310-140_8093 ZASTAVO 101, letnik 1977, obno-vljeno, registrirano do 2/1994, prodam. ® 422 066 8095 YUGO 45, letnik 1986, prodam ® 50-789, zvečer od 20. do 21. ure 8105 LADO, letnik 1985, registrirano do 2/1994, generalno obnovljen motor (z računom), prodam ® 714-343_8112 ZASTAVO 750, letnik 1975, ugodno prodam® 064/633-010 8119 GOLF JXD, letnik 1987, registriran do 5/12/1993, rdeč, garažiran, prodam. ® 421-503, po 14. uri 8135 FIAT REGATA 100 S, solidno ohra-njen, dodatno opremljen, prodam za 8.400 DEM. Ručigajeva 32, Kranj 8139 YUGO 45, letnik 1986, registriran do 16/2/1994, I. barva, prodam. ® 325-950_8152 UNO 45 S FIRE, letnik 6/1988, pro dam® 710-527_8153 YUGO 45, letnik 1983. zelo ohra-njen, registriran celo leto, prodam ® 325 196_8155 ZASTAVO 750, registrirano do sre dine maja, prevoženih 46.000 km, letnik 1983, cena 1 100 DEM, prodam. ® 403-303 8156 ŠKODO 120 L, letnik 8/1986, 86.000 km, 2500 DEM, prodam. ® 633 520 8157 ZASTAVO 101 55, letnik 1988, pro dam Prebačevo 58, Kranj 8161 YUGO 45 A, letnik 1986, zelo ohra-njen, prodam. ® 68 330 8162 R 5 CAMPUS, letnik 1987, prodam ali menjam ® 064/312 255 8166 ŠKODO FAVORIT 136 L, "letnik 1990, cena 8 200 DEM, prodam ® 064/312 255_8167 ZAPOSLITVE Nudimo dobro plačano terensko delo! Izplačilo provizije tedensko Pokličite od 17. do 19. ure ® 46 702_5538 Pri nas imate možnost neomeje nega zaslužka, če vam delo ni od več ® 84 662_6039 Iščem delo na domu. Resni intere senti naj pokličejo ® 325 638, Čir-če, Kranj 6462 Zaposlimo KO M F R C. IA t ISTA za pridobivanje dela ® 331 431 Zaposlim STROJNIKA za bager, s prakso ® 324 914 7476 KV MIZARJA zaposlim takoj o dogovoru Mizarstvo Smolej, ,\0-vor 63, Tržič, ® 57 313, 7537 Honorarno zaposlimo DEKLE za strežbo v lokalu ® 68 076 7549 Želim opravljati delo doma Sem brezposeln Tomaž, Kranj, ® 064/325 638 7555 Delo v strežbi dobi simpatično DE KLE Inf Pizzerija Orli osebno Zaposlimo KUHARJA za peko pizz Možna priučitev Inf osebno v Pizzeriji Orli_7748 Iščemo komercialne ZASTOPNIKE z lastnim prevozom za direktno prodajo ® 633 181 7835 NATAKARJA oz zaposlimo v Tržiču. NATAKARICO ® 52 055 7856 Renomirano podjetje nudi redno ali honorarno DELO za območje Gorenjske Plačilo dobro Ponudbe pod šifra: APRIL_7858 Iščem rutiniranega BASISTA za trio ® 312 327_8002 Zaposlimo 5 KOMERCIALISTOV in dva območna DIREKTORJA z iz kušnjami Vaše ponudbe na ® 061/341 542 Poklicali vas bomo nazaj v najkrajšem možnem času ZIDARJA in DELAVCA na mizarski pant žagi takoj zaposlimo ® 58 094 8148 Novi artikli, dober zaslužek, teden ska izplačila Ponudbe s telefon sko številko šifra KRANJ IN OKOLICA_mi GOSTILNA Osvald, Salo 17 pri Ži rovnici zaposli KV KUHARJA ali KUHARICO, lahko tudi pripravni ka ® 801 128_8018 ZIDAR z izkušnjami iiče REDNO zaposlitev ® 622 150, zvočer Bi se radi zaposlili redno ali hono rarno? Pokličite® 215 041 8043 Ste ambiciozni in atraktivni? Če želite izboljšati svoj življenjski standard posredujemo informacije, ki bi vam pri tem zelo koristile. Ferne d.o.o., p.p. 28, 62106 Mari bor__8061 V redno delovno razmerje, na stroju za potopno erozijo, sprejmemo KV DELAVCA. Pogoj je 5 let delovnih izkušenj. Šifra: ŠKOFJA LOKA _8065 Zaposlimo mlado simpatično DEKLE v Okrepčevalnici Sirena v Kranju® 331-137_8076 V okolici Kranja takoj zaposlim TRGOVSKEGA SODELAVCA. ® 213-558_8082 Iščem SKUPINO za izdelavo fasade. ® 064/43-247, od 18. do 19. ure 8126 Zaposlimo še nekaj ZASTOPNIKOV za prodajo otroškega programa. Najvišja provizija, tedenska izplačila zaslužka. ® 59-159, dopoldan_8154 100.000 SIT nudimo pridnim in poštenim. ® 76-622, po 18. uri 8159 Zaposlim MIZARJA in DELAVCA. ® 41 -098 _ 8160 Zaposlimo glavnega KUHARJA. Možnost dobrega zaslužka. ® 064/66-289, 64 083, Dolena vas. Selška dolina 8163 ŽIVALI TELETA, starega 6 tednov, prodam Rozman, Križnarjeva 2, Stra-žišče 7631 TELETA simentalca, starega do 14 dni, kupim. ® 64-298 7867 BIKCA simentalca, težkega 110 kg, prodam. Peterman, Podhom 63, ® 725 207 8059 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *z anteno 80x90 659 DEM *z anteno 60 x 70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL.: 48-570 Mlade KUŽKE siberian huskv, odličnih staršev, prodam. ® 45-124 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. ® 692-109 8026 OVCE z jagenjčki, stare eno leto, prodam® 712-248 8034 TELETA za zakol prodam. Babni vrt 6_8039 Po ugodni ceni prodam seno. Kupim telice za pleme (200 - 250 kg). ® 323 904_ BIKCA, starega teden dni, pro dam. Podbrezje 107 8079 Enoletne KOKOŠI prodam; cena 140 SIT® 632-622_8087 PRAŠIČKE, težke 25-30 kg, prodam. ® 45-434_8121 PUJSKE, težke okoli 20 kg, pro dam Šparovec, Zg. Duplje 26 8128 TELETA simentalca, starega 3 mesece, za rejo, prodam. ® 64-210 _8130 JARKICE sorte PRELUKS prodam. Urh, Zasip Reber 3, Bled 8133 SKOBČEVKE, ALEKSANDRA, pa-zinske PURANE, KANARČKE, RIBE, AKVARIJE, HRANO za živali prodam. ® 76-342 8151 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 47. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC LOMBAR roj. na Zg. Beli 34, stanujoč Vrečkova 7, Kranj Žara bo od torka dalje v mrliški vežici, pogreb pa bo v sredo, 7. aprila 1993, ob 15.30 uri na kranjskem pokopališču. Zahvaljujemo se vsem, ki so bili ob njem v času njegove hude bolezni. Vsi njegovi Kranj, Zg. Bela, Medvode, Preddvor . ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, j očeta, starega očeta, brata, stnca SREČKA KOKALJA iz Podnarta, borca 9. Korpusa se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Kolektivu Jelovice, in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali lepo cvetje, sveče in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se tudi pevcem, nosačem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi Podnart, Kranj, Mlaka, Tatinec, Ljubljana, 23. marca 1993 ZAHVALA Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne? (Simon Gregorčič) Nepričakovano, mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustila ljuba žena, mamica, mama, sestra, teta, sestrična, svakinja in tašča ANGELCA MAČEK roj. Kne, iz Britofa 305 pri Kranju Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu Eoklonili njenemu spominu. Posebna zahvala sosedom, sorodni-om, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavkam in sodelavcem m poslovnim prijateljem za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala vsem za darovano cvetje. Posebna zahvala g. župniku za ganljiv nagovor in lep pogrebni obred, pevcem za Čustveno zapete žalostinkc, trobentaču /a izvajano Tišino, govorniku ob odprtem grobu, praporščakom, nosačem, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakomur srčna hvala! Žalujoči: mož Franci, sin Frenk z družino, sin Zoran, bratje in sestre in ostalo številno sorodstvo Britof, 26. marca 1993 Prejšnji teden sedem hujših prometnih nezgod Pešec mrtev Kranj, 5. aprila - Prejšnji teden je bilo na gorenjskih cestah sedem hujših prometnih nezgod, ena s smrtnim izidom, šest ljudi pa je bilo ranjenih, od teh en otrok. Letos so ceste terjale že deset žrtev (lani v enakem času dve). V treh nezgodah minulega tedna je bil vzrok nepravilna stran vožnje, v treh neprilagojena hitrost, v dveh nepazljivost pešcev in v dveh alkohol. Štiri nezgode so bile v radovljiški, tri v kranjski občini. Najhuje je bilo v soboto, 3. aprila, ob 13.50 na magistralni cesti pri Radovljici. 24-letni Sašo Jovanovič z Jesenic je z osebnim avtom jugo vozil od Lesc proti Podvinu. Koje pripeljal do sredine zaviralnega pasu za bencinski servis v Radovljici, na katerem je stal hrvaški državljan Marko Brekalo, star 43 let, voznik ni zmanjšal hitrosti, čeprav je po ugotovitvah policije pešca lahko opazil že na 300 metrov daleč. Pešec je nenadoma stopil pred avto, Jovanovič ga je približno pol metra od desnega roba voznega pasu zadel. Odbilo ga je na pokrov motorja, nato na streho, na strehi se je peljal 44 metrov, nakar je avto obstal na nasprotnem voznem pasu. Brekalo je v nedeljo dopoldne zaradi hudih poškodb v jeseniški bolnišnici umrl. In še bežen pregled marčevske prometne statistike; marca je bilo na Gorenjskem 36 hudih prometnih nezgod (lani v enakem času 27), pet smrtnih žrtev (lani ena). Najpogostejši vzroki nezgod: neprilagojena hitrost (14), nepravilna stran vožnje (11), alkohol (9). Največ prometnih nezgod je bilo v kranjski občini, in sicer 18, sedem v škofjeloški, šest v radovljiški, pet v jeseniški, v tržiški marca ni bilo hujše. Trinajst nezgod je bilo na regionalnih, enajst na lokalnih in pet na magistralnih cestah. # H. Jelovčan Ustreljena umrla V petek, 2. aprila, popoldne je v Kliničnem centru v Ljubljani umrla 49-let-na Marinka Vrhovnik iz La-hovč, ki jo je prejšnji torek s pištolo ustrelil v čelo 53-letni sovaščan Janez Rozman. Rozman je od tedaj v priporu. Požar zaradi malomarnosti Kranj - Vzrok požara na stari žagi KŽK Kranj na Meji, ki je 27. marca povzročil za najmanj tri milijone tolarjev škode, je pojasnjen. Iz malomarnosti naj bi ga zanetil še ne polnoletni član družine, ki tam prebiva. Kriminalisti so namreč ugotovili, da je imel fant v bližnji uti "žur", nakar je nameraval druščino z očetovim avtom razvoziti domov. Ker bencinski kazalec v avtu ne dela, je fant za vsak primer v rezervoar dolil nekaj bencina, pri tem nepazljivo odvrgel čik in šel za trenutek stran. Iz neznatnega čika je nastal velik ogenj. Proti osumljenemu krivcu požara bodo kriminalisti napisali kazensko ovadbo. • H. J. Grobi mož Tržič - Kaznivega dejanja hude telesne poškodbe je osumljen 40-letni Bojan H. iz Tržiča. Sredi marca se je doma sporekel z ženo in nad njo razkazoval svojo moško premoč. V prepiru jo je zgrabil za lase, jo z obrazom udarjal ob omaro, nazadnje pa jo ležečo na tleh še krepko obr-cal. Ženska se je zatekla po pomoč k zdravnikom, ti so jo poslali v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude telesne poškodbe. Volčjak ogrizel fantka Jesenice - V nedeljo okrog treh popoldne so se na dvorišču počitniške hiše na Žerjavcu pri Jesenicah igrali petletni Rok V., njegov brat in prijatelj. Nenadoma se je izza hiše prikazal nem ški ovčar, last 62-letnega Franca B. Pes je pritekel naravnost do Roka in ga ugriznil v obraz. V jeseniški bolnišnici so ugotovili hude raztrganine po obrazu in nosu, Franc B. pa bo javnemu tožilstvu ovaden zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti • II. J. Otroka pekel na peči Kranj - V sredo so kriminalisti UKS in kranjske policijske postaje privedli k preiskovalnemu sodniku 25-letnega brezposelnega Mira V. iz Kranja. Sodnik je odredil pripor. Osumljen je dveh kaznivih dejanj, in sicer nasilniškega obnašanja ter povzročitve hude telesne poškodbe. Miro V. naj bi žensko, s katero živi, na silvestrovo tako močno pretepel, da ji je povzročil več telesnih po škodb, zaradi katerih je bila dalj časa v bolniški. Se huje pa se je spozabil 14. marca letos. Okrog šestih popoldne je njenega štiriletnega otroka "kaznoval" tako, da ga je posadil na zakurjeno uaino/arečo peč. Hudo opečenega otroka zdravijo v Kliničnem centru, Miro V. pa o IVOJih detanph ra/ misija v radovljiških zaporih. • H. J. Nezgoda na tirih Jesenice - 43-letna Milena I" / Jesenic in njen 63-letni prijatelj sta 31. marca okrog osmih zvečer pešačila po železniških tirih od Potokov proti Jesenicam V nepreglednem ovinku ju je pre senetil vlak, ki je Mileno zadel s stopnico vagona. Hudo ranjeno so odpeljali v bolnišnici, k|cr so ugotovili, da ima /dm bljeno medenico in druge po skodbe. Ovadba proti razpečevalcu mamil Kranj - Kriminalisti UKS so ovadili 22-letnega Mitja F. iz Kranja kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil. Sumijo ga, da je še ne 17-letnemu dekletu večkrat dal za uživanje heroin. Na podlagi tega so kriminalisti pri njem opravili hišno preiskavo. Našli so nekaj zavojčkov indijske konoplje in nekaj gramov heroina, vse pripravljeno za preprodajo. Mitja F. naj bi bil sostorilec še v eni kazenski ovadbi iste vrste. Kriminalisti so namreč ovadili 18-letnega Tomaža G. iz Kranja. K njemu je 22. februarja letos v lokalu Črni baron prišla 17-letnica, ki je s seboj prinesla injekcijsko iglo z že pripravljeno mešanico heroina. Dobila naj bi jo pri svoji prijateljici. V lokalu je poiskala znanca Tomaža G. in ga prosila, če ji vbrizga mamilo, ker sama s tem nima dovolj izkušenj. Tomaž G. naj bi ji ustregel, heroin pa naj bi prav tako izviral od Mitje F. • H. J. Zgoreli ostrešji Bohinj - V nedeljo ob pol dveh je zagorelo na podstrešju gospodarskega poslopja v Stari Fužini v Bohinju, last 49-letne Marjete K. Ogenj se je razširil tudi na sosednjo stanovanjsko hišo. Pogoreli sta obe strehi, tele in bikec, medtem ko so drugo živino uspeli rešiti. Škodo cenijo na okrog dva milijona tolarjev. Ogenj je pogasilo 105 gasilcev iz okoliških vasi. Kot domnevni vzrok požara navajajo elektriko, čeprav komisija UNZ Kranj še ni rekla zadnje besede. • H. J. Odgovarjali za lanske grehe Radovljica - Kriminalisti iz radovljiške policijske postaje so prijeli tri domnevne tatice: 27-letnega brezposelnega Andreja K. iz Stare Fužine, 20-let-nega Uroša R. iz Ribčevega Laza, ki trenutno služi vojaščino, in 20-letnega Boruta S. s Škofljice pri Ljubljani. Osumljeni so, da so 19. septembra lani vlomili v počitniški dom Ina v Ukancu, oktobra v dve počitniški hišici v Ribčevem Lazu in v eno v Poljah v Bohinju, septembra lani pa naj bi na parkirišču pri hotelu Kompas izro-pali še tri avtomobile. Pri hišni preiskavi so kriminalisti dobili del ukradenega blaga. • H. .1. /uspešen \ m posel propagandna ■ 1 objava # v Gorenjskem glasu Ekvador in Galapaško otočje Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na predavanje z naslovom Hkva-dor in Galapaško otočje. Predavanje bo v sredo, 14. aprila 1993, ob 17. uri v veliki tejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo gospod Jane/ Pretnar Vstopnine ni! • L. C. 1ADiO<=tAnJ Danes ob 9.20 iskra iro mri ost: irektor Milan Bajželj Cvetje in pridelki , Cerklje, marca - Na občnem zboru Turističnega društva Cerklje, ki deluje na območju osmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, so pregledali delo in sprejeli precej obširen program dela in aktivnosti v letu turizma. Osrednji prireditvi letos bosta razstava cvetja in lovstva, ribištva ter čebelarstva ter Izbor najtežjih kmečkih pridelkov v Sloveniji. V programu pa imajo tudi očiščevalne akcije, tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji, ocenjevanje vrtov, kmetij in vasi. Društvo bo sodelovalo tudi na prireditvah na Krvavcu. Na zboru so pohvalili tudi nove aktivnosti na cerkljanski šoli, kjer bodo letos ustanovili tudi turistični podmladek. Izvolili pa so tudi nov upravni in nadzorni odbor. Spominska svečanost na Mišačah Ob 50-letnici uničenja partizanske tehnike Meta na Mišačah in v počastitev spomina na žrtve Karla Prežlja, Viktorja Jurkasa, Ivana Pogačnika in Cirila Pečnika bo v soboto, 10. aprila 1993, ob 10. uri spominska svečanost na Mišačah pred Pečnikovo domačijo. • L. C. Kranj, 2. aprila - Tale »steber« je bil še pred kratkim macesen s košatimi vejami in razkošno senco nad vrtički za starimi nemškimi bloki na Cesti I. maja v Kranju. Pa si ga je skupina tamkajšnjih stanovalcev, ki jim je drevo očitno zastiralo razgled na betonsko Planino, dovolila takole barbarsko oklestiti. Poklicali so nas njihovi zgroženi sosedje, ki jim je žal za vsako drevo, ki se mora umakniti človekovemu nasilju nad naravo. Kje so zeleni, se vprašujejo. Ali jih taki drobni krajevni problemi ne zadevajo? - Foto: C. Ši-nik iVlIMiVlILK Razstava Domna Slane Radovljica - V poslovnih pro-štorih Ljubljanske banke. Gorenjske banke v Radovljici bo do 23. aprila na ogled tretja letošnja likovna razstava. Tokrat se z desetimi deli predstavlja akademski slikar Domen Slana, poznan sicer tudi kot odličen zmajar iz Škofje Loke. Razstava je prodajna, cene pa so zmerne - od 200 do 500 DEM v tolarski protivrednosti-• (jr) Razstava v Linhartovem hramu Radovljica - V gostinskih prostorih Linhartovega hrama v starem delu Radovljice so v soboto odprli razstavo amaterskega slikarja Jožeta Horvata iz Radovljice. Avtor v zadnjem času ustvarja samostojno, preo tem pa je bil tudi ustanovitelj likovne sekcije KUD Radovljica. Tokrat predstavlja oljne upodobitve krajine, tihožitja m portrete. • (jr) Izlet v Gorico Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje, ki deluje na območju sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, prireja v četrtek, 8. aprila, izlet v italijansko Gorico. Odhod avtobusa