PRAVILA MUZKJSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI Člen I Ime, sedei in območje društoa Društvo .se imenuje: Muzejsko dru.štvo v Skofji I^oki — Podružnica Zfrodovin- skega društva Slovenije. Območje njego vega udejstvovanja je ozemlje nekdanjega loškega gospostva, to je Loka z okolico, .Sorsko polje. Poljanska in Selška dolina. Člen 2 Niiinen društva •Namen driišl\a je. pospeševati doiuo- znanstvo v zgodovinskem, zemlje|)isnem. narotlopisnem in prirodopisuem pogledu na ozemlje bivšega freisinškega gospo stva. Ta namen dosega društvo s tem da. 1. podpira delovanje Loškega mu zeja z zbiranjem in |jroiiče\anjem zgodo vinskih, narodopisnih. i)rirodoslovidh in drugih za muzej ponuMubnih predmetov, arhivalij in knjig ter jih daje Loškemu muzeju v hrambo in uporabo: 2. zbira člane na razgovor o lastnih in tujih opazovanjih in prireja poljudna in znanstvena i)redavanja. ekskurzije, raz stave in podobne prireditve; 3. pospešuje ohranitev zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih in narodopisnih spomenikov ter ijrirodnili zaiuniivosti: 4. vzdržuje zveze z društvi, ki imajo soroden namen; 5. izdaja znanstvene in poljudne pub likacije. Člen ? Sredstva Društvena sredstva so; članarina, usta- novnina. podpore, volila itd. Člen 4 Č7a7)i Člani so: ustanovniki. strokovni, redni in častni člani. Ustanovniki in redni člani so lahko fizične ali juridične osebe. Častne člane ^oli občni zbor na odborov predlog za izredne zasluge v prospeh društva ali za znanstveno delo, če je to delo v zvezi z namenom društva. Častni člani imajo vse pravice rednih članov, ne pa denar nih dolžnosti. Mladino do 18. leta zbira društvo v posebni ndadinski sekciji. Člen 5 Pravice članov Vsak član ima pravico: 1. obiskovati muzejske razstavne zbirke, ne da bi plačeval vstopnino, če le pokaže člansko izkaznico, veljavno za tisto leto; 2. udeleževati se društvenih predavanj, razprav in glasovanj ter dajati predloge; 3. člani ndadinske sekcije uživajo ugod nosti in pravice rednih članov, razen volilne pra\ice; pri odborovih sejali in na občnih zborih zastoi)a njihove interese pooblaščenec, ki ga izvolijo za vsako po slovno leto in ki ima tudi glasovalno pravico. Člen 6 Dolžnosti članov Vsi člani so dolžni ravnati se po dru štvenih pravilih in pospeševati društvene namene. Ustanovniki morajo plačati en kratno iistanovniiio. Strokovni člani ))la- čujejo letno članarino, obenem pa tudi članarino Zgodovinskega društva Slove nije v Ljubljani in so naročniki njego vega glasilu. Redni člani plačujejo letno članarino samo Muzejskemu društvu. Strokovni in redni člani morajo biti naročniki Loških razgledov, ki jih izdaja Muzejsko društvo. Če je v družini več članov Muzejskega društva, mora biti na ročnik vsaj eden izmed njih. Društveni odbor lahko posamezne člane oprošča te dolžnosti na njihovo prošnjo. Člen 7 Prenehanje članstva članstvo preneha z izstopom, s smrtjo ali z izključitvijo. Izstop iz članstva je naznaniti odboru. Kdor nad eno leto dol guje članarino in je ne plača na dva kratni pismeni (>[)omin. se po sklei)ii od bora izbriše iz članstva, zaostalo članarino pa mora i)lačati. Člana, ki se je hudo pregrešil zoper ugled ali bistvene namene društva, sme odbor izključiti. Proti izklju čitvi je dopusten priziv na občni zbor. Člen 8 Organizacija društvenih poslov Društvene posle oskrbuje; 1. občni zbor. 2. društveni odbor. Člen 9 Občni zbor Redni občni zbor se vrši vsako drugo leto, najkasneje do 1. julija. V njegovo področje spada: { 236 1. redno odborovo poročilo, poročilo nadzornega odbora, odobritev obračuna za preteklo leto in [jroračun za prihodnje leto; 2. volitev odbora in treh članov nad zornega odbora; 5. odsvojitev ali obremenitev društvene lastnine; 4. sklejianje o predlogih, ki se tičejo dništvenih zadev, izpremembe pravil in razdružitve: 5. sklepanje o prizivih zoper izklju čitev; 6. določanje ustanoMiine in letne čla narine. Predlogi, namenjeni za občni zbor. se morajo vložiti najmanj pet dni pred ob čnim zborom pri odboru s pismeno ob razložitvijo. Če se to ni zgodilo, sme občni zbor sicer razpravljati o predlogu, sklepati pa le, če to dovoli dvotretjinska večina vseh navzočih. Kraj in čas občnega zbora razglasi od bor vsaj 8 dni prej po časopisih ali s posebnimi vabili. O občnem zboru obvesti Zgodovinsko dru.štvo Slovenije v Ljub ljani. Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzoča vsaj ena tretjina članov. Ako občni zbor ni sklepčen, se skliče čez četrt ure nov občni zbor. ki je sklepčen pri vsaki udeležbi. Ta odločba pa ne velja za sklepanje o odsvojitvi društvene last nine ali o razdružitvi. Na vsakem občnem /boni se sklepa, razen v primeru členov 14 in 16. z na vadno večino navzočih članov. Volitve se vrše z listki. Na ])rcdlog pa se lahko sklene volitev tudi ustno. Društveni odbor sme sklicati izredni občni zbor. kadarkoli se mu zdi potrebno. Mora ga sklieati. če to zahteva najnianj ena četrtina strokovnih in rednih članov z utemeljenim predlogom. Odbor sklepa in odloča o vseh društ venih zadevah, ki ne spadajo jired občni zbor. Da sklep obvelja, je treba, da je navzoča večina odbornikov. Zoper sklepe odbora je dopustna i)riložba im občni zbor. Člen U Predsednik in drugi odborniki Predsednika voli občni zbor, ostali od borniki pa si razdele funkcije na prvi seji. Predsednik vodi občni zbor in odbo- rove seje. Vezan je na njune sklepe in odgovoren za to, da se izvrše. Predsednik zastopa društvo na zunaj. Ako odbor ne sklene drugače, podpisuje s tajnikom vse, kar društvo dopisuje, posebno dopise na oblastva, z blagajnikom pa društvene ra čune in obvezne listine. Kadar je pred sednik zadržan, ga nadomestuje popred- sednik. Tajnik vodi zapisnike in oskrbuje dru štveno dopisovanje. Blagajnik vodi vse denarno poslovanje društvu. Gospodar skrbi za društveno imovino in za predmete, ki so izročeni društvu v hrambo. Z upravo muzeja sodeluje pri urejanju zbirk in i)ri terenskem razisko valnem delu. Člen 12 Nadzorni odbor člani nadzornega odbora pregledujejo med poslovno dobo. zlasti ])re(l rednim občnim zborom blagajniške in druge po slovne knjige, poročajo občnemu zboru o odborovem. zlasti blagajniškem poslo vanju, jiredlagajo razrešitev odbora in da jejo nasvete o izboljšanju poslovanja. (Tlani imdzornega odbora imajo pravico udeleževati se odborovih sej. Člen 10 Društveni odbor Društveni odbor se sestoji iz predsed nika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in 2 odbornikov. V ])rimeru potrebe se odbor lahko razširi po sklepu občnega zbora. Vsakokratni ujiravnik mu zeja je po svojem iioložaju član odbora. Odborniki se volijo na rednih občnih zborih. Ako je odbornik stalno zadržan ali ako izstopi, kooptira odbor namest nika do prihodu iega občnega zbora. Za odbornika, ki brez opravičila trikrat ne pride na odborovo sejo. se smatra, da je odstopil. • Cleu 11 Poae7.iWti z Zgodovinskim dnišivom Slovenije Muzejsko društvo v škofji l.oki je v stalnih stikih z Zgodovinskim društvom Slovenije \ Ljubljani, se posvetuje z nje govim odborom o delovnem načrtu, o iz vedbi važnejših akcij, mu pošilja poročila o delu iu sprejema njegova navodila in podporo pri delu. Na njegova zborovanja in prireditve ijošilja svojega zastopnika. Zastopnik Zgodovinskega društva .Slove nije ima pravico prisostvovati občnim /borom in vsem prireditvam Muzejskega društva. 237 Člen 14 Izprememba pravil Izpremembo pravil more predlagati vsak član. Utemeljeni predlogi, ki jih podpira najmanj ena četrtina članov, se izroče odboru, da se o njih posvetuje in jih postavi na dnevni red ])rihodnjega občnega zbora. Sklep o izpremembi pravil obvelja, ako glasujeta zanj vsaj dve tret jini članov, ki so navzoči. Člen 15 Razsodišče Prepire, ki izvirajo iz društvenega raz merja, poravnava razsodišče, za katero si izvoli vsaka stranka izmed društvenih članov po enega razsodnika, ta dva pa si izbereta tretjega člana za predsednika. Ako se o osebi predsednika ne zedinite, ga odloči žreb izmed predlaganih. Razsodišče sklepa z večino glasov. Proti njegovi odločbi ni priziva. Člen 16 Prenehanje društva Prostovoljni razhod društva sme skle niti samo v ta namen sklicani občni zbor, na katerem mora biti navzočih vsaj dve tretjini vseh članov. Ti skleiiajo o raz pustu veljavno samo z dvotretjinsko večino. Ako se društvo prostovoljno razide ali oblastveno razpusti, upravlja njegovo pre moženje Zgodovinsko društvo Slovenije, dokler se ne ustanovi vsaj v treh letih novo društvo z istim namenom. Ako bi se društvo v treh letih ne ustanovilo, po stane lastnik društvenega premoženja Zgodovinsko društvo Slovenije, ki pre vzame nalogo, da ob priložnosti obnovi društvo. PRAVILA LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI /. Splošne določbe 1 Loški muzej (v nadaljnjem besedilu muzej) je samostojen kulturnoprosvetni in znanstveni zavod muzejske stroke s sedežem v Škofji Loki. Muzej je ustanovilo Muzejsko društvo v Škofji Loki leta 1937. Ustanovitev je ob novil tedanji okrajni ljudski odbor Skofja Loka leta 1943. Muzej je pravna oseba. Muzej je kompleksen pokrajinski muzej s posebnim arhivskim oddelkom. Območje njegovega udejstvovanja je mesto Škofja Loka. Sorsko polje. Poljanska dolina in Selška dolina. 5 Muzej se VMU po načelih družbenega vodstva. Delo in poslovanje muzeja nad zoruje Svet za kulturo in prosveto ObLO Skofja Loka ob strokovnem sodelovanju Muzejskega društva v Škofji Loki. Muzej ima svoj pečat z grbom mesta .Škofje Loke in napisom: Loški muzej — Škofja Loka. II. Naloge Muzej opravlja naslednje strokovne in znanstvene naloge: a) evidentira, sistematično zbira, ohra nja, proučuje, strokovno obdeluje in raz stavlja muzejsko in arhivsko gradivo s svojega področja; b) na svojem področju ustanavlja in skrbi za specialne lokalne muzejske zbirke; c) omogoča uporabljanje zbranega mu zejskega in arhivskega gradiva v stro kovne in znanstvene namene; č) posebno skrb posveča spomeniškovar- sfvenim problemom na svojem področju, zlasti starinskemu delu mesta, ter vodi in izvaja vsa spomeniškovarstvena dela: d) objavlja gradivo in izsledke svojega raziskovalnega dela v Loških razgledih ter v drugih strokovnih in znanstvenih ])ublikacijah; c) vzdržuje strokovne stike z muzej skimi, spomeniškovar.stvenimi, arhivskimi in drugimi sorodnimi ustanovami doma in v tujini; f) opravlja vse druge strokovne in znan stvene naloge v skladu s svojim namenom. 6 Na področju izobraževanja ima muzej naslednje naloge: a) omogoča ogled zbirk in občasnih razstav ter skrbi za nazorna pojasnila o razstavljenem gradivu in za strokovno vodstvo; b) širi zanimanje za stroke, ki jih pri kazuje v svojih zbirkah; c) povezuje so s šolami in jim omogoča nazoren pouk neposredno v svojih zbir kah; 238 i f' č) izdaja muzejske prosvetne publika cije; d) sodeluje z Ijudskoprosvetnimi, izo braževalnimi in drugimi organizacijami; e) s svojim delom pomaga pri razvi janju turizma na svojem področju; f) opravlja vse druge prosvetne naloge r v skladu s svojim namenom. ///. Muzejsko gradivo Muzej evidentira iu zbira muzejsko in arhivsko gradivo svojega področja z arheološkimi izkopavanji in najdbami, z nakupi, darili, volili ali zamenjavami z drugimi muzeji. Muzej hrani tudi gradivo zasebnikov in ga razstavlja. 8 Muzejsko gradivo, ki se nahaja v mu zeju ali kjerkoli na področju delovanja muzeja, je družbena lastnina in je pod posebno zaščito zakonodaje o spomeni- .škem in prirodnem varstvu. Fotografiranje, prerisovaujc in prouče vanje muzejskega gradiva v muzeju dovo ljuje ravnatelj muzeja iz tehtnih razlogov. V zbirkah razstavljeno muzejsko gra divo je na voljo za ogled vsem državlja nom ob enakih pogojih. Nerazstavljeno muzejsko gradivo mora biti hranjeno v primernih depojih in siste matično urejeno ter si ga lahko ogledajo samo posamezni strokovni in znanstveni interesenti s posebnim dovoljenjem vod stva muzeja. 10 Muzejsko in arhivsko gradivo se obde luje po ustreznih strokovnih načelih in postopkih. 11 Muzej sme posojati posamezne predmete ali zaključene zbirke svojega muzejskega gradiva praviloma samo muzejem, galeri jam in muzejskim zbirkam, izjemoma tudi drugim znanstvenim ustanovam, zavodom in organizacijam. O izposojanju, zamenjavi in odtujitvi originalnih predmetov odloča muzejski svet, za drugo gradivo pa ravnatelj mu zeja. 11'. Organizacija muzejskega dela in muzejsko osebje 12 Muzej ima naslednje delovne enote: a) upravo, b) muzejske zbirke, c) arhiv in strokovno knjižnico, č) preparatorsko delavnico, d) Loški grad z vrtom. Po potrebi se lahko ustanovijo nove de lovne enote. 13 Muzejske zbirke obsegajo: — naravoslovje, — arheologijo, — zgodovino razvoja družbenih odno sov (fevdalizem, kapitalizem, delavsko gibanje, ljudska revolucija, socialistična izgradnja) in razvoja proizvajalnih sred stev (obrt, industrializacija itd.), — kulturno zgodovino. — etnografijo z muzejem na prostem, — umetnostno zgodovino z galerijo. 14 V posameznih delovnih enota muzeja so zaposleni: — muzejski strokovni uslužbenci, — arhivski strokovni uslužbenci, — administrativni uslužbenci —- tehnično in pomožno osebje. Ifelužbenci muzeja na rednih delovnih sestankih obravnavajo in rešujejo tekoča vprašanja muzejskega dela. Delovne se stanke vodi ravnatelj muzeja. 15 Uslužbenci in delavci muzeja se imenu jejo na sistcmizirana delovna mesta. Si stemizacijo delovnih mest določi muzejski svet in jo predloži Svetu za kulturo in prosveto ObLO Škofja Loka v potrditev. Preko sistemiziranega števila osebja lahko muzej pogodbeno najame honorarne uslužbence za izvrševanje posameznih nalog. V. Vodenje muzeja 16 Muzej vodita muzejski svet iu ravnatelj s pomočjo strokovnega kolegija. a) muzejski svet 17 Muzejski svet šteje 13 članov. Imenuje jih ObLO škofja j.oka iz vrst strokov njakov na področjih, ki so povezana z dejavnostjo muzeja, kulturnih in i)olitič- 239 nih delavcev in iz članov Muzejskega društva ter iz kolektiva muzeja. Ravnatelj je po svojem položaju član muzejskega sveta. 18 • Muzejski s\et izvoli izmed svojih čla nov predsednika. Ravnatelj ali drug usluž benec muzeja ne more biti predsednik muzejskega sveta. Predsednik muzejskega sveta pripravlja z ravnateljem muzeja dnevni red sej ter sklicuje in vodi seje sveta. 19 Seje muzejskega sveta sklicuje predsed nik sveta po potrebi. Predsednik mora sklicati sejo. če to zahteva vsaj tretjina članov muzejskega sveta ali ravnatelj. O sejah se vodi zapisnik, kamor se morajo zapisovati vsi sklepi muzejskega sveta. m' Muzejski svet dela kolektivno in sklepa samo na sejah. Muzejski svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov: za zadeve, ki jih šteje muzejski svet za pomembnejše, veljavno odloča z večino glasov vseh članov. 21 Mandatna doba muzejskega sveta traja dve leti. Člani sveta pa se laliko razrešijo tudi pred potekom te dobe in na njihovo mesto imenujejo drugi. Mandatna doba člana, ki je bil imenovan na razrešeno mesto traja do konca mandatne dobe mu zejskega sveta. 22 Član muzejskega sveta, ki misli, da je sklep seje nezakonit ali škodljiv za muzej ali za družbeno skupnost, je dolžan to sporočiti nadzornemu organu. Član sveta lahko samo na seji sveta razloži veljavno svoje pripombe o delu ravnatelja muzeja. Člani muzejskega sveta morajo varo vati uradno tajnost. Muzejski svet skrbi za splošni napredek in razvoj muzeja in da muzej dosega po stavljene naloge. Pri tem ima zlasti na slednje pravice in dolžnosti: I. sprejme jiravila muzeja, jih predlaga ustanovitelju v potrditev in sklepa o nji hovi spremembi, 2. potrjuje poslovnik za notranje delo v muzeju. 5. obravnava stanje v muzeju in poro čila o delu muzeja ter daje smernice za njegovo delo. 4. sprejme letni delovni načrt in po roča o delu muzeja organu, ki je pri stojen za zadeve in naloge muzeja, 5. sprejme finančni načrt in sklepa o zaključnem računu muzeja. 6. gospodari s premoženjem muzeja, 7. odloča o porazdelitvi presežka fi nančnih sredstev na sklade. H. predpiše pravilnik o plačah. •?. odloča na ravnateljev predlog o po delitvi nagrad iz sklada za nagrade, 10. nadzoruje materialno in finančno poslovanje muzeja, 11. določi sistemizacijo delovnih mest in jo predlaga v potrditev Svetu za kulturo in prosveto ObLO Skofja Loka. 12. da ustanovitelju predlog za imeno vanje ravnatelja ter na ravnateljev pred log imenuje in razrešuje strokovne usluž bence. I"!, odloča v soglasju z ustanoviteljem o odtujitvi in zamenjavi muzejskih pred metov in o dajanju teh predmetov v za časno uporabo izven muzeja. 1-t. skrbi za strokovno izpopolnjevanje muzejskega osebja. 13. opravlja in rešuje druge naloge in zadeve, ki spadajo po zakonu o muzejih in drugih predpisih v njegovo delovno j področje. • b) rupnaleJj ^^. . i Ravnatelja muzeja imenuje in razreši " ustanovitelj v soglasju z muzejskim sve tom. 25 Ravnatelj muzeja opravlja zlasti na slednje zadeve; 1. zastopa muzej kot pravno osebo. 2. skrbi, da se izvršujejo sklepi muzej skega sveta in temu poroča o svojem delu in delu muzeja. 3. izdela ])oslovuik za notranje poslo- \anje v muzeju in ga daje v potrditev muzejskemu svetu. 4. pripravi predlog finančnega načrta in ])redhig letTiega delovnega načrta. 5. je odredboflajalec za izvrševanje fi- luinčnega načrta, nadzoruje materialno in finančno poslovanje muzeja. 6. izdaja odločbe o delovnih razmerjih rednih Tislužben( ev. sklepa pogodbe s ho norarnimi iislužlienci in inu-nuje in raz rešuje uslužbence, katerih imenovanje ne spada v pristojnost muzejskega sveta. 240 7. skrbi za delovno disciplino nslužben- cev in za njihov strokovni napredek. 8. opravlja drnge naloge, za katere je pristojen po zakonu o muzejih ali po drugih predpisih. 26 Ra\uatelj lahko vsak sklep muzejskega sveta, za katerega misli, da je v nasprotju s predpisi ali z nalogami muzeja, začasno zadrži. O tem mora takoj poročati Svetu za kulturo in prosveto ObLO .'5kofja Loka. Ce organ iz prejšnjega odstavka v 30 dneh ne izda odločbe o spornem vpra šanju, je sklep muzejskega sveta za rav natelja obvezen. c) strokovni kolegij Muzej ima laiiko tudi strokovni kolegij, ki je posvetovalni organ ravnatelja in muzejskega sveta za vsa pomembnejša vprašanja, ki so v zvezi z nalogami muzeja. Muzejski svet imenuje v strokovni ko legij poleg strokovnih uslužbencev muzeja lahko tudi zunanje strokovnjake in člane Muzejskega društva, ki niso uslužbenri niuz(;ja. Seje strokovnega kolegija sklicuje in vodi ravnatelj. VI. Finančno poslouanjc 28 Muzej je samostojen zavod in vodi fi nančno poslovanje po veljavnih predpisih. 29 Finančni načrt muzeja sjjrejme muzej ski svet. Odredbodajalec- za izvrševanje finanč nega načrta je ravnatelj muzeja. Odred bodajalec lahko s ])ismeno odločbo prenese posamezne pravice glede izvrševanja fi nančnega načrta na drugega uslužbenca muzeja kot jjomožnega odredbodajalca. Pomožni odredbodajalec ne more dalje prenesti odredbodajalčevih pravic. 30 Muzejski svet lahko z virmani spremi nja namen in višino sredstev. 31 Muzej ima svoj tekoči račun pri Na rodni banki v Skofji T.oki. Ce muzej zaradi Beenakomernega pri tekanja dohodkov ne more kriti svojih rednih izdatkov, lahko najame pri banki kratkoročno posojilo. 32 Dohodki muzeja so: 1. denarni prispevki javnosti za ogled razstavljenega gradiva v muzejskih zbir kah na sedežu in izven sedeža muzeja. 2. dotacije ustanovitelja in drugih po- litično-teritorialnih enot, zavodov in or ganizacij, 3. razni nepredvideni dohodki. Izdatki muzeja so osebni in materialni ter so razporejeni v letnem finančnem načrtu v okviru partij na pozicije. 35 Višino in način oblikovanja osebnih do hodkov uslužbencev in delavcev muzeja ureja pravilnik o nagrajevanju, ki ga predpiše muzejski svet. 54 Muzej razdeljuje presežek finančnih sredstev na naslednje sklade: 1. sklad za posebno nagrajevanje, 2. rezervni sklad. 3. sklad za vzdrževanje gradu in vrta. Sredstva izločena za posamezne sklade. vplačuje muzej na poseben račun pri banki. Uporabljajo se praviloma samo za namene sklada. Po preteku proračunskega leta sestavi muzej zaključni račun. Predlog zaključ nega računa pri|)ravi ravnatelj in ga predloži v potrditev muzejskemu svetu. Vllf. Končne določbe 36 Kolikor ta pravila za |)o>aiiu'ZUii vpra šanja in razmerja nimajo podrobnih do ločb, veljajo določbe temeljne tiredbe o finančno samostojnih zavodih (t;ra(lni list FLRJ. št. 31-426/33). zakon o nuizcjih (Uradni list LRS. št. 32-166/5<)). zakon o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 1/59). zakon o delovnih razmerjih (Uradni list FLRJ. št. 17/61) in splošni j)re(lpisi o finančnem poslovanju oziroma financiranje samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 32-847/59). V primeru sprejetja novih pravnili pred pisov, s katerimi bi bile v nasprotju do- ločke teh pravil, je treba pravda spre- 241 meniti in jih spraviti v sklad z nastalimi spremembami. Prav tako lahko muzejski svet tudi iz drugih razlogov predlaga usta novitelju spremembo pravil. 37 Ta pravila začno veljati, ko jih potrdi Svet za kulturo in prosvetov pri ObLO Skofja Loka. Opomba uredništva: Ta pravila Lo škega muzeja je sprejel Svet za kulturo in prosveto ObLO Skofja Loka na svoji seji dne 15. januarja 1962. 242