SIXJVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 17. MAR. 1993 Letnik XLVIII. Štev. 11 (2695) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. Planinsko predavanje Slovenski koroški planinci so ob svojem občnem zboru pretekli petek medse povabili znana slovenska alpinista Andreja Štremflja in Marka Prezlja (slika) lanskoletna junaka Himalaje. „Vaščani66 so praznovali Nabito polna avla ljudske šole v Bilčovsu preteklo soboto je samo še potrdila veliko priljubljenost vokalne skupine Vaščani pojo. Koncert je bil v počastitev njene 5. obletnice delovanja, na njem pa so kot gostje nastopili tudi pevci „Bilke“ (na sliki) ter ženski tercet Turnersee iz Podjune. Pevski spored „Vaščanov“ je zajemal stare ljudske pesmi, Kernjako-ve ljubezenske, dalmatinske in celo pesmi zabavne glasbe. Jelcinov poraz bi lahko vplival na vojno v Bosni Ome^v pooblastil Borisa vojaški pogovori predstavni- nostnem svetu. je v zadnjih dneh popravil vtis, Omejitev pooblastil Jelcina, ki jih je prejšnji teden sprejel kongres ruskih poslancev, lahko povzroči večjo rusko podporo Srbiji in tako posredno tudi bos'anskim Srbom. Znano je, da ruska opozicija, ki jo sestavljajo bivši komunisti povezani z nacionalisti, že dalj časa Jelcinu, še bolj pa zunanjemu ministru Kozirevu, očita, daje njuna zunanja politika izdala pravoslavne brate na Balkanu, s čimer so mišljeni seveda Srbi. Znano je tudi, da so pred meseci v Bukarešti potekali vojaški pogovori predstavnikov generalštabov t. im. jugoslovanske in ruske vojske, na katerem so podpisali dogovor o prodaji večje količine ruskega orožja srbsko-črno-gorski vojski z odloženim plačilom. Šlo naj bi za tanke, helikopterje in celo letala. Ruska stran odkrito podporo Srbom iz taktičnih, predvsem ekonomskih razlogov seveda zanika, preko svoje diplomacije pa spretno deluje proti vsakršnim ostrejšim ukrepom proti Srbiji in pri tem uporablja pravico veta v Var- Jelcin in Kozirev sta bila v vprašanju srbskega vpleta v vojno v BiH vsaj toliko prožna, da sta bila preko svojega odposlanca Čurkina pripravljena iskati diplomatsko rešitev in pritiskala na Srbe, naj vendar podpišejo Vance-Ownov mirovni načrt. V kolikor bo ruska opozicija imela večjo težo, bo tudi podpora Srbom postala bolj izrazita, sicer še previdno zakrita, vendar materializirana. To pa bi pomenilo nadaljevanje vojne. Francoski general Morillon ki ga je napravil s svojo izjavo po obisku muslimanske Cer-ske, ko so jo zasedle srbske sile. Tedaj je prišel v mesto, povohal, in ko mu ni zadišalo po smodniku in razpadajočih truplih, dejal, da ni dokazov za srbsko pobijanje muslimanskih žrtev. Tokrat je odšel v oblegano Srebrenico in bo po lastni izjavi ostal med Muslimani toliko časa, dokler ne bo v mesto prispel prepotreben konvoj pomoči in dokler mu ne bo uspelo izposlovati evakuacije ranjencev. J.R. Stoisič: pouk na Gradiščanskem „S svojo izjavo o dvojezičnem pouku na Gradiščanskem se je ÖVP odmaknila od svoje dosedanje linije, ki je bila naklonjena manjšini,“ ugotavlja državna poslanka Terezija Stoisič. Gradiščanski deželni poslanec dipl. inž. Nikolaus Berlakovič je kot govornik svoje stranke še pred kratkim pri diskusiji z gradiščanskimi Hrvati poudarjal, daje ÖVP striktno proti vsemu spodkopavanju dvojezičnega pouka, pa je očitno na to kaj hitro pozabil. „Kdor je za ohranitev večjezičnosti in proti trenju med narodnostmi na Gradiščanskem, ta enostavno ne more zagovarjati ločevanja narodnostnih skupin, ki bi nastalo s principom odjavljanja,“ pravi Stoisičeva. „Če je dvojezičnost omejena samo na manjšino, gre z večjezičnostjo navzdol.“ Moralo bi biti že zdavnaj jasno, da pride za dvojezične občine na Gradiščanskem v poštev samo splošen dvojezični pouk v obveznem šolstvu, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se ÖVP naenkrat pridružuje stališču SPÖ o priznavalni prisili v šolstvu. Ob letošnji ljudski zahtevi seje pokazalo, daje največ tolerance na dvojezičnih področjih. Preberite: - str. 2 Komentar Sonje Wakounigove - str. 3 Knjiga spominov Bogdana Osolnika - str.4 „Vaščani“ so proslavili 5.obletnico“ - str.5 Seminar SPZ - str. 6 Obzornik -novice iz sveta - str.7 Slovenska povojna zgodovina Svobodnjaki začeli z volilno kampanjo Nič boljšega ne pade svobodnjakom na misel za začetek volilne kampanje kot gonja proti Slovencem - to se je po njihovemu mnenju v deželi Koroški že vedno obneslo. Deželni poslanec Martin Schret-ter je spet vzel na piko slovenske šolarje - tokrat na dvojezični trgovski akademiji. Šolo naj bi kar zaprli, ker je procent tujih (slovenskih) državljanov previsok. Seveda ni bilo čuti niti besede o pomenu, ki jo ima taka šola v koroškem prostoru z ozirom na gospodarske stike z najbližjim sosedom, pa seveda tudi ne o tem, da Slovenija trenutno izobražuje več kot 10.000 tujih šolarjev - beguncev. Schretter je zahteval tudi t. im. „osrednje šole“ za manjšino, beri šole v getu. Te bi utegnile postati celo resnica, če bi se uveljavila priznavalna prisila, za katero se nenadoma zavzema del koroških Slovnecev. Razgovor o gospodarstvu V ponedeljek je generalni konzul Republike Slovenije povabil na razgovor zastopnike gospodarstva iz Slovenije in slovenske gospodarstvenike s Koroškega. Po nekdaj statističnih številkah, kjer se je pokazalo, da je avstrijski izvoz v Slovenijo 4,5 - krat večji kot obratno, so gospodarstveniki razpravljali o možnostih povečanega izvoza Slovenije v Avstrijo. Avstrija velja v Sloveniji kot izredno trd partner, ki ne trguje z ozirom na sosedstvo in bližino, pač pa gleda na Slovenijo še strožje kot na primer na Češko ali Slovaško. Avstrija ni pripravljena investirati v gospodarski razvoj Slovenije brez obsežnih in včasih tudi dvojnih garancij. Slovenija upa, da bo z vstopom Avstrije v Evropsko skupnost imela preko Avstrije večje možnosti izvažanja v države ES. Izjave Vranitzkega V intervjuju za „Republiko“ je zvezni kancler Vranitzky poudaril, da „Avstrija ne namerava pokupiti slovenske zemlje“, kot se bojijo zeleni v Sloveniji. Avstrija se bo s svojim kapitalom udeležila pri izgradnji savskih elektrarn, kar bo stalo med šest in sedem milijard šilingov. Te elektrarne so mišljene kot alternativa atomski elektrarni Krško, vsaj kar zadeva avstrijske interese. Odnose med državama označuje kancler kot odnos obojestranskega razumevanja in Slovenija je za Nemčijo na drugem mestu v meddržavnih trgovinskih poslih. Avstrija se namerava udeležiti tudi pri cementarni v Anhovem. Po vstopu Avstrije v Evropsko skupnost se bo Vranitzky zavzel za svobodni trgovinski sporazum med ES in Slovenijo. O sporu med Slovenci na Koroškem, ki je nastal zaradi denarja, pa meni, da ga morajo reševati predvsem sami. Gledališče ob Dravi vabi na premiero drame Ivana Cankarja HLAPCI v režiji Petra Militarova v petek, 26.marca, ob 20. uri v kulturnem domu v Šentprimožu Nastopajo domači igralci iz Podjune in gostje iz slovenske Koroške Stališče Narodnega sveta in Enotne liste do spremembe volilnega reda je razumljivo, saj je s 4% klavzulo majhnim strankam vstop v Defelni zbor praktično onemogočen. Zahtevajo znižanje klavzule na 1%, podobno kot tudi Zeleni, le da bi bili ti zadovoljni z 2%. Torej, vsak želi volilni red, ki bi mu bil ukrojen na život. Zveza slovenskih organizacij gotovo ne nasprotuje težnjam - čeprav gleda nanj precej skeptično. Pozitivno KOMENTAR Sonje Wakounig Naj odloča večina? pri takem sedežu bi bila seveda možnost, javno artikulirati svoje zahteve - in nič več. Brez sporazuma z večinskimi strankami ne bo mogoče doseči kaj več, kakor lahko danes, to vedo tudi na Cesti 10. oktobra. Dodatni 37. mandat, kakršnega zahtevajo, naj bi po prvi varianti dobil tisti, ki bi med kandidati na različnih listah zbral največ glasov po vsej Koroški in ne samo v enem od volilnih okrožij. Druga varianta (in kot se zdi, se nameravajo v bodočnosti osredotočiti prav na to) pa naj bi bil virilist. Tega pa naj bi spet določil - hja, kdo drug -slovenski parlament, ki ga še ni nikjer. Volili naj bi ga ob deželnih volitvah, vsi Korošci, komur se zljubi. NSKS in EL pravita, da se z uporabo dodatnega volilnega lističa volileclvolilka prizna k Slovencem. To je seveda neresna interna želja, ki še malo ne odgovarja realnosti. Dejstvo je samo, da bi bilo prepuščeno večinskemu narodu, kakšno narodno zastopstvo bodo Slovenci imeli, katero jim bo najbolj ugajalo, s kom „bodo najlaže“. Zadostovalo bi že „neobvezno“ priporočilo (interno ali javno) ene od velikih strank, koga bi bilo vredno podpreti, pa bo izid ne samo dvomljiv, pač pa lahko tudi nevaren za obstoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Če ne že pri prvih, pa pri enih od naslednjih volitev. „Tega ne verjamem, “je stereotipna argumentacija zagovornikov takih volitev. In prav tu se razkriva nedopustna avantura NSKS in EL. „Farbati“ ljudi, da bi se potem lahko izkazalo, da je veliko več Slovnecev, je de-magoški instrument za „naše ljudi“, ki se morebitnega porasta „slovenskih“ glasov lahko le veselijo. Te (morebitne) večje številke pa bi ne bile relevantne za nikogar, niti drobtinice več pravic bi ne imeli zaradi njih, kajti v isti sapi zagotavljajo, da to ni nikakršno preštevanje. Da so vsi volilci že kar Slovenci, ker se v volilni celici „tako počutijo“, je smešno, otročje in naivno, pa vendar tako razlaganje zamika marsikoga, kisi želi hitrih in enostav- nih rešitev. Teh pa na žalost ni - hitro in enostavno pa se da marsikaj zavoziti v jarek. Kakšen model volitev bi potemtakem morali prevzeti nekoč naši otroci - ali pa je Narodnemu svetu in EL to že vseeno, ker nas je itak vsak dan manj? Nja se potem drugi sekirajo, hinter uns die Sinflut. Primerjava z občinskimi volitvami, kjer lahko voli vsak, pa šepa v toliko, da imajo volilne skupnosti svoj pogled in program, ki je naravnan na zadeve občin, vendar tudi v občinske gre-mije ne more nihče voliti Slo-vencalke še poleg „svoje“ liste. Interesna skupnost občanov pa ni že kar interesna skupnost cele narodnostne skupnosti; tudi po občinah volijo Slovenci tudi druge stranke. V predlogu za volitve v tak parlament pišejo: Pasivno volilno pravico dobi lista ali oseba, ki zbere vsaj 50 podpornih izjav. Vsi kandidati kot tudi vsi podporniki morajo biti pripadniki slovenske narodnostne skupnosti in se morajo tako tudi deklarirati. V nasprotju z aktivno volilno pravico mora pri pasivni biti priznavanje pod kontrolo in s tem bi bilo potrebno, da se ustanovi kontrolni mehanizem, podoben tistemu v sosvetu. Tako, pa imamo, ko nimamo. Hvalabogu je pri-znavalna prisila in s tem vsaka kontrola in kontrolni mehanizem o narodnosti v Avstriji prepovedana. In naenkrat je za Narodni svet in EL kontrola narodnosti sprejemljiva, vseeno, če „samo“ za možne kanidate. Aplavza z najbolj desne strani avstrijske družbe so si lahko gotovi in nanj bržkone tudi računajo. Pozabljene so vse demonstracije „ne damo se preštevati“, pozabljeni vsi tehtni argumenti borcev za narodnostne pravice, z desne in z leve. Vsaj tu si je bila slovenska narodna skupnost vselej edina, in to ne brez razloga. Toda „oblast“-beri denar - diši, in za to je bržkone vseeno, kaj bo potem. Naj mi kdo razloži, kako naj bo „parlament“ samostojen, če je odvisen od vo-lilcev iz večine. Uradni obisk slovenskega zunanjega ministra Peterleta V ospredju vprašanje radija in televizije za koroške Slovence V ospredju sta bila pogodba o sodelovanju pri karavanškem predoru ter pogovori o gospodarskem sodelovanju in izboljšanju položaja slovenske manjšine na Koroškem. Igor Schellander Prvi uradni delovni obisk slovenskega zunanjega ministra in podpredsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta pretekli petek pri avstrijskem kolegu Aloisu Mocku se je zaradi megle nad letališčem Schwechat začel sicer z zamudo. Pogovori ministrov - najprej na štiri oči, potem skupaj s spremljevalci - so se nato pričeli šele po dvanajsti uri. Nato je bila podpisana bilateralna pogodba o skupnih ukrepih in tehničnih ureditvah pri nadzoru karavanškega avtocestnega predora in nadzorovanju obmejnega prometa. Popoldne je bil preložen tudi osnutek bilateralne pogodbe o gospodarskem sodelovanju, s katero naj bi dobili prednost slovenski industrijski in agrarni proizvodi. Prav tako naj bi se Avtrija soudeležila pri izgradnji slovenske prometne infrastrukture, dobila pa naj bi tudi neposreden dostop do koprskega pristanišča, ki bi ga ...seveda na tradicionalno proslavo ob dnevu žena v hotel Obir. Žene, zbrane v Železni Kapli, same ne bi točno vedele, pa jim je predsednica ZSŽ Milena Gröblacher povedala, da so se letos zbrale že na 30. proslavi tega pomembnega dne. Gröblacherjeva pa je omenila tudi velik prispevek žena na vseh področjih težavnega vsakdneva in zavrnila pisarjenje o nepomembnosti slovenske ženske organizacije. V pozdrav je zbranim ženam spregovorila Bredica Župane, ki je nakazala zapostavljanje žene v moderni družbi, ugotovila pa tudi, da se žene počutijo enakopravne vsaj v domačem kulturnem društvu in v farnem zastopstvu. Spomnila je na geslo Žene za mir, po katerem naj bi se vsi ravnali. Nato so vsakoletni shod žena pozdravili še podžupan inž. Schlieber, krajevna zastopnica socialdemokratskih žena Pepca Pečnik ter predsednik Zarje Jože Blajs, ki je menil, da je v poskusih razdvajanja (vedno in vsepovpsod) zelo velika nevarnost. Johana Sadolšek-Zala se je spomnila težavnih začetkov slovenskega ženskega (uporniškega) gibanja okrog 1943. leta in vprašala, ali svet ne plove v ponovno zablodo. Marija Ošina je z veznim tekstom prebrala tudi pozdravno pismo članice katoliškega ženskega lahko koristila kot „svobodno pristanišče“. * Za slovensko narodno skupnost na Koroškem so bili pomembni pogovori o razširitvi radijskega programa in o možnosti sprejema televizijskega signala RTV-Slovenija ter pogovori v vprašanju otroških vrtcev. Minister Peterle je s tem v zvezi na kratki tiskovni konferenci dejal: „Manjšinska vprašanja in zahteve seveda usklajujemo z manjšinskimi predstavniki, in tudi to pot smo se srečali z njimi na zelo obširnem sestanku, tako da seveda zastopamo to, kar je enotna volja samih koroških Slovencev. Oni upravičeno postavljajo na prvo mesto tista vprašanja, ki omogočajo in podpirajo slovensko identiteto ter normalen razvoj in rabo jezika. Zato poudarek na vrtcih, radiu in televiziji.“ Ministra sta med drugim spremljala državni sekretar za vprašanja Slovencev po svetu Peter Vencelj in Karel Smolle, kije od 1. marca dalje Peterletov zunanjepolitični svetovalec s sedežem na Dunaju. Pogovori delegacij so trajali do poznega popoldneva. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je izpostavil zgledne, dobre odnose s sosedo Sloveni- gibanja, gospe Marije Thurn, ki ugotavlja, da v Železni Kapli obstaja sožitje preko narodnostnih in političnih meja. Kulturni del prireditve so s pesmijo oblikovali okrepljeni MePZ Zarja pod vodstvom Gabriela Lipuša, otroška folklorna skupina (vodi jo Cita Smrtnik) z veselim plesom ter šolarji Nataša, Dunja, Filip, Kristiane, Elisabeth, Martina, Michaela in Andreas, ki so lepo in razumljivo recitirali primerne pesmice. Popoldansko praznovanje žena v Železni Kapli se je zaključilo z družabnostjo in kramljanjem - ob tej priložnosti so moški spet stregli obložene kruhke in izvrstno pecivo (kar so s skupnimi močmi seveda pripravile - ženske), muzikanta Egidij in Mihi sta (zaradi preobremenjenosti v zadnjem času) igrala bolj redke viže, zato pa je Folti pomil vso posodo, ki se je ta dan nabrala v hotelski kuhinji. K lepi prireditvi iskrene čestitke! Povprašal sem še nekatere žene za mnenje o pisanju in skrbeh gospe „stih“ v „nt“, pa so mi rekle, da te osebe ne poznajo in se ne morejo spomniti, da bi bila kdaj prisotna na eni od tridesetih kapelških proslav, kaj šele na kakšni drugi njihovi prireditvi. Pa še to je ena menila, da ji ni za uveljavljanje na račun drugih žena... M.T. jo, zavzel se je za podporo Sloveniji pri pogajanjih za sporazum o prosti trgovini z EFTA, o predlogih za izboljšanje situacije slovenske manjšine na Koroškem pa je dejal, da bodo temeljito preverjeni in da jih bo posredoval najprej pristojnim vladnim oddelkom in organom. Mediji na Hrvaškem Zastopniki mednarodne organizacije medijev so označili položaj časopisja, radia in televizije na Hrvaškem kot eno samo katastrofo. Zaradi od zgoraj odrejenega enostranskega poročanja je ta mednarodna komisija sklenila, da bo Evropskemu svetu priporočila, naj s sprejemom Hrvaške še počaka. Z dvomljivim načinom privatizacije medijev si je HDZ -Tudjmanova stranka - zagotovila oblast nad mediji. Novinarji še bolj ali manj neodvisnega časopisa „Slobodna Dalmacija“ stavkajo zaradi svobode mnenja, saj bi s privatizacijo bili prav tako prisiljeni poročati tako, kot želi HDZ. Ministrski predsednik Šarinič je izjavil, da lahko na Hrvaškem vsakdo postane založnik, pozabil pa je povedati, da je razpečevanje še vedno tista ključna točka, zaradi katere neodvisni časopisi ne morejo doseči bralcev. Tako se je zgodilo z enim največjih časopisov „da-nas“, ki je nehal izhajati, dva meseca kasneje pa je bil spet na trgu z novim izdajateljem in novimi novinarji, ki so vsi blizu vladni stranki. Članov komisije ni mogel prepričati tudi sam Tudjman, ki zatrjuje, da ima Hrvaška od vseh držav nekdanjega vzhodnega bloka najvišji nivo demokracije. Zveza koroških partizanov vas vabi na zanimivo 8-dnevno potovanje na Češko (Praga), Nemčijo (Berlin, Dresden, Bautzen) na Poljsko (Czenstohowa, Krakow, Katovice, Auschwitz) in Slovaško (Bratislava) od 3.5. do 10.5.1993 Informacije daje in prijave sprejema Milka Kokot, tel. 0463/514300/40 Prisrčno vabljeni! Mamica je nekam šla... Pričevanja o povojnem barantanju za Koroško Mariborska založba Obzorja godbe kar nekako pozablja in jetja, ki so omogočili njen i; Mariborska založba Obzorja in Dolenjska založba Novo mesto sta pred nedavnim izdali zanimivo knjigo pričevanj slovenskega diplomata Bogdana Osolnika, koroškim Slovencem, predvsem starejši generaciji, dobro poznanega iz povojnih let. Avtor je bil leta 1947 od takratne jugoslovanske vlade poslan za dopisnika na Dunaj in na Koroško in je najprej kot dopisnik in pozneje kot diplomatski predstavnik doživljal razvoj dogodkov na Koroškem, odkrival ozadja pogajanj za priključitev južne Koroške k Jugoslaviji, spremljal narodnostno in priključit-veno gibanje med koroškimi Slovenci, vsa razočaranja in končno tudi nastanek dveh organizacij. Svoja spominska pričevanja o dogajanju v Avstriji in pogajanjih za njeno državno pogodbo zaključuje z opisom diplomatske dejavnosti leta 1954-55 v Moskvi, ko so Sovjeti naenkrat pristali na sklenitev državne pogodbe. Spomini Bogdana Osolnika niso zanimivi le za koroške Slovence, pač pa tudi za avstrijske zgodovinarje, saj se delež takratne jugoslovanske diplomacije za sklenitev državne po- godbe kar nekako pozablja in omalovažuje. Leta so marsikateri dogodek in vzročno zvezo potisnila v pozabo, k temu pa je dodatno prispeval še nekoliko podcenjevalen odnos že do takratne Jugoslavije, dogodki zadnjih let pa so omenjanje Jugoslavije seveda povsem izrinili. Bogdan Osolnik Knjigo Osolnikovih spominov z naslovom Med svetom in domovino sta predstavila urednika obeh založb, Andrej Brvar in Franc Šali. Ob tem sta opozorila na nekoliko nenaklonjen odnos sedanje slovenske oblasti za tovrstno memo-aristiko, kljub temu pa so se našli sponzorji, predvsem pod- jetja, ki so omogočili njen izid. Strokovno oceno iz zgodovinskega stališča je podal prof. dr. Janko Pleterski. Predvsem je podčrtal avtorjev pošten odnos do tedanjega dogajanja, m-karkršno skrivanje svojih občutkov v tedanjem času in ne-prilagajanje njegovih pogledov modi današnjega časa. Osolnik je o vsem spregovoril iskreno kot človek in ne kot diplomat. Pleterski je poudaril veliko pričevalsko vrednost za razumevanje tedanjega dogajanja na Koroškem in pogajanj o Koroški. Pri tem je opozoril na Spomenico 52 duhovnikov za priključitev južne Koroške k Jugoslaviji in menil, da bi ti podpisniki danes lahko povedali, komu so politiki odgovorni in komu naj se narod opraviči. Predstavitev Osolnikovih spominov bi bila nujno potrebna tudi na Koroškem, še bolj pa poglobljen pogovor o tedanjem času, za tako potrebno osvežitev zgodovinskega spomina. Knjigo Med svetom in domovino bo mogoče kupiti tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Jože Rovšek Ukrepi v izobraževalni politiki - predavanje dr. Vladimirja Wakoumga Dr. Vladimir Wakounig je imel prejšnji teden pri Joklnu zanimivo predavanje o izobraževalni politiki v Avstriji, posebej še z ozirom na položaj v Evropi. Dr. Wakounig ugotavlja, da skupne evropske izobraževalne politike ni, prav tako je deficit v izmenjavi različnih kultur. Kriterijev za tako imenovano evropsko zrelost ni, namesto tega pa je često opaziti omejeno gledanje na problematiko, katerega lahko označimo kot evrocentrizem, ta pa spet često v sebi nosi poteze rasizma in sovraštva do tujcev. Tak evrocentrizem je sam sebi zadosten in se meri samo po sebi. Evropska izobraževalna politika nosi v sebi probleme, ki jih je dr. Wakounig strnil v štiri poglavitne točke: 1. eokološka kriza, ki je hkrati kriza tehnike, 2. vzgoja „po Auschwit-zu“, 3. konec družbe, ki je osredotočena v delo in 4. vstaja manjšin. 1. Še vedno je v vseh izobraževalnih sistemih prisotna zahteva pa racionalnosti, ki se opira na tehniko, s katero si je treba podrediti naravo. Ta narava pa je pokazala svoje meje. Ekološke katastrofe, ki so na dnevnem redu, pa ne privedejo do preusmeritve v politiki izobraževanja. In vizija, da se bo svet uničil sam, ni tako nerealna... Potreben je dvom v neomejen napredek, zaenkrat pa so si še vedno vse ideološke smeri v Evropi edine, tako levica kot desnica, daje pravi napredek tudi napredek tehnike. 2. Ob problematiki izobraževalne politike nikakor ne smemo pozabiti, da so velike sisteme uničevanja ljudi zasnovali intelektualci: zdravniki, ki so si izmsilili razne zakone, inženirji, ki so načrtovali plinske celice itd... Dokazano je, da običajna vzgoja v sistemu države nikakor ne ščiti pred voljo do uničevanja in da ji ni do reševanja socialnih problemov. Sovraštva se ne rojevajo med ljudstvom, vselej so nastala v elitah. Če je vzgoja po Auschwitzu del sodobnosti, je to ob novih „Auschwitzih“ samo potrdilo, da je potrebno dvomiti v napredek, ki sloni na tehniki, kar pogojuje tudi dvom v izobraževalni sistem: vse, kar je drugačno, tuje, ni ogrožanje, pač pa je enakovredno „normalnemu“. 3. V današnji družbi velja delo kot izhodiščna kategorija za človekovo ravnanje, za izobrazbo. Vsak si ureja življenje po perspektivah, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Obenem pa vedno več ljudi vstopa relativno pozno v delovni proces in vedno več jih relativno zgodaj tega tudi zapušča. Ob dejstvu, da postaja čoveštvo vedno starejše, se kaže presenetljiva slika: kar 60 odstotkov prebivalstva v Avstriji živi izven delovnega procesa in delo za plačo je za celoten življenjski potek vedno manj pomembno. Tudi tu bi bilo treba premisliti, če je izobrazba, ki je usmerjena samo na kvalifikacijo za delo in s tem samo na eno obdobje človekovega življenja, res zadovoljiva za današnjega človeka. 4. Vstaja manjšin ali multikulturnost: v izobraževalnih sistemih zelo malo ali pa sploh ne upoštevajo multikulturnosti, ki pa postaja iz dneva v dan bolj oprijemljiva. Tudi v Avstriji so dvojezične šole samo za manjšino in samo tam, kjer so prijave, interkulturno učenje pa je samo v razredih za inozemske otroke. Demokratična družba gotovo ni tista, ki postavlja v ospredje nacionalne vrednote in nacionalno identiteto, in ne tista, ki priznava pravice samo onim, ki se priznavajo k nekemu izvoru. Izobrazba v multikulturnem smislu pomeni iskanje vzrokov neenakosti, diskriminacije in izmejevanja. Šola bi morala po mnenju dr. Wakouniga nositi poleg izobraževalne tudi funkcijo sosedstva, kraja srečanja ljudi iz soseščine, ki bi tako laže opozarjali na skupne probleme in jih skupno reševali. Za primer je opisal šolo v Berlinu, kjer se učitelji skupno s starši angažirajo tudi na zunajšolskih področjih v raznih iniciativah, kajti pravi strokovnjaki za probleme so v sosedstvu. Taka šola jemlje ozir na celotno okoliško prebivlastvo, na prizadete, na mlade in stare, izobražene in preproste. Tudi v Avstriji so že bili poskusi ustanovljanja take šole, vendar - čisto po avstrijsko - potrebnih subvencij zanjo ni bilo mogoče dobiti... S.W. Težavno nadziranje plač Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek izpolnjuje svojo napoved o trdem nadzoru gospodarskih in finančnih tokov. Slovenska vlada je že pred 14. dnevi sprejela sklep o zamrznitvi plač, njen predlog pa je potrdil tudi državni zbor. Državni svet, ki ima pravico odložnega veta, je prejšnji teden zakon zavrnil in ga dal v ponovno obravnavo, Združena lista kot koalicijski partner pa je za ponovno glasovanje pod pritiskom sindikatov pogojevala svoj pristanek, v kolikor se bodo takoj po potrditvi zakona začeli pogovori o socialnem paktu in pogajanja s sindikati o izpolnjevanju kolektivnih pogodb. Vlada s predsednikom Drnovškom ji je to obljubila. Utemeljitev predloga o zamrznitvi plač je podal minister za planiranje dr. Davorin Kračun. Pri tem se je skliceval na previsoko splošno in osebno porabo v Sloveniji, povprečni osebni dohodki (600 DEM) pa so po njegovem mnenju odloč- no previsoki in lahko privedejo do ponovne povečane inflacije, ki bi ogrozila gospodarsko in finančno stabilizacijo. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se vladnim ukrepom upira z utemeljitvijo, da bo zamrznitev najbolj prizadela socialno najšibkejši sloj prebivalstva, ekonomski analitiki pa poudarjajo, da vlada posega po sredstvih, ki se doslej še nikoli niso obnesla, ter da bi bilo potrebno predvsem razbremeniti gospodarstvo, s čimer bi dobilo nov zagon, odpiralo nova delovna mesta in ustvarjalo večjo akumulacijo. Rezultat glasovanja v državnem zboru prejšnji torek je bil 49:35, in tako je zakon, vsaj do sprememb, sprejet. Slovenski državni zbor pa čaka nova vroča tema, in sicer sprejemanje državnega proračuna. Ministrstva so za svoje resorje predvidela proračunska sredstva v višini preko 400 milijard tolarjev, vlada pa jim je po besedah predsednika Drnovška pripravljena priznati največ nekaj nad 291 milijard. Dejanovičeva podjetnica leta V Sloveniji je bila za podjetnico leto izbrana 41-letna Ana Dejanovič-Jankovič iz Kočevja, lastnica podjetja Feniks Marketing v bližnji Stari cerkvi. Dejanovičeva je mati treh otrok, dveh že skoraj odraslih sinov in dve in pol leti stare hčerke. Njeno podjetje zaposluje 49 delavcev, izdeluje pa predvsem specializirano konfekcijo, od modne do spodnjega perila in perila za enkratno uporabo. Poleg tega je del proizvodnje usmerjen tudi v izdelovanje vojaških oblačil ter delovnih oblek. Proizvodnjo namerava podjetna lastnica razširiti še na bolnišnično opremo, za katero pa so potrebni zahtevni postopki, ki bodo zagotovljeni v novem obratu. Dejanovičeva je s podjetniškim delom začela pred šestnajstimi leti praktično iz nič. Pravi, da sta njena sinova dejansko odrasla v avtomobilu, na poti za poslom,, za pogodbami. Sedaj je posel stekel, svoje izdelke pa prodaja že tudi na evropski trg, nekaj pa pri njej kupuje tudi uprava Unproforja- O (začasnih) beguncih v Sloveniji Po podatkih Urada za priseljevanje in begunce pri slovenski vladi je ta čas v 53 zbirnih centrih v Sloveniji preko 13 tisoč beguncev, od tega je 6636 otrok, ostali pa so ženske in moški, stari nad 16 let. Sicer pa je v Sloveniji po podatkih Rdečega križa nad 45 tisoč beguncev, neprijavljenih in zato brez statusa beguncev pa še nekako 25 tisoč. Skupno torej nad 70 tisoč. V skupnem številu je največ Muslimanov iz BiH - 32.000, devet in pol tisoč je Hrvatov, Srbov (prijavljenih) je 789, ostali pa so drugih narodnosti. 17.400 šoloobveznih otrok poučuje v 29 zbirnih centrih 420 učiteljev v glavnem tudi beguncev, le 32 učiteljev, je slovenskih državljanov. Povprečni oskrbni dan za begunca je okrog 500 tolarjev, stroške pa v največji meri pokriva republiški proračun, ki koristi tudi solidarnostni prispevek zaposlenih v obliki enodnevnega zaslužka, nekaj sredstev pa prispevajo tudi mednarodne humanitarne organizacije, vlade nekaterih držav in Visoki komisariat Združenih narodov. KULTURNI KOTIČEK Odprlo pismo Plesnega teatra/T anztheater IKARUS Iz časopisja smo izvedeli, da predstavniki NSKS, KKZ in Cerkve za Plesni teater!Tanztheater IKARUS iz sredstev Urada zveznega kanclerja za podporo slovenski narodni skupnosti za leto 1993 ne predvidevajo nobene subvencije. To pa zaradi tega, ker IKARUS menda ni slovenska kultur-noumetniška skupina. Ali so .sosvetniki“ omenjenih organizacij med člani Plesnega teatra IKARUS povpraševali po narodni pripadnosti in izvedli tako imenovano ugotavljanje manjšine? V tej zvezi pa je zanimivo, da je predsednik KKZ dr. Janko Zerzer na seji sosveta razdelil delovno poročilo KKZ, in glej, med drugimi prireditvami so naštete tudi vse plesnogledališke predstave Plesnega teatra IKARUS. Za boljšo statistiko gledaliških prireditev KKZ smo pa vendarle dobri. Plesni teater!Tanztheater IKARUS sprejme v članstvo vsakogar, ki je za to zvrst kulture zainteresiran, ima kreativne predloge in se strinja s pravili društva. Ob tem naj poudarimo: spomladi IKARUS sodeluje na prireditvi „Gemeinsam -Skupno“ v Hartbergu s slo- vensko plesno predstavo; gostovanja s predstavo „Marička“ v Sloveniji, Slovaški, Nemčiji in v avstrijskih zveznih deželah so zgovoren dokaz za to, da IKARUS seznanja širši evropski kulturni prostor z življenjskimi problemi koroških Slovencev. Vse javne izjve IKARU-371 so dosledno dvojezične, tudi vabila in gledališki list. Usmeritev IKARUS A pač ni vrtenje v lastnem krogu, temveč preko kakovostnega kulturnega ustvarjanja preseči vrtiček, ki se ga nekateri prav krčevito oklepajo, ga deklarirajo za svojega in edino vrednega finančne podpore. Pozivamo odgovorne politične (kulturne) funkcionarje, naj ne gradijo svoje (finančne) oblasti na račun kulturnih ustvarjalcev. Cilj manjšinske politike ne more biti, da iz vrst Slovencev samih prihajajo zahteve po izkazovanju pripadnosti h kaki narodni skupnosti. Do številk, zvezd ali kakih drugih oznak na ovratniku je le še korak. Za Plensi teater! Tanzthea-ter Ikarus Zdravko Haderlap, umetniški vodja 18. Rožanski izobraževalni teden petek, 19.3. 19.30 „Agresivnost in nemirnost otrok“ - mag. Irena Ver-del kulturni dom, pri Cingelcu petek, 19.3. 19.30 „Sosed v stiski“ - Peter Quendler farna dvorana Šentjakob sobota, 20.3. 19.00 Filmski večer - Zdravko Malle pri Lenčiji na Bajtišah sobota, 20.3. 16.30 „Pravljica o zlatorogu in slovenski kozici“ - Jaka Čop društvena soba Kotmara vas nedelja, 21.3. 11.00 rastava „Iz domačih korenin“ Jernej in Matej Kosmač farna dvorana Sele ponedeljek, 22.3. 19.30 „Die Zukunft Kärntens in Europa“ - Bernhard Čare (nemško) na Muti, Rožek sreda, 24.3. 19.30 „Je univerza potrebna za Koroško“ - dr. V. Wakounig, dr. G. Gombos pri Miklavžu, Bilčovs četrtek, 25.3. 19.30 „Zgoodvina hišnih imen v Bilčovsu“ - p. B. Kotnik, „Šege od zime do vigredi“ - dr. Pavel Zablatnik pri Miklavžu, Bilčovs četrtek, 25.3. 19.30 „O novem življenju v Alpah“ — dr. Hans Haid farna dvorana Sele petek, 26.3. 16.00 „Ali lahko Jusuf Hadžič ostane pri nas?“ v stari šoli Šentjanž petek, 26.3. 17.00 „Porzellan- und Seidenmalerei, wildes Töpfern - Heinz Hesch društvena soba Škofiče sobota, 27.3. 19.30 „Flora v slovenskih Alpah“-Jože Mihelič društvena soba Kotmara vas nedelja, 28.3. 19.30 „Ljudske šege in navade“ - dr. Pavel Zablatnik gost. Folta, Slov. Plajberk Ze pet let Vaščana pojo Takrat, kmalu po stalni naselitvi prof. Jožka Kovačiča v Zgornji vesci pri Bilčovsu, so začeli. Pobuda je prišla od pevcev, Jožko pa je bil dovzeten zanjo, še posebej potem, ko ni našel pravega razumevanja pri bilčovskih kulturnih dejavnikih za delo z mladinskim zborom. Pri Vaščanih, pravi Kovačič, ne zganjamo nobene politike; ne leve ne desne. Gre nam za čisto kulturo in ne damo se vpreči v nikogaršnji voz. Naš namen je petje in samo petje in to predvsem tistih pesmi, ki bi sicer šle v pozabo. Včasih pa nas seveda zamika tudi kakšna druga pesem; tudi zabavnih, če so kvalitetne, se ne branimo. V soboto zvečer je bila avla bilčovske ljudske šole nabito polna. Prišli so ljubitelji pesmi tudi iz drugih krajev ter prijatelji celo iz Skednja pri Trstu in z Jesenic. Vokalna skupina Vaščani pojo je praznovala. Že bežen pogled v programski list je razodel, da bo večer dolg, a pester. Po skupni Zdravljici, ki jo je Vaščanom pomagal zapeti Bilkin moški zbor, so slavljenci najprej zapeli venček pesmi iz starejšega repertoarja, in to predvsem na fantovski način s hudomušnimi komentarji vodje. V tem delu se je zvrstilo kar dvanajst pesmi, vendar so bile krajše in tako posredovane, da nikomur ni bilo dolgčas. Program so Vaščani prerezali s pesmijo v spomin umrlim posredovalcem starih pesmi in svojcem članov skupine z občuteno zapeto Ko lani sem tam mimo šel. V začetku drugega dela je zapel najprej ženski tercet Turnersee. Tri ženske so se izkazale kot glasovno izenačene pevke z veliko smisla za harmonijo, ni pa jih bilo sram priznati, da znajo tudi slovensko, da pri cerkvenem zboru pojejo tudi dvojezično. Ta njihova kvaliteta je bila močno opazna pri slovenski Dekle je po vodo šla. Moški zbor SPD Bilka seje v program jubilejne skupine vključil s kvalitetno izvedenima pesmima Urška in Kernja-kovim venčkom ljudskih Juhe, pojdamo v Škofiče. Zadnji del koncerta je bil namenjen novemu programu „Vaščanov“. Odlično sta zazveneli dve dalmatinski: Ribari sa Jadrana in Tvoja barka mala, v priredbi vodje Kovačiča in ob spremljavi tamburaške zasedbe (Anja Šlemic, Vera in Nataša Kunčič), dve ljubezens- ki pesmi Pavla Kernjaka, obe skoraj nepoznani - Tatjana in Poredna deklica -, program pa so zaključili s pesmimi Pri bistrem studencu, Te žabjak, v katero je Jožko Kovačič vključil tudi 89-letnega posredovalca te pesmi Hanzija Hafnerja iz Zabreznice, ter z dvema priredbama zabavnih pesmi slo- Zenski tercet Turnersee venskega pesmarja Andreja Šifrerja Uspavanka in Brez prijateljev si izgubljen. Toliko rož, toliko sodelovanja, smešnih in manj smešnih dovtipov je na malo katerem koncertu. Resda je bilo precej pesmi nekoliko zaprašenih oz. na novo odstrtih, toda kdor je iskal inovativnost, jo je tudi na koncertu Vaščanov lahko našel. Že sam način interpretacije, neformalnost, stik s poslušalci, vključevanje instrumentalne glasbe (klavir-Jožko, orgle-Marko Kovačič, e-bas - Folti Tusch) so inovacija, žlahtnost, ki je ne doživimo vsak dan. Jože Rovšek „ Vaščani“ ob tamburaški spremljavi Občni zbor „Trte“ v Žitari vasi Zaskrbljenost zaradi političnih konfliktov med NSKS in ZSO Po daljšem času je prosvetno društvo „Trta“ iz Zitare vasi v nedeljo, 14. marca, spet izvedlo svoj redni očni zbor, kije bil v Miklavčevem. Iz poročil odbornikov je bilo slišati, da se je dobro razvilo delo moškega pevskega zbora in folklorne skupine. Moškemu pevskemu zboru je uspelo, da je z vztrajnim in marljivim delom kvalitetno izboljšal svoj program! O tem priča tudi kaseta, ki jo je izdal lani ob 20. obletnici obstoja. Tudi folklorna skupina se trudi, vsakoletni seminarji na morju pa ji pomagajo, da se vedno spet predstavi z novimi plesi. Prijetno vzdušje je prekrila edinole zaskrbljenost o političnih zapletih, ki v zadnjem času pretresajo koroške Slovence. Od vseh udeležencev je bilo slišati, da naj obe osrednji politični organizaciji tudi pri predlogih za razdelitev subvencij avstrijske vlade najdeta tako pot, ki bo sprejemljiva za vse koroške Slovence. Nekateri se niso mogli dovolj načuditi, da takim organizacijam kot so Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, kulturni iniciativi KUMST idr. nekateri niso pripravljeni priznati nobenih finančnih podpor. Obe osrednji kulturni organizaciji bi morali skrbeti za to, tako je bilo rečeno, da bi pri razdeljevanju denarja prišlo do večje objektivnosti. Občni zbor sta pozdravila tudi J. Hudi za SPZ in I. Brež- jak za KKZ. Oba sta zagotovila, da bosta osrednji kulturni organizaciji društvu finančno in s pomočjo njunih služb še naprej pomagali. Joško Hudi pa je še posebej opozoril na ži-trajsko iniciativo KUMST, ki že nekaj časa z vso vnemo in trudom obnavlja stari žitrajski prosvetni dom. Pri tem je obljubil, da bo SPZ finančno in organizacijsko pomagala, ker je skupna želja, da bi gradbena dela čimprej dokončali in da bi dom spet omogočal kulturno delo v Žitari vasi. Po skrbno opravljenih poročilih so sledile volitve, ki so se končale brez bistvenih personalnih sprememb. Društvu bo tudi za naprej načeloval predsednik Mirko Ogris. 500 mladih glasbenikov na tekmovanju v Sloveniji Gosta na seminarju dr. Jože Osterman in dr. Peter Vencelj (2. in 3. z leve) Seminar SPZ za društvenike Ves marec bodo v Sloveniji potekala predtekmovanja učencev glasbenih šol Slovenije in iz slovenskih glasbenih šol iz Koroške in Trsta. Prvič se morajo med seboj pomeriti za uvrstitev na državno tekmovanje. Odkar je Slovenija (predstavlja jo nova asociacija Tekmovanja mladih glasbenikov - v tujini nastopa pod imenom Slovenian mušic competi-tions for youth, oz. Slowenische Jugendmusikwettbewerb) oktobra lani na generalnem zasedanju Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino (EMCY) v Ljubljani postala 17. članica te evrospke zveze, je sodelovanje na državnem tekmovanju Slovenije postalo zelo pomembno, saj se bodo prvonagrajenci imeli možnost udeleževati evropskih tekmovanj, srečanj in seminarjev. V Ljubljani, Kamniku, Kopru, na Vrhniki, v Trbovljah, Mariboru in Kranju bo tekmovalo okoli 280 tekmovalcev na pihalih, trobilih, harmoniki in v klavirskem duu. Na letošnjem tekmovanju bo vrsta novosti: Med drugim bodo prvič podeljene samo po tri nagrade v vsaki kategoriji, zato bo borba še posebno težka. V žirijah bo ocenjevalo 52 slovenskih glasbenikov in, prvič, tudi tuji glasbeniki iz Avstrije, Madžarske in Italije. Z vsemi temi novostmi in z Evropskim koncertom nagrajencev nacionalnih tekmovanj v Velenju se Slovenija tudi po glasbenomladinski strani odločno odpira v Evropo. Lovro Sodja Tudi letos jc Slovenska prosvetna zveza povabila svoje odbornike in predstavnike vključenih društev 13. in 14. marca v Medijske toplice (Izlake) na seminar za okrepitev medsebojnih stikov in skupno razpravo o kulturnem delu letošnjega leta. Čeprav je bila udeležba samo poprečna, je bilo vzdušje tem bolj sproščeno - zato je skrbela tudi kopica otrok, ki so zrahljali napete debate v prostem času - in delo tako pri skupnem pogovoru kot v delovnih krožkih bolj intenzivno. Tematika se je ob aktualni politični situaciji kar sama ponudila: odnosi med kulturo in politiko ter njuno razmejevanje, v drugem delu pa konkretna in praktična vprašanja kulturnega dela letošnjega programa. Prisostovala sta tudi predstavnika slovenske vlade dr. Peter Vencelj, državni sekretar zunanjega ministrstva za Slovence po svetu, in dr. Jože Osterman, državni sekretar za kulturo. Tako eden kot drugi sta skoraj roteče svarila narodno skupnost, naj vendar poskuša usklajevati različna mnenja obeh glavnih taborov in uradno nastopa enotno in složno. Slovenija se bo trudila za enak odnos do vseh organizacij, teži pa tudi k temu, da podpre konkretne projekte, upoštevajoč kulturno delo v društvih. Referenta dr. Janko Malle, tajnik SPZ, in dr. Mirko Wa-kounig, tajnik ZSO, sta v uvodnih referatih opozorila na pretečo navarnost politizacije kulturnega dela v društvih, če bo trenutna razprava o javnopravnem zastopstvu koroških Slovencev, t.i. slovenskem parlamentu, kakor ga predlagajo NSKS, KKZ in EL, vdrla v kulturna društva. Razvnel bi se kulturni boj in nastale bi nove razprtije, ki si jih nihče ne želi. Tudi predstavniki posameznih društev so pokazali zaskrbljujočo sliko o razdrobljenosti že tako ogrožene narodne skupnosti po vaseh. Večinoma pogrešamo sodelovanje različnih struktur in strpnost za različna mnenja. „Ne želimo debat o narodnosti, ker je to stvar posameznika, in nočemo vsiliti nobenemu priznavanja ali vpisovanja v narodni kataster. Vsiljevanje političnih mnenj samo kvari kulturno delo vseh tistih, ki jim je skrb za sožitje in dobre medsebojne odnose glavni cilj.“ V tem smislu se bo SPZ prizadevala za pogovore med obema osrednjima organizacijama in za nemoteno kulturno udejstvovanje. Drugi dan je tajnik Janko Malle predstavil letošnji program SPZ in debate so se omejile na konkretna vprašanja sodelovanja med centralo in društvi in kajpak na finančna sredstva za ta in oni pomemben projekt. KIS in PUAK vabita na tečaj za biološko kmetovanje petek, 19. marec, 19.30 -Kaj pomeni v biološkem kmetovanju „kvaliteta“? sobota, 20. marec, od 9. do 15.30 od 9. do 12. ure „Kakovost svinjskega mesa“ od 13. do 15.30 ure „Kakovost mleka, žita in zelenjave“ v gostilni Juenna v Čepicah, Globasnica od 22. do 24. marca od 8.30 do 16.00 v gostilni Bürger v Škofičah Tečaj o varstvu rastlin 2 X Borčič Slovenski slikar srednje generacije Bogdan Borčič je marca postavil v Celovcu na ogled svoja dela na dveh večjih razstavah. Manjši formati, posebno za opremo stanovanj primerne jedkanice, so na ogled v galeriji Schnitzler, večje, zelo velike slike, pa visijo v Avstrijski galeriji združenja umetnikov. Posebno v teh velikih formatih, barvno omejenih na sivo, črno, modro in rdečo barvno paleto, pride do izraza želja po poenostavljanju, odbiranju, razmejevanju. Popolno odrekanje neomejene ponudbe potrošništva in disciplinirano vztrajanje na načelih premočrtnosti. Kot grafika ga odlikuje jasna linija na čisto ploskev. Borčič tudi v tej zelo intenzivni fazi slikanja velikih formatov stopa po poti mini-malistov. Vertikalne in horizontalne linije, še pravokotnik, to je vse ogrodje, v katerega vpenja svoja opažanja in sporočila. Njegovi motivi dobivajo že skoraj znakoven karakter in pomen. Nagrade za prevajalce Zvezni minister dr. Schölten bo 24. marca podelil avstrijske državne nagrade za prevajalce. Nagradi v višini 100.000 šil. bosta letos prejela Utta Roy-Seifert (ki je tudi predsednica interesne skupnosti prevajalcev in prevajalk) za prevode v nemščino in Ludvik Kundera za prevajanje iz nemščine v češčino. Poleg teh nagrad pa bo minister podelil še premije za odlično prevedena dela, tu pa najdemo precej znanih imen, med drugimi: Lučka Jenčič in Silvija Borovnik za prevoda v slovenščino dveh del Ingeborg Bachmanove, Martina Rotar za prevod v slovenščino Ume Rakuseve Miramar, Fabjan Hafner za prevod poezije Daneta Zajca, Klaus Detlef Olof za prevod Jančarjevega romana Galjot v nemščino in Erih Prunč za prevod v nemščino dela Rudija Šelige Ana. Jezik je duša JANKO MESSNER Več pozornosti izobraževanju Tako zdihuje in toži tajnik Slovenske prosvetne zveze v SV 17. februarja t.l. in ima prav, če pri tem misli predvsem na svoje „jezikovne deficite“, na svojo izgubo jezika. Članek je v celoti strahovito zmešana jezikovna štrena z nepotrebnimi tujkami, ki njeno nerazrešljivost še stopnjujejo. Pretresel bom samo prvi odstavek: „Eden najpomembnejših segmentov (!) manjšinske kulture je izobraževanje. Temu ustrezno naj bi manjšinska kultura imela dobro nakopičen intelektualni potencial (!!). Manjšina naj bi pač bila v vseh družbenih dejavnostih čimbolj razvita, po kakovosti prepoznavna, kot je to za moderne čase povsem normalno. To je v prid vsej narodni kulturi, kajti razvita, to je urbanizirana (!) in izobražena manjšina, zagotavlja pretok relevantnih informacij (!!) med sosednjimi kulturami. “ Zakaj se s segmenti zateka v geometrijo (odsek) ali biologijo (členek) po pomoč? Ali je mož že kdaj razmišljal o pomenu besede „kultura“? Slovenski pravopis navaja: o m i k a, p r o-svet a, izobrazba, gojenje rastlin (prim. agrokultura, obdelovanje zemlje) in gojišče bakterij. Da seje kdaj poglobil v gornje tri sinonime za tujko kultura in pogledal vsaj v Tomšiča, bi našel za vse tri nemško besedo B i 1 d u n g, le-tej pa še najbolj ustreza slovenska i z o b r a z b a. Če pa je tako - in nimamo vzroka dvomiti, da je -, povejmo prevedeno: n a j p o m e m b n e j š e za manjšinsko izobrazbo je izobraževanje. No, to je pa enkratno kulturno odkritje, da malo takih! Potem je za učenje najpomembnejše učenje? Človek bi mislil, da so za učenje najpomembnejši sposobni učitelji in zanimiva učila. In kaj pomeni „dobro nakopičen intelektualni potencial“?Domnevam, da je hotel zapisati: koroški Slovenci bi potrebovali mnogo izobraževnih bistroumnih ljudi... Takšen jezik pa se gospodu doktorju zdi kajpada, pre-pre-prost, ker nič več ne diši po „intelektualnem potencialu“ saj se očitno sam prišteva med izbrance s posebnim kulturnim nabojem. In vprašam ga, kaj je z nemško večino v deželi Koroški? Kaj ta ne potrebuje mislečih kulturnih ljudi? In kaj je s kakovostjo izobrazbe? Je ta res samo za „moderne čase povsem normalna“? Resnico vidim ravno na nasprotnem bregu: včasih so kmetje (in Prežihov Voranc) brali mo-horjevke in se izobraževali, dandanšnji, v času boginje Televizije, pa še naši poklicni Slovenci ne berejo knjig, zato se samo delajo izobražene. In potem ta njegova umska zabloda, češ razvita manjšina je urbanizirana (!) in (še enkrat pove) izobražena. Urbanus je mesten, olikan, omikan. Torej povzdiguje mestne (celovške) Slovence nad podeželske! S kakšno utemeljitvijo? Koliko slovenskih učiteljev (profesorjev), dijakov in ravnateljev slovenskih šol, koliko nameščencev in članov „srednjih slojev“ pa je bilo na primer pri Prešernovi proslavi 10. svečana v Celovcu? Skratka: po tej strugi, miselni in jezikovni, nikoli ne bo pretoka njegovih „relevantnih informacij" med sosednjimi kulturami! Tematična in jezikovna analiza tega spisa zahteva zase celodneven seminar. 21. Globaški kulturni teden nedelja, 21.3. - 19.30 Koncert (otvoritev) sod.: otroški zbor SKD „Globasnica“, MePZ „Danica" in Smrtnikovi bratje iz Kort ljud. šola v Globasnici torek, 23.3. 19.00 Podijska diskusija - „beg pred begunci/ Flucht vor den Flüchtlingen, pozdravne besede Mag. Ivo Bizjak; sodel.: dr. Fried-helm Frischenschlager, dr. Manfred Matzka, Renato Krajnc, univ. prof. dr. Josef • Weidenholzer, diskusijski vodja: dr. Borut Somme-regger gostilna Šošar v Globasnici petek, 26.3. 19.30 Filmski večer - posnetki iz domačega kraja; predava Hanzej Elbe; gostilna Steki v Globasnici nedelja, 28. 3. 14.30 Družabno petje - nastopajo družine iz bližne okolice in Slovenije gostilna Šoštar v Globasnici torek, 30.3. 20.00 Predavanje - „Depression eine Zeiterscheinung oder Krankheit?“ predava: Dr. Maria Bakondy gostilna Steki v Globasnici S.W. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Sreda, 17.3. 11.00 dvorana SAZU, Novi trg 3, Ljubljana Ljudske pesmi Koroške - spodnji Rož; predstavitev zbirke ljudskih pesmi Zmage Kumrove; založba Drava Četrtek, 18.3. 19.30 v gostilni Motschulablick na Suhi Večer ljudskih pesmi „Vsaka vas ima svoj glas“ predstavitev kasete in brošure Ljudski pevci, KKZ Četrtek, 18.3. 20.00 pri Juenni v Globasnici Občni zbor strojnega krožka Podjuna SKP Sobota, 20.3. 19.00 v Mestni hiši, Theaterpl. 3, v Celovcu Lega nord - Stranka obnove ali cepitve Italije? Predavanje Klub „Tre popoli" Nedelja, 21.3. 16.00 pri Florjanu vVogrčah Začetek plesnega tečaja za začetnike in začetek nadaljevalnega tečaja; prijave po tel. 04235/2842 ali pisno na SPD Edinost v Pliberku Nedelja, 21.3. 11.00 v farni dvorani v Selah Razstava mojstrov domače obrti - Jernej in Matej Kosmač iz Tržiča. Razstavo bo odprla g. M. Makarovič, poje „Kvintet bratov Zupan“ iz Tržiča KPD „Planina" Nedelja, 21.3. po 1. maši v farnem domu v Selah Redni občni zbor podpornega društva proti požarnim škodam Ponedeljek, v domu 22.3. v Tinjah 19.30 Dobrodelni koncert-nastopa: Bernadka Inzko, -Fink, na klavirju Jaroslav Šaron, Praga Dom v Tinjah Torek, 23.3. 19.00 pri Šoštarju v Globasnici Beg pred begunci - podijska diskusija Sreda, 24.3. 19.30 v domu v Tinjah Predstavitev knjige „Slovenski narodni vzpon“ Narodna politika 1768-1992“, avtor dr. Janko Prunk Petek, 26.3. 20.00 v klubu KSŠŠ na Dunaju, Monscheing. 11 Miha Dolinšek in KDZ-fotografije, vemisaža zatem PUNTovsko praznovanje KSšŠ/Dunaj Sobota, 27.3. od 15.00 do 19.00 v gostilni Dobemig na Reki pri Šentjakobu Možnosti občinske politike -tečaj: vodi dr. Karl Staudinger PUAK RAZSTAVE CELOVEC - Hiša umetnikov - Razstava slik Bogdana Borčiča (do 3. 4.) - Evropska hiša, Reitschulgasse 4 - razstava G. Silberbergerja (do 18. 3., med 15. in 19. uro) - Deželna galerija, Burggasse 8, Gudrun Kampi - Durch’s messer lesen (do 25.3.) Galerija Via nova - Lidmannskygasse 8 - Gianni Borta, olja in sitotisk (do 27. 3.) TINJE - Dom v Tinjah - Razstave del Helmuta Blažeja SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Razstava del Gustava Januša ŠENTJAKOB - Zadruga-Cafe - razstava slik Jakoba Wüsterja (do 24.4.) DUNAJ - Klub KSŠŠ, Mondscheingasse 11 - Mara Schaffer - akvareli in risbe S L O V E N S K E Sreda, 17.3. Glasbena sreda Večerna 21.05 - 22.00 (zaradi hokeja na ledu odpade!) četrtek, 18.3. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 19.3. Lik Jurija Trunka živi med nami Sobota, 20.3. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 21.3. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (prov. Janez Tratar) 18.10-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 22. 3. Pred začetkom vigrednega dela nogometnega prvenstva-cilj, želje, upi Torek, 23 3. Lepota velike praznine: Sahara. Z avtomobilom skozi puščavo in goščavo (potopis) Kongres Jelcinu okrnil pooblastila Po dolgotrajnem sporu s predsednikom ruskega kongresa Ruslanom Haz-burlatovom predsednik Boris Jelcin od sobote dalje ni več vsemogočen. Celo več, njegova pooblastila so precej okrnjena in sam brez parlamenta praktično ne more storiti veliko. Jelcin, ki je pred dvema in pol letoma še lahko ukinil Svjetsko zvezo in prepovedoval Komunistično partijo Sovjetske zveze, iz katere je sam izšel in bil v njej visoki funkcionar, je postal „navaden“ predsednik države, kije odgovoren parlamentu. Tudi izgledi, da bi si ponovno pridobil večja pooblastila, so zelo majhni. Kongres ruskih odposlancev (resda še struktura iz nekdanje SZ) je v soboto zavrnil njegov predlog za izvedbo referenduma v aprilu, na katerem naj bi se državljani izrekali o pooblastilih Jelcina, tako pa se mora podrediti določilom stare ustave, po katerih je odgovoren parlamentu in je po rangu celo nižji od predsednika vlade. Tako je vsaj videti znotraj oblastnih struktur, zunaj Kremlja pa je seveda močnejši od premiera Cernomirdina. Nevarnosti, ki se je napovedovala, da bi kongres izrekel nezaupnico Jelcinu, dejansko ni bilo. Tudi „konzervativni“ kongres se zaveda, da Rusija v tem času Jelcina potrebuje, saj bi ji ob njegovem padcu zahodne sile odrekle vsakršno finančno pomoč, to pa bi bilo za že tako osiromašeno državo usodno. To so zahodni politki med samim kongresom hiteli večkrat ponoviti, Jelcina pa sta najmočneje v ločenih izjavah podprla prav ameriški predsednik Clinton in zunanji minister Christopher. Srbski bankir Vasiljevič pobegnil BEOGRAD. Najbolj vznemirljiv dogodek v preteklih dneh v Srbiji ni bila vojna v BiH, temveč pobeg razvpitega bankirja Jezdimirja Vasiljeviča, znamenitega organizatorja in sponzorja šahovskega dvoboja na črnogorskem mondenem otoku Sv. Štefan med Bobbyjem Fischerjem in Borisom Spaskim. Vasiljevič, popularno imenovan tudi Gazda Jezda, je namreč še preteklo nedeljo zvečer preko beograjske televizije varčevalcem v njegovi banki Jugoskandik sporočil, da je dvignil obrestne mere za devizno varčevanje na 17 odstotkov, v ponedeljek pa je iz Budimpešte sporočil, daje moral emigrirati. Vzrok za to naj bi bilo nevzdržno izsiljevanje srbskih in črnogorskih politikov, ki so od njega zahtevali preveč denarja za svoje delovanje. Navedel je primer črnogorskega premiera Djukanovi-ča in predsednika Bulatoviča, ki da sta bila „jami brez dna“. Poleg tega je črnogorsko vodstvo obtožil, da mu dolguje plačilo za 63 milijonov litrov (zaradi em- barga ilegalno uvoženega!) goriva. Za nedavno izvoljenega predsednika beograjske vlade Nebojšo Čoviča pa je dejal, da je od njega zahteval 200.000 mark za volilno propagando, čeprav je bil edini kandidat. „Že dve leti vsakemu politiku v (samozvani) Jugoslaviji plačujem varstvo, toda več ko dajem, več zahtevajo. Jugoslavijo vodijo kriminalci,“ je še dodal. „Ne vedo, s kom imajo opravka, razkrinkal jih bom, potem pa se bom vrnil v svobodni Beograd!“ jim je zagrozil. Ob tem je Gazda Jezda seveda pozabil povedati, da ga je za bankirja naredilo prav sedanje srbsko-črnogorsko vodstvo zaradi tega, da bi preko njega izigravalo mednarodno trgovinsko blokado, kar pa je v veliki meri koristilo tudi njegovemu bogastvu in slovesu. Kolikor se v tej nepregledni situaciji določene zakonitosti ponavljajo, bo Gazda Jezda doživel enako usodo kot prejšnji obetajoči premier ZR Jugoslavije, ameriški poslovnež Milan Panič. Na Hrvaškem vse bolj napeto ZAGREB. Se Hrvaški obetajo socialni nemiri ali pa bo Šariničeva vlada prepričala sindikate, da več kot je, ni mogoče deliti? To vprašanje že nekaj časa visi v hrvaški politični sceni. V tej „edini stabilni demokratični državi, ki je izšla iz re-alsocializma“, kot je pogosto oznanjal njen predsednik Franjo Tudjman, še posebej v svojih predvolilnih govorih, je življenski standard v zadnjem letu strahovito upadel. Danes na Hrvaškem več kot 80 odstotkov prebivalstva živi v socialni stiski z mesečnimi prejemki globoko izpod 100 mark, cene živil, oblačil in obutve, stanovanj in energije pa so skoraj evropske. Bencin npr. stane okrog 9 šil. za liter. Za preživetje odpirajo javne kuhinje, mnogo delavcev pa živi predvsem od organizirane prehrane na delovnem mestu. Za skoraj obupen položaj je vlada doslej krivila vojno, ki še zdaleč ni končana, uničenje gospodarskih objektov ter vzdrževanje kakih 700.000 svojih in bo-sanskohercegovskih beguncev. Sindikati v nasprotju s tem za vse slabši položaj krivijo nesposobno vlado in tajno razprodajo podjetij, katerih novi lastniki izkoriščajo vojno stisko in iz nje kujejo do- bičke. Na medijskem področju, ki ga razen pri časopisu Slobodna Dalmacija v celoti nadzoruje vladajoča Tudjmanova HDZ, se ne dogaja nič posebnega. Zvesto je vladajoči strukturi, v poročilih radia in televizije pa se redno pojavljata kardinal Kuharič in predsednik Tudjman. Prvi z nagovori o potrpežljivosti, drugi z obljubami o boljšem življenju in o veličini hrvaškega naroda s tisočletno narodno in državno tradicijo. Na tem področju pa zbuja skrb prav stavka novinarjev tega neodvisriega splitskega časopisa Slobodna Dalamcija. Državna oblast to stavko ocenjuje kot tempirano bombo v času, ko je Dalmacija kljub hrvaški januarski osvojitvi Maslenice in hidroelektrane Peruča zaradi okvare lete (srbskega miniranja) brez električnega toka, kar sproža dodatno nezadovoljstvo. Predsednik Tudjman bo verjetno storil novo potezo. Pred tednom dni se je baje strašno razjezil nad seznamom kupcev podjetij in tovarn. Med njimi jih je seveda največ iz njegove vladajoče stranke. Obeta se čistka v državnih organih in najbrž tudi v njegovi stranki. J.R. Slovenska povojna zgodovina TRIBUNA BRALCEV Takšen je naslov knjižice, ki jo je pred kratkim izdal Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, prireditelj simpozija z enakim naslovom, ob svoji lanski 40-letnici. Dejansko gre za zbornik referatov in razprav, ki so jih tej vsebini namenili slovenski zgodovinarji, udeleženci simpozija v marcu 1992. Delo, največji in najpomembnejši in sploh naj slovenski časopis, j e nedavno tega objavil podatek, da je lani v Sloveniji izšlo okrog 1300 knjig Slovenski vestnik čestita! v Matildi Werginz iz Kotmare vasi za rojstni dan; Tineju in Jozeju Gomernik iz Lovank za god in rojstni dan; Moniki Novak iz Železne Kaple za rojsnti dan; Matildi Smrtnik z Obirske- ga za god; Marjanu Kukežu iz Koprivne za dvojni praznik; Traudi Urschitz iz Železne Kaple za dvojni praznik; Mariji Hribernik iz Vinogradov pri Žitari vasi za rojstni dan; Pauli Juch iz Galicije za dvojni praznik; Pepci Roblek-Pušelčevi iz Sel za osebni praznik; Pepci Čertov-Telnovi iz Sel za osebni praznik; Jožefu Golavčniku iz Sinče vasi za rojstni dan; Jozeju Opetniku iz Drveše vasi za rojstni dan; Frančiški Pucelj iz Celovca za osebni praznik; Moniki Munda iz Celovca za osebni praznik; Jožefu Cerepu za god; Podnarjevi mami iz Podna za rojstni dan; Podlesnikovi mami iz Non-če vasi za rojsnti dan in god; Jozeju Urhu s Plaznice za rojstni dan in god; Matildi Vidic iz Loč za dvojni praznik; Justini Miki iz Svaten za osebni praznik; Dini Sitter iz Šentjakoba za osebni praznik; Pepci Štornik iz Leš za osebni praznik; Janezu Lesjaku iz Vrbe za osebni praznik; Jozeju Uranku iz Encelne vasi za god; Tilki Auprich in Tilki Sadovnik iz Šentlipša za godova; Matildi Sadovnik iz Globasnice za god; Matildi Račnik iz Dolinčič za god; Jozeju Golavčniku iz Zagorja za god; Rozi Piskernig z Obirskega za osebni praznik; Matildi Fido iz Žitare vasi za rojsnti dan; Pepci Posegger iz Žirovnice za dvojni praznik; Joziju VVrolichu iz Loč za dvojni praznik. oz. knjižnih enot ali več kot tri vsak dan, slovenski zamejski tisk pa pri tem še sploh ni upoštevan. Vsekakor spoštljiva proizvodnja tega v kulturnem smislu gotovo še vedno najbolj cenjenega blaga. Pojavila se je množica novih založb, svoje pa prispevajo še številne ustanove, ki se jim je torej po nekaterih prejšnjih skromnejših tiskih, predvsem razstavnih katalogih, hvalevredno pridruži tudi slovenjegraški muzej. Simpozij se je, kot v spremni besedi meni strokovni recenzent Božo Repe, ob pravem času lotil v marsikaterem smislu še vedno vprašljive in tvegane ter znanstveno še premalo dognane tvarine. Prikazati je mogel le del tega, kar je novejše slovensko zgodovinopisje že razkrilo, najbolj spodbudno pa je, da zdaj od posameznosti že prehaja v celovitejšo obravnavo tega obdobja, kar je dober obet za naprej. Dušan Nečak, profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, je prispeval referat o nekaterih posebnostih raziskovanja „časa, ki ga živimo“. Opozarja predvsem na težave z viri, ki so zgodovinarjem za to obdobje še vedno premalo dostopni. Božo Repe z mariborske pedagoške fakultete ima dva zelo pomembna prispevka. Prvi -Politična alternativa v Sloveniji (in Jugoslaviji) po II. svetovni vojni ter partijska in izven-partijska opozicija zajame naslovno vsebino nekako od leta 1944 do Titove smrti 1980. V drugem - Povojni sodni procesi - najdemo preglednico in razčlenitev tega vsekakor najbolj žalostnega poglavja slovenske zgodovine, ko je sodstvo zaradi nekakšne višje zaščite osvobodilnih in revolucijskih dosežkov naredilo veliko krivic. S podobno vsebino se ukvafja Marjan Matjašič iz mariborskega muzeja narodne osvoboditve -naslov njegovega referata je Represivni ukrepi novih oblasti v obljubljeni svobodi. Gre seveda za protislovje med pojmoma zatiranje in prostost, ki se dejansko izključujeta. Zdenko Čepič z inštituta za novejšo zgodovino objavlja referat Dejstva in dileme agrarne reforme in kolonizacije s predstavitvijo pogledov Prežihovega Voranca na agrarno reformo. Navaja, daje Voranc, ki se je sicer zavzemal za razdelitev zemlje, zahteval, da to poteka s posluhom za krajevne posebnosti in še zlasti za gorske kmetije, ter si s tem prislužil očitek, da zagovarja kulake oz. izkoriščevalske veleposestnike. Koroške v Sloveniji sta se podrobneje dotaknila Aleš Gabrič (Kulturno prosvetno delovanje na Slovenskem 1945 - 52 s posebnim poudarkom na Koroški krajini) ter Valerija Grabner iz slovenjegraškega muzeja (Glavni problemi razvoja Koroške krajine 1945 -53). Grabnerjeva poroča, da se je največ ukvarjala z razvojem industrije v vseh treh dolinah, vendar pa tudi s kulturo, zdravstvom in takratnim vsakdanjim življenjem, kar vse ji je s sodelavko M. Požežniko-vo uspelo prikazati na pregledni razstavi v slovenjegraškem muzeju. Podobne teme se je za vso Slovenijo, le da z večjim poudarkom na industrializaciji, lotil Jože Prinčič. Zelo zanimivi so tudi prikazi razprav o posameznih prispevkih, v katerih je poleg številnih drugih sodeloval akademik J. Pleterski. Franček Lasbaher Kako je, če imaš sto nog? Lahko vam povem, da groz- morala na potovanje z zoprno, no! Uboga mala stonoga je si- grozljivo koščeno gospo Matil-cer izredno pametna za svojo do. Toda babica si mora obuti starost in zna tudi šteti do sto, sto tisoč čevljev. Tako dolgo pa čeprav malo po svoje. Preden Matilda noče čakati in jezna najde vse svoje čevlje, jutro odvihra drugam po svoj plen. skoraj mine ( ni čuda, če jih Stonogica pa lahko obdrži svo-najde tudi v hladnilniku!), pre- jo ljubljeno babico... den se v vrtcu preobuje v čopa- To čudovito uprizorjeno te, so drugi že na igrišču, ko se igrico so gledali otroci v Šentja-spet preobuje, so otroci v jedil- kobu in Železni Kapli, igrali pa niči, in tako naprej. Sama zga- so igralci Lutkovnega gleda-ga, vam rečem. Pa vendar - lišča iz Ljubljane, njena babica stotisočnoga bi S.W. Ali je tako težko? Čeprav je proces napredovanja, zorenja, osamosvajanja trajen, se posebno okoli 8. marca razplamti razprava o enakopravnosti žena. Da je mesto žene v naši visoko civilizirani družbi enako pomembno, kot je bilo nekoč v bolj primitivnih življenjskih okoljih, ne bo nihče zanikal. Da ta ista, za obstoj družine nepogrešljiva žena, za enako delo zahteva enako priznanje, pa je nekaterim že preveč! Od nekdaj je bila ženska prisiljena hitro reagirati, bila je iznajdljiva in prilagodljiva. To leži v naravi zagotavljanja živ-Ijenskih pogojev. Na dlani je, da je splošni napredek 20. stoletja omogočil boljše življenje Socialne spremembe v 60 letih so jih dale več možnosti zaposlitve izven doma. Psihološko se je utrdila s ponudbo izobrazbe, do katere je imela posebno po letu 1970 enake možnosti kot moški. S pravicami se je navadila deliti tudi odgovornost. Ravno v zakonu in družini želi odgovornost deliti s partnerjem, zakaj bi morala v domačih štirih stenah biti odgovorna in pristojna prav za vse samo žena? So moški v Avstriji te spremembe zaspali? Se je tako težko prilagoditi? Ali pa je samo neudobno oddati nekaj od privilegijev, ki so si jih moški nabrali v minulih družbenih sistemih? (naslov uredništvu znan) Skromnost je relativna beseda (odmev na oceno Koroškega fužinarja) V 4. številki Slovenskega vestnika (z dne 27.1.1993) je Franček Lasbaher objavil oceno 2. številke lanskega Koroškega fužinarja. Avtorja cenim kot zvestega spremljevalca časopisa, vendar je njegovo razmišljanje zaradi objektivnosti treba dopolniti vsaj z nekaterimi dejstvi. Koncept, ki ga kritizira gospod Lasbaher, je že leta 1990 uveljavil prejšnji urednik, in ga tudi pojasnil v Koroškem fuži-narju (št. 2/1990). V primerjavi z „nekdanjimi precej bogatejšimi let(nik)i“ so zadnje številke v resnici izhajale redkeje (leta 1990 tri, leta 1991 in 1992 pa po dve), zmanjšal pa se je tudi njihov obseg in format, kar je posledica varčevanja v Železarni Ravne, ki ima kot izdajateljica in ustanoviteljica seveda tudi pravico postavljati določene zahteve glede racionalnosti in vsebinskih poudarkov, vendar tudi tu velja pravilo, da kvantiteta ni nujno tudi kvaliteta. Upam si celo trditi, da so članki kvalitetnejši. „Književnih prispevkov“ (po F. L.) pa Koroški fužinar že od leta 1990 načeloma ne objavlja več, saj ni leposlovno glasilo. Skromnost je relativna beseda. V Koroškem fužinarju, ki ga je v roke vzel g. Lasbaher, je 21 avtorjev z raznovrstnimi besedili napolnilo 44 strani. Pisec ni omenil teksta M. Kolarja o zgodovini predelave v Železarni Ravne, strokovnega članka mag. F. Uranca o tem, kakšna nerjavna jekla izbrati v naftni industriji, opisa enega od programov javnih del (varstvo otrok in pomoč starejšim na domu), razmišljanja o delu vzgojiteljic v otroških vrtcih, spominskega zapisa o nekdanjem ravenskem pismonoši in predstavitve „cvetenja“ Ivarčkega jezera pod Uršljo goro. Koroški fužinar ima svoj krog bralcev: nenazadnje smo samo v Mežiški dolini to številko prodali v 1500 izvodih. Ne bom ugibala o dobronamernosti pripomb, dejstvo pa je, daje naše glasilo nekaterim že dolgo trn vpeti. Železarna Ravne oziroma družbe, ki so letos iz nje nastale, so mecenstvo časopisu zaradi težkega položaja že odrekle. Pred uredništvom je sedaj zahtevna naloga, da s pomočjo občine zagotovi denar za izzid naslednjih številk in nadaljuje 42-letno tradicijo. Mag. Andreja Čibron-Ko-drin, urednica Koroškega fužinarja SLCXVEIVSKI Nadstrankarski VESTNIK =ih Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig. I/.dajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300. telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celp-vec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT. KOŠARKA Slika: Fera/ NT Navijači SAK pričakujejo spet napeto tekmovanje V nedeljo(?) SAK spet starta SAK - šolarji so prejšnji teden spet odigrali tekmo za klubsko prvenstvo. Nastopili so proti sovrstnikom iz gimnazije Lerchenfeld in prepričljivo zmagali s 44:22. V tej tekmi se je težje poškodoval Damian Olip, ki je moral v bolnišnico, kjer so mu takoj operirali gleženj. Večina teh fantov pa tekmuje tudi za slovensko gimnazijo pod vodstvom prof. Malleja. Tako so prejšnji tden odigrali tudi že dve tekmi za tako imenovani „Schul-milch-chup“ (šolski pokal mleka) in v obeh tekmah igrišče zapustili kot zmagovalci. Tudi mladinci SAK so odigrali prvenstveno tekmo proti Bau Egger, ki pa so jo žal izgubili. Mia’« di košarkarji so tokrat' vsekakor podcenjevali nasprotnika, kajti v prvi tekmi nekaj prej so zmagali z 105:31! Tokrat pa jih je presenetil novi igralec Bau Eggerja iz Bosne, ki je nadigral vse in tako rekoč sam odločil tekmo v korist svojemu moštvu. S pričetkom drugega dela nogometnega prvenstva v koroški ligi ob koncu tega tedna bo nogomet spet, vsaj nekaj časa, v središču naše pozornosti in poročanja. Kot prvi bo preskusil svojo formo SAK. (Vprašaj v naslovu je zaradi igrišča, na katerem je še sneg), ki se je vestno pripravljal na nadaljevanje prvenstva, čeprav mu je tako rekoč v generalki spodletelo, saj je izgubil zadnjo pripravljalno tekmo proti Brežam z 2:1. Trener dr. Ramšak je poskusil nekaj novih variant, iz standardne postave pa je tokrat manjkal Gross. Prikličemo si na kratko v spomin stanje na lestvici ob zaključku jesenskega dela prvenstva. SAK vodi z 10 točkami prednosti pred zasledovalcem Brežami, moštvom trenerja Jagodiča. Slovenski nogometaši so ostali neporaženi - od 16 tekem so jih zmagali 13, 3-krat pa so zapustili igrišče z neodločenim rezultatom. V teh tekmah so v nasprotnikovo mrežo zadeli 39 krat, le 8 krat pa se je zatresla mreža vrat SAK. Lienz, ki je sedaj prvi nasprotnik SAK, zaseda 5. mesto in ima skupno s še petimi klubi 17 točk (12 manj kot SAK). Ob koncu lestvice pa so Austria Celovec, Mölltal in Šentvid. Zanimivo bo, kako bodo nadaljevali prvenstvo Celovčani in ali se bodo rešili nevarnega mesta za izpad. 3. Klumpa tekma Lepena - Morioka -Sierra Nevada: kaj imajo ti kraji skupnega ali v čem se razlikujejo? Povsod v zimskem času pridno tekmujejo, le za vreme v Morioki in Sierri Nevadi ste izvedli iz televizije, za Lepeno pa ga lahko izveste s Slovenskem vestniku. V Lepeni pa tekmujejo vedno ob čudovitem sončnem vremenu. Kdor ne bi verjel, da imamo tudi še sneg (kar tik ob cesti) , pa naj vpraša onih 75 tekmovalcev (ali številne gledalce), ki so se v soboto popoldne udeležili 3. klumpa tekmovanja. Že lansko zimo smo opisali, daje pri tem bistveno ravnotežje, s katerim se zlahka premaga proga - in to na sedežu, pritrjenem na eni in le polovični smučki. Tekmovanje je izvedlo SPD Zarja kot tretjo prireditev v okviru letošnjega rekreacijskega deseteroboja. Pravilnost izvedbe in priljubljenosti potrjuje številna udeležba, ki so jo organizatorji poplačali tako, da je bila na razpolago nagrada prav za vsakega tekmovalca in tekmovalko. Brez merilcev časa SŠK Obir (oz. Longines timing TL 5005) bi bilo nemogoče najti najboljše, saj pri posameznih vožnjah in v stilu ni bilo zaznati dosti razlik. Dobesedno so odločale stotinke sekund. Izid: šolarji/šolarke: L Dominik Rozman, 2. Nataša Bevc, 3. Hans Jürgen Kogoj, 4. Anika Nečemer, 5. Flori Mi-klau. Mladinci/mladinke: L Miloš Blajs, 2. Nataša Nečemer, 3. Christian Ošina, 4. Denis Kovačič, 5. Erich Storgl. Splošna moški: 1. Karl Grubelnik - najhitrejši dneva, 2. Marjan Oraže, 3. Zdravko Smrtnik, 4. Franc Jožef Smrtnik, 5. Johann Kožlak. Splošna ženske: L Regina Smrtnik, 2. Brigitte Tomaschitz, 3. Traudi Sadovnik, 4. Ida Kovačič, 5. Lotte Tomaschitz. Seniorji I: L Lobo, 2. Franz Blajs, 3. Martin Storgl, 4. Miha Traunik, 5. Martin Ošina. Seniorji: L Miha Ošina, 2. Anton Kogoj, 3. Josef Nečemer, 4. Luka Sadovnik. Starejše ženske: L Mici Ošina, 2. Vera Ma-loveršnik, 3. Rozi Kogoj, 4. Marija Persche. Predsednik SPD Zarja Jože Blajs in vodja športne sekcije Albert Rozman sta se na podelitvi nagrad pri Rastočniku prisrčno zahvalila vsem darovalcem in vsem pomagačem. Miha Traunik Smučanje Šentjanščanke ekipno koroške prvakinje Na Turah je bilo 11. marca deželno smučarsko prvenstvo šol. V predhodnih kvalifikacijskih tekmovnajih je za to prvenstvo tekmovalo preko 20.000 šolarjev, na finalni tekmi pa se je na dveh progah v starostnih razredih od 10 do 19 let pomerilo nad 400 šolarjev. Najboljša dneva je bila Kerstin Slanitsch iz Pliberka, med fanti pa Hans Blüml iz Podklo-štra, ki je bil za dve desetinki hitrejši od Danijela Užnika. Ta je tekmoval v mlajši skupini in dosegel 2. najboljši čas dneva. Pri dekletih je v mlajši skupini zmagala Dunja Jamnig (skupaj tretja), Marion Maloveršnik je bila četrta, Silvana Oraže pa peta. Ekipno pa so te tri šentjanške smučarke osvojile prvo mesto. Odlično se je odrezala tudi Brigitte Esel pri mlajših šolarkah, saj je dosegla 6. mesto. V soboto in nedeljo, 11. in 12. marca, pa so se Šentjanščani pomerili tudi na tekmovanju za mladino in odrasle za Fi-scher-industrijski pokal. Pri odraslih ženskah je dvakrat zmagala Barbara Ortner, pri moških pa Franz Gruber in Frank Weiss. Med Šentjanščani je bila Dunja Jamnig tretja v veleslalomu, Birgit Filipič pa peta. Danijel Už nik je bil v prvi vožnji odličen drugi za Schönfeld-nerjem, v drugi pa je moral po lažji poškodbi s palico vrat odstopiti. V slalomu so v splošnem razredu Dunja Jamnig, Silvana Oraže in Birgit Filipič dosegle četrto, sedmo in osmo mesto, kar jim je navrglo lepo število ÖSV točk. Zahomški skakalci so se tudi ob koncu Kuglitsch tretji, v splošni preteklega tedna dobro skupini je Franci Wiegele odrezali. Tekmovali so zmagal, Günther Kaiser na tekmovanju za av- pa je bil tretji, strijski pokal v Rietzler- nu na Predarlskem. Pri Na tekmi za Evropski šolarjih II je zmagal Flo- pokal v Nemčiji je Franci rian Riefenthaler, pri Wiegele osvojil sedmo mladini II je bil Thomas mesto. Občni zbor SPD Občni zbor v petek, 12. marca pri Miklavžu v Bil-čovsu se je pričel z ugotovitvijo sklepčnosti in izvolitvijo vodje občnega zbora. Nato pa so navzoči prisluhnili strnjenim poročilom. Predsednik Hanzi Lesjak je pri tem spomnil predvsem na vrsto jubilejev, kijih letos praznuje slovensko planinstvo, ter na vsestranske skrbi za kočo na Bleščeči. Izrazil pa je tudi zahvalo in zadovoljstvo za delo v društvu. Tajnik Rihard Brumnik je za triletno delovno dobo naštel dolgo vrsto akcij in prireditev. Po njegovem kronološkem prikazu smo lahko ugotovili, da SPD Celovec dobro in redno deluje. Žal je moral tudi poročati, da vsi člani ne plačujejo članarine. O finančnem poslovanju je poročala še blagajničarka Vera Rehs-mann. Po krajši diskusiji (o koči in financah) so člani na predlog preglednika sprejeli razrešnico staremu odboru in soglasno izvolili novega. Sestavljajo ga: predsednik Hanzi Lesjak - Ledince, podpredsednik Jožko Igerc - Mala vas, tajnik Rihard Brumnik -Obirsko, blagajničarka Vera Rehsmann - Vetrinj ter odborniki Tomi Miki, Folt Cidaj, Roman Tusch, Karl Sekol, Franci Kropivnik, Marjan Čertov, Miha Traunik in Traudi Urschitz. Preglednika sta Hanzi Millo-nig in Marica Pradetto. Očnega zbora so se udeležili tudi predstavniki planinskih društev, s katerimi SPD Celovec najtesneje sodeluje, in naši organizaciji izrekli priznanje in pozdrave. Občni zbor smo zaključili („po planinsko“) v prijetni družabnosti. T.M. O himalajskem uspehu ’92 Slovensko planinsko društvo Celovec si je za uvod v letošnji občni zbor pri Miklavžu v Bilčovsu pripravilo zelo zanimivo predavanje o lanskoletnem največjem alpinističnem uspehu v Himalaji, ki sta ga dosegla odlična slovenska alpinista Andrej Štremfelj in Marko Prezelj. Sama sta namreč v navezi osvojila deviški vrh himalajskega sedemtisočaka Menen-gutseja (7181) in tako po oceni alpinističnih strokovnjakov dosegla največji himalajski uspeh v preteklem letu. Obiskovalci smo pričakovali atletsko raščena alpinista z zavihanima nosovoma od ponosa in slave, med nami pa sta se pojavila skromna fanta, katerima ne bi pripisali takega uspeha. Nič samohvale. Pot sta opisovala kot samoumevno, hud mraz sta imenovala precej hladno, nevarnosti sicer nista podcenjevala, pa je tudi nista napihovala. Ob vsej dvomesečni poti sta vedno opazila tudi ljudi, ki tam žive, in jih ujela v objektiv, z veliko posluha sta govorila o nosačih, njihovih stiskah in o odnosu do njih. Tako sta pri poslušalcih v svoji skromnosti dejansko postala še večja, prava junaka. Najbrž samo taki zmorejo osvajati deviške vrhove. Andrej Štremfelj in Marko Prezelj sta se v Himalajo odpravila nekako v senci večje slovenske odprave, ki pa svojega cilja žal ni uspela doseči. Goro Menengutse je doslej naskakovalo že pet odprav, a brez uspeha. Ali so plezali na klasičen način z veliko odpravo ali pa so si izbrali napačno smer! Njuna prednost je bila v dobo izbrani smeri ter v majhni ekipi, saj sta ju do zadnjega tabora spremljala samo zdravnik Žaro Guzek in kuhar domačin. Med potjo sta se dobro aklimatizirala, za vzdrževanje kondicije pa sta vmes „skočila“ na Andrej Štremfelj en pettisočak. Ob prvem vstopu v večni led in sneg tudi njima vreme ni bilo naklonjeno, zato sta sestopila in počakala na lepši dan. Drugič sta uspela. V malem šotoru pred odločilnim naskokom ju je nekoliko zeblo, a sta kljub temu uspela. Kajne, kako je vse to enostavno? J.K.