Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Številka 61, junij 2023 Ormoške novice Foto: Ciril Ambrož Občina Ormož Vas vljudno vabi na Pripravila: Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti mag. Karmen ŠTUMBERGER Ormoške novice SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB V programu bodo sodelovali: Slovenski oktet, Pihalni orkester Glasbene šole Ormož in recitatorka Sandra Kumer. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE 750-LETNICI PRVE OMEMBE ORM Po končani slovesnosti bo v prireditvenem šotoru ob Grajski pristavi Ormož Občina Ormož Vas vljudno vabi na za dobro voljo poskrbela skupina Chicas. OBČINE O Gorazd LADINEK, u Poslano: ter osrednjo slovesnost ob praznovanju - naslovu ČETRTEGA OBČINSKEG Priloge: SLAVNOSTNO AKADEMIJO OB Prisrčno vabljeni! - morebitna priloga ki bo v petek, 16. junija 2023, ob 18. uri pred Grajsko Vložiti: - zbirko dokumentarnega gradiva. 750-LETNICI PRVE OMEMBE ORMOŽA V programu bodo sodelovali: Slovenski oktet, Pihalni orkester Glasbene šole O ter osrednjo slovesnost ob praznovanju ČETRTEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ORMOŽ, Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož • ki bo OBČINA Občinska uprava v petek, 16. junija 2023, ob 18. uri pred Grajsko Oddelek za gospodarske dejavnosti ORMOŽ Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Občina Ormož telefon: +386 (0)2 741 53 00 • www.ormoz.si • e-pošta: obc Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. pristavo Ormož. Po končani slovesnosti bo v prireditvenem šotoru ob Grajski za dobro voljo poskrbela skupina Chicas. Številka: Datum: V programu bodo sodelovali: Slovenski oktet, Pihalni orkester Glasbene šole Ormož in recitatorka Sandra Kumer. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Prisrčno vabljeni! NAZIV NASLOV 2270 POŠTA Po končani slovesnosti bo v prireditvenem šotoru ob Grajski pristavi Ormož za dobro voljo poskrbela skupina Chicas. ZADEVA: Oblika dopisa Prisrčno vabljeni! Spoštovani! Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Vsebina! V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ormož. Lep pozdrav. Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Vabilo na županov sprejem najmlajših občank in občanov Pripravila: Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti mag. Karmen ŠTUMBERGER Župan občine Ormož Danijel Vrbnjak vabi najmlajše občanke in občane, ki so rojeni v letu 2022 ter njihove najbližje na sprejem, ki bo v soboto, 24. 6. 2023, ob 16.30 uri Občina Ormož Vas vljudno vabi na v ormoškem grajskem parku. Otroci, ki se bodo udeležili županovega sprejema, bodo prejeli AKADEMIJO še spominsko SLAVNOSTNO OBdarilce. V primeru slabega vremena bo sprejem potekal v Domu kulture Ormož. 750-LETNICI PRVE OMEMBE ORMOŽA DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE OBČINE ORMOŽ Gorazd LADINEK, univ. dipl. inž. prom. Poslano: - naslovu Priloge: - morebitna priloga Vložiti: - zbirko dokumentarnega gradiva. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Od 15. ure naprej bo na isti lokaciji potekal tudi Rožmarinkin ovesnost ob praznovanju ČETRTEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE ORMOŽ, Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož • telefon: +386 (0)2 741 53 00 • www.ormoz.si • e-pošta: obcina.ormoz@ormoz.si o v petek, 16. junija 2023, ob 18.ob uri 17.30 pred Grajsko festival, uri papristavo bo zaOrmož. vse otroke odiV primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ormož. grana otroška predstava: »Cirkus«. Starše otrok vljudno naprošamo, da svojo udeležbo na županovem sprejePo končani slovesnosti bo v prireditvenem šotoru ob Grajski pristavi Ormož mu prijavijo do dne 15. 6. 2023 na eza dobro voljo poskrbela skupina Chicas. naslov: obcina.ormoz@ormoz.si ali na Prisrčno tel: 02/741 vabljeni! 53 00. sodelovali: Slovenski oktet, Pihalni orkester Glasbene šole Ormož in recitatorka Sandra Kumer. vnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Vljudno vabljeni! Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož Kolofon Obvestila uredniškega odbora Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Naslednja številka bo izšla predvidoma septembra 2023. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ormož. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah. Uredniški odbor: Nino Miličić, Klara Kosi, Nives Petek. Lektoriranje: Marinka Vnuk. Naklada: 4250 izvodov. Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https://www.tiskarna-ekart.si/ Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. 2 Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 1.9.2023. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Spoštovane občanke in občani občine Ormož! Čas neizmerno hitro beži, približuje se nam praznovanje občinskega praznika. Spomnili se bomo na pretekla dogajanja in seveda odprli nova poglavja za naprej. Živimo v času, ki je zelo nepredvidljiv. Pogovarjamo se o povišanju cen na vseh področjih. Radi bi se razvijali. Radi bi ustvarjali na novih področjih. Skratka, trenutni čas zahteva od posameznika veliko več napora za doseganje zadanih ciljev. Res pa je, da tudi ni čas za »jamranje«. Kjer je volja, je tudi pot. Nekatere investicije se že izvajajo, nekatere se bodo še v kratkem pričele. Če jih skupaj seštejemo, jih bo v letošnjem letu za cca 13 milijonov evrov, kar je za občino Ormož veliko. Veliko sredstev v letošnjem letu namenjamo tudi za ublažitev podražitev: pri gospodarskih javnih službah, vrtcih itd. Ponosni smo lahko na to, koliko stvari se dogaja v naši občini. Velik hvala vsem, ki se za to trudite. Skupaj našo občino postavljamo na zemljevid po prepoznavnosti na različnih področjih. Seveda se pa na tej točki ne bomo in ne smemo zaustaviti. Nadaljevali bomo začrtano pot. Razvoj na različnih področjih, sprejemanje odločitev, ki bodo pozitivno vplivale na nas in s tem izboljševale kvaliteto bivanja, bo tudi v prihodnje usmeritev našega dela. Seveda še je potrebno veliko postoriti. V naših glavah je polno idej, predlogov … V drugem delu leta nas čaka še kar nekaj investicij. Poleg vseh investicij, ki se trenutno izvajajo, si želimo pričeti še vlaganja v razvoj turizma, gospodarstva, želimo reševati problematiko na stanovanjskem področju, predvsem pa pripraviti dobre projekte za naprej. Projekti, ki jih oblikujemo za prihodnost, se bodo dotaknili vseh starostnih skupin, in verjamem, da bomo skupaj ustvarjali okolje, v katerem bomo z velikim veseljem živeli. Kar nam daje motivacijo za naprej in kar je razveseljujoče in pozitivno, je tudi to, da se vedno več podjetij zanima za vlaganja v našo občino. Posamezniki iz drugih občin se želijo preseliti vanjo. Vse to kaže, da se ustvarjajo dobri pogoji za razvoj na posameznih področjih. Na vas čakajo tudi številno možnosti, kako izkoristiti svoj prosti čas. Poleg Ormoškega poletja bomo ponosno praznovali naš občinski praznik. Ne pozabite na 15. junij, ko bomo pričakali na Kerenčičevem trgu najboljše kolesarje 2. etape letošnje Dirke po Sloveniji. Letošnje leto je zaznamovano tudi s praznovanjem 750 let prve omembe mesta Ormož. Ormož je v svoji lepoti s pisano in bogato zgodovino doživel svojih 750 let. Skozi vsa ta leta je bil priča številnim mejnikom, ki so botrovali načinu življenja ljudi. Bil je priča različnim zgodbam, različnim pogledom in, kar je najbolj pomembno, bil je kraj premnogih generacij, ki so ta prelepi košček Slovenije nosili v srcu in katerega še nosijo v srcu tudi sedaj. Tudi po 750 letih se čuti življenje. Bogata ponudba na področju kulture, športa, turizma. Prelepa narava s prelepim jedrom mesta. Nove razvojne zgodbe na področju gospodarstva, kmetijstva, zdravstva, izobraževanja. Ljudje, ki so pripravljeni eden drugemu pomagati in se na posameznih področjih truditi za napredek. To je naš Ormož. Želim vam prijetno preživljanje dni v naši občini, hkrati se vam pa zahvaljujem za vsak vaš doprinos, ki ste ga namenili našemu skupnemu dobru. Ostanimo zdravi in s polno dobre volje ter upanja pojdimo novim zmagam naproti. Danijel Vrbnjak Župan Občine Ormož Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 3 Ormoške novice Investicije v letošnjem letu Besedilo: Občinska uprava Foto: Občinska uprava M odernizacija cest v letu 2023 zajema naslednje odseke: JP 802 661 odsek Stanovno, JP 802 981 odsek Pavlovski Vrh, JP 804 271 odsek Lešnica–Litmerk, JP 804 281 odsek Lešnica–Strezetina, JP 804 487 odsek Novakova cesta, JP 804 501 odsek 1 Lešnica–Strezetina, JP 804 501 odsek 2 Lešnica– Strezetina, JP 804 501 odsek 3 Lešnica–Strezetina, rekonstrukcija mostu na LC 302 021 Ormož–Koračice v kraju Lešnica. Vse omenjene ceste in most so dotrajane in potrebne obnove. Skupna vrednost sanacije vseh odsekov cest in mostu je 780.709,76 EUR z DDV. Obnovo cest in mostu bosta izvajali podjetji KP Ormož in CP Ptuj, ki sta bili izbrani v postopkih javnih naročil. Dela se bodo izvajala od 20. 5. 2023 do 30. 8. 2023. Izgradnja dvigala k stavbi Občine Ormož z UE Ormož Zaradi zagotavljanja dostopa za gibalno ovirane osebe do prostorov Občine Ormož in Upravne enote Ormož se je k stavbi izvedel prizidek dvigala. Dostop do dvigala je urejen z dvoriščne stani objekta. Ureditev opornega zidu in ograje pri pokopališču Ormož V sklopu investicije se je odstranila obstoječa ograja iz cipres, izvedel se je novi oporni betonski zid, na katerega se je izvedla ograja iz perforirane pločevine. Gradnja prizidka in rekonstrukcija vrtca Miklavž pri Ormožu Z investicijo se bo pri Miklavžu zagotovilo nove prostore za potrebe izvajanja predšolske vzgoje, kjer se bo dogradilo obstoječi vrtec ter deloma rekonstruiralo obstoječi vrtec. Z rekonstrukcijo obstoječega dela se bo pridobilo dve učilnici za potrebe osnovne šole in knjižnica. Sanacija plazu Litmerk Zaradi usada, ki je nastal na delu ceste, se je izvedla kamnito-betonska zložba, s katero se je stabiliziralo teren. V območju zložbe se je izvedla tudi nova voziščna konstrukcija. 4 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Rušenje gospodarskega dela in postavitev kolesarnice Obstoječi gospodarski objekt na Kerenčičevem trgu zraven hostla se je zaradi dotrajanosti porušil. Na istem mestu se bo zgradila shramba oziroma kolesarnica za potrebe stanovalcev bližnjega objekta. Rekonstrukcija vodovoda Podgorci–Strjanci Pri rekonstrukciji vodovoda so se zamenjale dotrajane cevi v dolžini 1100 m PE DN 110, na kateri je bilo v preteklih letih veliko okvar. Po izvedbi cevovoda je Elektro Maribor d. d. zamenjal in vgradil kablovod do trafo postaje v zemljo. Trenutno je potrebno izvesti še asfalterska dela. Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško območje Projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave - 4. sklop - ormoško območje, ki se izvaja sklopu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 se zaključuje. Gre za obsežen projekt treh občin (občine Ormož, občine Središče ob Dravi in občine Sveti Tomaž), ki je bil zastavljen leta 2014 in prinaša izgradnjo ustrezne infrastrukture za kakovostno oskrbo s pitno vodo in izboljšavo hidravličnega stanja sistema. Zamenjava stavbnega pohištva v Gradu Ormož Investicija se izvaja v sklopu projekta Grad Ormož in park v arhitekturni, digitalni in hortikulturni preobrazbi, za katero je Občina Ormož pridobila sredstva na razpisu Ministrstva za kulturo. Izvedena je bila uvedba izvajalca v delo. V sklopu investicije se bo zamenjalo dotrajana okna na gradu. Rok izvedbe del je 15. 9. 2023. Objekti so končani, potekajo le še manjši popravki in zaključna dela. Prav tako so položene vse vodovodne cevi. V projektu je bilo za izvedbo predvidenih 25.955 m glavnih vodovodnih cevi. Ugotavljamo, da smo izvedli še več. Izvedlo se je 28.050 m glavnih cevi (duktil od DN 300 do DN 100) in prevezav na obstoječe cevovode ter obnovilo preko 470 priključkov oz. okoli 1.500 m, kar predstavlja v osnovi okrog 8 % vseh priključkov na celotnem vodovodnem sistemu Ormož, kamor sodijo prebivalci občine Ormož, občine Središče ob Dravi in občine Sveti Tomaž. V sklopu projekta se je asfaltiralo 13.300 m v celotni širini (sanacija + preplastitev s finim slojem) in saniralo (fini + grobi sloj) 4.000 m cest. Trenutno poteka pridobitev uporabnega dovoljenja. Nadgradnja zbirnega centra Dobrava V okviru nadgradnje smo zgradili betonske elemente (boksi za frakcije) z ločilnimi elementi, pokriti prostor (hala) z ločilnimi stenami, dodatno betonsko steno za kontejnerje in nadstrešnico za kontejnerje. Izvedla se je tudi zapornica in nova panelna ograja. V letu 2023 nam je ostala še izvedba platoja v površini približno 2.600 m2 za biološke odpadke in prometna označitev (talne in vertikalne označbe). Objekt je gradbeno zaključen. Poteka postopek pridobitve uporabnega dovoljenja. Objekt bo služil svojemu namenu najmanj 30 let. Rekonstrukcija vodovoda DN32 Krčevina, 200 m V sklopu rekonstrukcije je bil izveden cevovod v dolžini 200 m za potrebe oskrbe s pitno vodo v Krčevini. Z rekonstrukcija bo omogočena varna preskrba s pitno vodo na območju izvedenega cevovoda. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 5 Ormoške novice Rekonstrukcija vodovoda DN32 Kog 40, 200 m V sklopu rekonstrukcije je bil izveden cevovod v dolžini 200 m za potrebe oskrbe s pitno vodo na Kogu. Z rekonstrukcija bo omogočena varna preskrba s pitno vodo v območju izvedenega cevovoda. panelov 499,8 kW. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 545.000 EUR. V sodelovanju z Elektro Maribor d. d. in Sistemskem operaterjem distribucijskega omrežja z električno energijo d. o. o. (SODO d. o. o.) bo izvedena preureditev elektro razdelilnega omrežja in postavitev nove suhe trafo postaje nazivne moči 630 kVA, ki bo zamenjala staro TP moči 250 kVA na območju črpališča Otok. Sončna elektrarna bo priključena v omrežje predvidoma do sredine junija 2023. Brez omenjene investicije bi se stroški električne energije močno povečali in bi v letu 2023 ter v bodoče uporabniki plačevali višje cene vodarine, kot jo plačujejo sedaj. Mala fotonapetostna elektrarna (MFE) Otok (Mihovci pri Veliki Nedelji) skupne nazivne moči 499,8 kW za potrebe javne oskrbe s pitno vodo V črpališču pitne vode Otok v Mihovcih pri Veliki Nedelji v občini Ormož, ki preko Javnega vodovodnega sistema Ormož oskrbuje prebivalce s pitno vodo v treh občinah, Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, smo se v sklopu energetske draginje srečali z močnim porastom stroškov električne energije. Tako so občine skupaj s koncesionarjem oskrbe s pitno vodo v letu 2022 pristopile k iskanju rešitev za znižanje stroškov električne energije. V prihodnjih letih bomo skupaj z Elektro Maribor d. d. pristopili tudi k izvedbi dvojnega kabliranja za povezavo na novo transformatorsko postajo in navezavo na daljnovod Ormož, ločilnik Cvetkovci (Odsek 3 (OP 22-OP 42) D-420) in na daljnovod Ptuj (Odsek 6 (OP 33-OP 34) D-104) v dolžini približno 1.000 metrov. S tem se bodo zmanjšali izpadi delovanja črpališča pitne vode Otok, ki trenutno predstavljajo problem v primeru kratkotrajnih izpadov ali dlje časa trajajočih izpadov zaradi enosmernega napajanja. Rešitev smo našli v postavitvi sončne elektrarne na streho infiltracijskih polj v sklopu črpališča pitne vode Otok. Na streho infiltracijskih polj je nameščena sončna elektrarna, ki ima maksimalno izhodno moč oddajanja električne energije v omrežje 499,8 kW z maksimalno močjo postavljenih sončnih Obisk pri najstarejši krajanki KS Velika Nedelja Besedilo in foto: Janko Meško Predstavnici Krajevnega odbora Rdečega križa, društva upokojencev in predsednik Sveta KS Velika Nedelja smo obiskali najstarejšo krajanko KS Velika Nedelja. Večkrat jo vidimo na sprehodu po dvorišču in vedno je nasmejana in dobre volje. Častitljivih 98 let šteje Ivana Cajnko oziroma Cajnkova Hanika iz Mihovcev pri Veliki Nedelji. Mladost je preživljala skupaj s šestimi brati. Rodila sta se ji dva otroka, in sicer hčerka Marta in sin Franček. Stanuje pri sinovi družini, ki zanjo lepo skrbi. Je ponosna babica petim vnukom ter prababica dvema pravnukinjama in dvema pravnukoma. Našega obiska se je zelo razveselila, saj za presenečenje ni vedela. Po uri kramljanja smo se poslovili in obljubili, da se, če ne prej, ob praznovanju 100-letnice zagotovo vidimo. Zelo rada bere. Predvsem Nedeljski dnevnik in Družina sta časopisa, ki ju prebere v celoti. Včasih pogleda kakšno zanimivo oddajo na televiziji in po potrebi družini še vedno kaj dobrega skuha. 6 Teta Hanika, še enkrat vse najboljše! Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Moški pevski zbor Kulturno športnega društva Dobrava praznuje 30 let »Po poti 30 spominov do 30-letne zgodbe« Besedilo: Manica Hartman Foto: Dalibor Šoštarič G lasba, pesmi in petje so tisto, kar usmerja človeka v globine njegove duše, se dotaknejo tistega, kar je v človeku dobro, in vedno znova prinašajo srečo in zadovoljstvo. S to mislijo smo se 22. aprila 2023 predali pevskemu večeru Moškega pevskega zbora Kulturno športnega društva Dobrava, ki praznuje letos jubilejno 30. obletnico delovanja. Za njimi je pestra, srčna, z izkušnjami bogata pot, ki je vsako leto znova prežeta z veliko predanostjo. 1993. leta so člani zbora prvič zapeli skupaj in tako postavili temelje za ustanovitev društva v letu 1996. Temelji, na katerih gradijo, so trdni, čvrsti, saj z različnimi dogodki pogosto privabljajo v svojo družbo. Vedno znova skrbijo, da je lepo njim, ki dajejo, in vsem nam, poslušalcem, ki prejemamo to pozitivno energijo. Ob izboru 15 melodij zborovskega petja smo ponovno doživeli en nepozaben večer. Za ubrano zborovsko petje dinamično raznolikih skladb je poskrbelo 16 pevcev (tenorji: Robert Gerlica, Vinko Pavlinič, Mirko Zlatnik, Silvo Grlica, Albin Majcen in Otmar Šoštarič, ter basi: Sebastjan Habjanič, Branko Šoštarič, Stanko Vuk, Albin Žnidarič, Janez Bezjak, Viktor Gerlica, Vladimir Meško, Drago Plečko, Marjan Žnidarič in Boštjan Novak) z zborovodkinjo Lariso Juvančič. V zboru se je v tridesetih letih razlegalo 49 glasov. Nekateri pevci so se medtem pridružili drugim zborom, drugi so petje opustili, tretji so se žal za zmeraj poslovili. Pevci pravijo, da pojejo v zboru zato, ker deluje zbor kot velika družina, ker delujejo kot eden, ker jih ob prihodu na vaje pozdravi mlada zborovodkinja, ker sosed soseda ne drega pod rebra, ko tonsko zgreši, in tudi zato, ker je prisotna družabnost, ki je obenem hrana za dušo. Iz navedenega je prepoznati, da petje v zboru ni zgolj neka obveznost, ampak je tudi lep privilegij. Zbor jih ni povezal le kot sovaščane, ampak tudi kot prijatelje. to vedno znova dokazujejo. Omenimo, da so v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ormož zapeli na 28 revijah odraslih pevskih zborov, na vajah in drugih nastopih so se srečali več kot 1400-krat; zborovskemu petju so pa namenili več kot 50.000 ur. Za svoj trud in predano delo so bili tudi tokrat nagrajeni s priznanji Javnega sklada. Silvo GRLICA je prejel srebrno Gallusovo značko, Ivan BEZJAK, Vinko PAVLINIČ in Stanko VUK so se razveselili zlate Gallusove značke, častno Gallusovo značko je pa prejel Otmar ŠOŠTARIČ. Podelila jih je predstavnica sveta Območne izpostave Ormož Blanka Kosi Raušl. Dogodka se je udeležil tudi podžupan Občine Ormož Zlatan Fafulič, ki je jubilantom ob pozdravnem nagovoru in čestitkah podelil še jubilejno priznanje Občine Ormož. Pevci so se še posebej zahvalili za podporo svojim najbližjim, članom skupine Septima in Domnu Obilčniku za kitarsko spremljavo. Veliko zahvalo so namenili tudi sedanji zborovodkinji Larisi Juvančič in nekdanjima zborovodjema, Franciju Magdiču, ki je dal zboru začetno zagnanost in ga uspešno vodil do leta 2001, ter Jožetu Barin Turici, ki je zbor vodil od leta 2001 do 2013. Društvo in pevci so se zahvalili tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali na njihovi tridesetletni poti ali ob današnjem večeru. Predvsem Občini Ormož, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož, Glasbeni šoli Ormož, lokalnim medijem ter Zavodu za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. Dragi člani zbora, hvala, da se trudite za skupno dobro, in hvaležna sem, da prihajam iz iste vasi in sem del vašega praznovanja, del vašega društvenega življenja, kjer se trudimo ohranjati svoje različne darove. Na naslednjih 30 let! Zanje je največja nagrada aplavz in prelep občutek, da so prispevali k skupnosti, jo obogatili, hkrati jih pa spomini na predhodne nastope še močneje povezujejo. Vsa leta delovanja so pevci za izvedbo svojih nastopov vsakič znova složno pristopili k njihovi uresničitvi, pri čemer je bilo treba žrtvovati tudi veliko prostega časa, za katerega vemo, da ga ob vsakdanjih opravilih in skrbeh včasih tudi zmanjka; a kjer je volja, je pot in naši slavljenci Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 7 Ormoške novice 26. zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije in jubilejna 25. obletnica Besedilo: Manica Hartman Foto: Danilo Lukner S reča je srečati prave ljudi, ki v tebi pustijo dobre sledi. Tudi člani Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije puščamo dobre sledi že 25 let od 1997. leta. V klubu se prepletajo dediščina nekdanjih in današnjih članov. Našo lanskoletno obletnico si štejemo kot izjemno priznanje, predstavlja nam pa tudi zavezo k nadgrajevanju našega znanja in poslanstva, ki je predvsem v izobraževanju, druženju in humanitarnem delovanju. Predsednica sem se zahvalila članicam za naše sodelovanje, saj je naša skupna želja tudi za v prihodnje, da si z veseljem utrgamo prosti čas in se srečujemo na različnih dogodkih. Kakor tudi, da nas ne definirata zgolj poklic ali naziv delovnega mesta, temveč da dajemo prednost naši energiji, znanju in pozitivni naravnanosti, ki naj bodo popotnice za naše nadaljnje lepo, uspešno druženje in delovanje. Našega zbora sta se udeležili tudi ptujski kolegici Sonja Hliš in Majda Zadravec ter naša častna članica Jožica Bokša. Zbora se zaradi drugih obveznosti žal niso mogli udeležiti Leon Galun, direktor podjetja Gregurec d. o. o. ter župani občin Ormož, Sveti Tomaž in Ljutomer, so pa zaželeli uspešen zbor in povezovalno delovanje tudi v prihodnje. Po uradnem delu zbora je sledilo skupno druženje in praznovanje minule 25. obletnice. Pri Veliki Nedelji smo praznovali krajevni praznik Kolpingova družina, Društvo prijateljev mladine in Župnijski pastoralni svet; Besedilo: Janko Meško Foto: Davorin Arnuga V elikonočni ponedeljek je že po tradiciji dan, ko praznujemo krajani KS Velika Nedelja krajevni praznik. - zlato plaketo je prejelo Kulturno društvo Simon Gregorčič; predlagatelj je bil Anton Žumbar. Praznovanje se je začelo s turnirjem v malem nogometu in šahu. Ob 15. uri je pričela obratovati naša velikonočna tržnica. Predstavilo se je sedem ponudnikov, ki so obiskovalce razvajali s svojimi izdelki. Nismo pozabili tudi na najmlajše, saj so bila na razpolago igrala in otroci so lahko na njih uživali v dokaj toplem vremenu. Po proslavi je na košarkarskem igrišču potekalo še druženje, kjer so krajani in gostje ob prigrizku in kozarčku nadaljevali praznovanje. Ob 17. uri se je v kulturni dvorani zadružnega doma pričela svečana proslava. Krajani so povsem napolnili dvorano in uživali ob programu, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja. Do konca leta je v okvirju praznovanja krajevnega praznika še nekaj, predvsem športnih, prireditev, ki se izvedejo po planu organizatorjev, in sicer: badminton, tekmovanje v visečem kegljanju, gasilsko tekmovanje, streljanje na glinaste golobe in veteranski rokometni turnir. Po tradiciji so bile podeljene tudi plakete Velike Nedelje, ki sta jih podelila predsednik sveta KS Velika Nedelja, Janko Meško, in župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak. Prejemniki so bili trije, in sicer: - bronasto plaketo je prejela Amalija Kosi; predlagatelj je bil odbor Rdečega križa Velika Nedelja; - srebrno plaketo je prejela Stanka Špindler; predlagatelji so bili 8 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Postavitev majskega drevesa v Cvetkovcih Besedilo: Petra Ozmec Foto: Sandra Janžekovič Prostovoljno gasilsko društvo Cvetkovci tradicionalno pripravlja srečanje vaščanov ob postavitvi prvomajskega drevesa in tudi letos je bilo temu tako. Stekla je organizacija. Poiskati je bilo potrebno primerno drevo, se dogovoriti za varno podiranje, nato je sledilo skubljenje drevesne skorje. Sam prostor, ki je namenjen postavitvi, je že leta isti. Bilo je potrebno pripraviti teren in izkop, za katerega je s strojno mehanizacijo poskrbel gospod Šoštarič. Sama logistika oz. prevoz drevesa iz gozda do gasilskega doma je potekal po starem običaju, s traktorjem in prikolico. Med čakanjem na naše majsko drevo smo preostali člani imeli zadolžitve s pripravo pogostitve obiskovalcev in pripravo gibalnega poligona za naše najmlajše člane. Dodana vrednost našega druženja je letos bila prav gotovo sodelovanje z ZD Ormož. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo našima članoma, Nini Ožinger in dr. Goranu Hekiću, ki sta nam predstavila temeljne postopke oživljanja in dela z defibrilatorjem. Delavnici smo prisostvovali gasilska mladina, nekaj naših veteranov in preostalih članov društva. Zvok sirene v izvedbi Golice je ponazarjal, da nam je drevo s skupnimi močmi uspelo postaviti. Drevo se letos ponaša s kar dvema zastavama, na kar smo izjemno ponosni. Prva je naša slovenska in druga društvena, ki ponazarja 100. obletnico našega obstoja. Druženje se je ob klepetu, načrtih in pričakovanju posebnega dogodka, ki ga bomo obeležili 1. julija ob našem 100. jubileju, nadaljevalo še pozno v noč. Dogodki, ki jih obeležujemo v naši vasi, bogatijo srečanja, ki jih spletamo v večne spomine, ob zavedanju, kako neprecenljive so vrednote, kot so sodelovanje, medsebojna pomoč, solidarnost in prostovoljstvo. Naj bo temu tudi naprej tako. Srečanje sošolk in sošolcev ob 45-letnici zaključka OŠ Velika Nedelja Besedilo: Janko Meško Foto: Davorin Arnuga S rečanje sošolk in sošolcev, ki so osnovno šolo končali pred 45. leti, je tradicija. Večkratna srečanja smo tokrat nadgradili s praznovanjem, kot se za takšno obletnico spodobi. Obisk je bil zelo dober, saj se nas je od takratnih 69 učencev, ki smo obiskovali kar tri oddelke, zbralo 46, čeprav smo razpršeni po vsej Sloveniji in tudi tujini. Medse smo povabili tudi takratne učitelje in bili veseli, da so se odzvale ga. Marta Frangež, ga. Nežka Korpar in ga. Slava Šuman. v gostilni Marta v Cvetkovcih, kjer smo po večerji zaplesali in se ob fotografijah spominjali osnovnošolskih let. Obljubili smo si, da se ponovno srečamo čez pet let, ko bomo praznovali okrogli jubilej. Zahvala organizatorjem za trud in vsem vam, drage sošolke in cenjeni sošolci, za prijetno druženje. Najprej je sošolec, župnik Marjan Plohl, daroval sveto mašo. Nato smo si ogledali šolo, saj je nekateri niso videli vse od zaključka osnovnega šolanja. Ravnatelj Stanko Bezjak nas je popeljal po šoli, ki je naenkrat obudila spomine izpred 45 let. Obisk smo zaključili ob kavici in rogljičku ter sproščenem pogovoru. Srečanje smo nadaljevali in končali Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 9 Ormoške novice 15. Otroška varnostna olimpijada Besedilo: učenci 4. a z učiteljico Danico Zorec Foto: www.otroska-varnostna-olimpijada.com/2023/05/09/ V vseh igrah smo bili dokaj uspešni in natančni. Zbrali smo 365 točk, kar je zadostovalo za U čenci 4. a Osnovne šole Miklavž pri Ormožu smo se udeležili 1. predtekmovanja 15. Otroške varnostne olimpijade. Tekmovanje je potekalo v torek, 9. maja 2023, v Športnem parku Gorišnica. Na 1. predtekmovanju se je med seboj pomerilo 17 ekip četrtošolcev iz osnovnih šol z območja policijskih postaj Podlehnik, Ormož, Gorišnica in gostujoči učenci iz OŠ Franje Serta iz Bednje v sosednji Hrvaški. Pomerili smo se v preverjanju znanja v igri Človek ne jezi se in v sestavljanju logotipov interventnih služb. V tretji igri smo preverili, kdo je hiter, a hkrati varen s kolesom. V zadnji igri smo se, kot mladi gasilci, pomerili v vaji z »brentačo«. Od pšeničke do potičke Besedilo in foto: Manuela Leben Bezjak, Monika Bujan in Silva Mori V Vrtcu Podgorci smo skupina Sončki sodelovali v Unescovem projektu Od pšeničke do potičke. Projektu smo se posvečali vse leto, strnjeno smo ga pa izvajali cel mesec oktober, skozenj smo pa obeležili tudi dneve evropske kulturne dediščine. Smo oddelek prvega starostnega obdobja, stari 2-3 leta. Lepa in sončna jesen nam je omogočila, da smo veliko dejavnosti izpeljali zunaj. Stari običaji Jeseni smo si ogledovali polja in se pogovarjali o pridelkih. Preko starih običajev smo spoznali dela in jedi nekoč; kuhali in pekli jabolka ter kruh, stiskali grozdje, ki smo ga dali v škaf, sezuli copatke in nogavice in tlačili, da je nastal sok. Spoznavali smo različna žita in jih poskušali zdrobiti. V vrtec smo povabili babico dečka iz naše Potico je treba dobro premazati z orehovim nadevom skupine. Kuharico smo prosili, da skupno 4. mesto in uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo 25. maja 2023 v Mariboru. nam je pripravila sestavine, iz katerih smo skupaj z babico napravili potico. Z veseljem smo jo seveda tudi pojedli. Pekli smo tudi domače piškote. Ljudske izštevanke, igre, pesmi in ples Ob vseh dejavnostih smo si zapeli tudi ljudske pesmi: Putka nese jajčka, Dekle razposajeno, Pika poka pod goro, zaplesali Ringa raja, izštevali s starimi ljudskimi izštevankami iz zbirke Enci benci na kamenci ter se naučili igro Ptiče vaga in Kruh mesa. Vse so otroci zelo radi poslušali, pripevali, se igrali in se imeli zelo lepo. Ptičja pogača V jeseni smo začeli opazovati in poslušati ptičke. Otroci so se ob ptičjem petju izredno umirili. Pozimi smo iz nam že poznanih žit ter masla izdelali ptičje pogače ter jih obesili na okno naše igralnice. Vso zimo smo hvaležne ptice opazovali skozi okno in se jih vselili Nastajanje ptičje pogače ter jih poimenovali. Zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja nemškega jezika Besedilo in foto: Suzana Videmšek, prof. nemščine in zgodovine N a OŠ Miklavž pri Ormožu med drugim spodbujamo tudi učenje tujih jezikov. Poleg angleščine, ki se je učenci naše šole učijo kot prvega tujega jezika, na šoli poteka tudi pouk nemškega jezika, ki vključuje različne aktivnosti. Ena od teh je tekmovanje iz znanja nemškega jezika. V letošnjem šolskem letu je bila izjemno uspešna učenka 9. razreda, Feona Kozian, ki je na šolski ravni v novembru 2022 dosegla bronasto priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje. Le-to poteka na podlagi knjižne predloge. Tako je Feona v sklopu priprav prebrala nemško knjigo Mein Sommer mit Mucks, spoznavala in vadila slovnične prvine ter bogatila svoj besedni zaklad. Na državnem 10 tekmovanju marca 2023 je med 113 tekmovalci dosegla 3. mesto ter s tem osvojila zlato priznanje. Za njen uspeh ji čestitamo in ji želimo vse dobro na nadaljnji poti! Liebe Feona, wir begleiten dich noch ein Stück und wünschen dir dann für deinen Weg viel Glück! Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Utrinki iz zadnjega dela šolskega leta Besedilo: Tina Zadravec Foto: arhiv OŠ Ormož K malu se bodo zaprla šolska vrata in šolarji si bodo lahko privoščili težko zaslužen poletni oddih. Na OŠ Ormož so zraven obveznega pouka lahko učenci tudi v iztekajočem se šolskem letu izbirali med številnimi izbirnimi predmeti in interesnimi dejavnostmi, v okviru katerih so lahko dodatno razširili in nadgradili svoja močna interesna področja. Ob naravoslovnem področju je učencem ponujena tudi bogata paleta družboslovnih dejavnosti, med katerimi je vselej aktraktivna gledališka dejavnost, s katero so se učenci, glede na starostno skupino, tudi letos predstavili na Območnem srečanju gledaliških skupin v Kulturnem domu Ormož. Mladi gledališčniki so pod mentorstvom učiteljice Irene Blagovič zaigrali predstavo V ozvezdju postelje, skupina Otroško gledališče se je pa pod mentorstvom Aleksandre Kociper predstavila z igro Trojici za hrbtom. Obe skupini sta navdušili strokovno žirijo in se uvrstili tudi na regijsko raven. Na območnem srečanju Ostržkov dan sta se predstavili tudi obe lutkovni skupini – Lutkovna pripravnica (mentorica Ksenja Šoštarič) s predstavo Pod medvedovim dežnikom in Lutkovna delavnica (mentorica Urška Stanko) s predstavo Pajek Tkalec in modna muha, ki se je uvrstila tudi na regijsko raven. Tako gledališčniki kot lutkarji na odru neizmerno uživajo, ljubezen do lutk in gledališča so pa na kulturnem večeru, ki so ga marca pripravili v Domu kulture Ormož, delili tudi s starši in širšo javnostjo. Da je na OŠ Ormož živa tudi folklorna dejavnost, je zaslužna učiteljica Mateja Brumen Štibler, ki je konec marca Male folklornike OŠ Ormož popeljala na srečanje otroških folklornih skupin, ki je bilo v domu kulture v Podgorcih. Zborovodkinja Alenka Šalamon je tudi letos mlade ljubitelje petja združila v tri zborovske zasedbe. Na medobčinskem srečanju otroških pevskih zborov sta nastopila dva pevska zbora, in sicer OPZ Mali muzikanti (učenci 1. in 2. razreda) ter OPZ Papagaj, v katerem prepevajo učenci od 3. do 5. razreda in ki ga je strokovna ocenjevalka Manja Gošnik Vovk uvrstila tudi na regijsko raven. Najstarejši pevci Mladinskega pevskega zbora so se predstavili na reviji mladinskih zborov, ki je v maju potekala v Domu kulture Ormož. Ljubiteljem petja učiteljica Alenka vsako leto ponudi tudi sodelovanje na prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki jo organizira Radio Tednik Ptuj. Izmed pevcev, ki so šolo zastopali v KD Ormož, je komisija v mlajši kategoriji izbrala petošolko Tejo Vaupotič, v starejši kategoriji se pa bo v polfinalu pomeril trio devetošolk (Neža Kralj, Meta Kociper in Elena Hudin), ki bodo še zadnjič zastopale barve OŠ Ormož. Mladi pevci, glasbeniki in seveda recitatorji so vselej nepogrešljiva ekipa, ki učiteljem OŠ Ormož suvereno pomaga pri izvedbi kulturnih prireditev in proslav – na šoli, predvsem pa tudi v širšem lokalnem okolju. Tako so v kulturnem domu v Ormožu (v režiji učiteljic Mateje Brumen Štibler in Dušanke Feguš) uspešno pripravili in izvedli prireditev ob materinskem dnevu, v mesecu aprilu pa občinsko proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki jo je re- žirala učiteljica Irena Blagovič, program so pa ob učencih in učiteljih OŠ Ormož v sodelovanju z Glasbeno šolo Ormož obogatili tudi: Pihalni orkester GŠ Ormož, Jože Barin Turica, Darja Žganec Horvat, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož ter fotograf Ciril Ambrož. Februarska občinska proslava v režiji mag. Mateje Meško je z naslovom Vračal se bom h koreninam poudarila pomen zavedanja (kulturne) zgodovine domačega kraja, 750. obletnica omembe mesta Ormož je pa bila tema tudi številnih drugih aktivnosti na šoli, med drugim tudi projekta Na krilih umetnosti, katerega nosilka je bila mag. Mateja Meško in v okviru katerega je v sodelovanju z ormoškim muzejem marca v Grajski pristavi potekala razstava grafik učencev 5. razreda z naslovom Grad Ormož. O domačem kraju in njegovi zgodovini so razmišljali, raziskovali in ustvarjali tudi ostali učenci – v okviru dnevov dejavnosti, nenazadnje so pa pomen lokalnega okolja poudarili tudi na stojnici, ki jo je šola pripravila ob dnevu Evrope na prireditvi pred Grajsko pristavo, ki je 9. maja že tradicionalno povezala učence šol vseh treh okoliških občin. Na OŠ Ormož smo v tekočem šolskem letu ob pomenu varnosti v medsebojnih odnosih in na spletu razmišljali tudi o prometni varnosti. Tako so se učenci 4. razreda skupaj z razredničarkama Dušanko Feguš in Bredo Šandor podali v Gorišnico na Otroško varnostno olimpijado, ki pokriva področje osebne, internetne in prometne varnosti, devetošolci Jaka Horvat, Jure Kosi, Jan Štibler in Lan Žalar so se pa pod mentorstvom učitelja Darka Špacapana udeležili medobčinskega tekmovanja Kaj veš o prometu ter z osvojenim ekipnim 2. mestom ponovili lanski uspeh. Seveda je varnost na prvem mestu tudi pri aktivnem preživljanju prostega časa. Kakšne so možnosti zanj v občini Ormož, je bilo govora na 3. seji Otroškega občinskega sveta Občine Ormož, ki so se ga v aprilu pod mentorstvom Aleksandre Kociper udeležili tudi otroški svetniki OŠ Ormož: sedmošolka Lili Kosec, osmošolec Pino Komloš Sok ter devetošolca Luka Tušek in Jaka Vaupotič. Eno od vzgojnih področij, ki jim šola daje velik poudarek, je seveda tudi okoljevarstvo v najširšem pomenu. Ob dnevu Zemlje je na šoli potekal eko dan, na katerem so učenci razmišljali o tem, kako zmanjšati količino odpadkov oz. kako jih koristno reciklirati, odmevala je spomladanska akcija zbiranja starega papirja, na kateri so zmagali učenci 2. a, predzadnji teden v aprilu smo obeležili kot teden brez zavržene hrane, samooskrbni šolski vrtnarčki so pa ponosno delili svoje sadike vrtnin in rož tudi na ormoški tržnici. Vseh aktivnosti na ormoški šoli je zares preveč, da bi jih lahko strnili v prispevek, zato tudi tokrat vse bralce Ormoških novic vabimo, da redno spremljate spletno stran OŠ Ormož ali nas poiščete na družbenih omrežjih – vse redne mesečne oddaje Ormožanček TV boste našli na našem You Tube kanalu, skoraj vsak dan objavimo kak zanimiv vtis tudi na Facebook profilu šole. Za naslednjo številko Ormoških novic vam pa obljubljamo bogat prispevek o vseh tekmovanjih, na katerih so se zraven pouka izkazali naši marljivi učenci. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 11 Ormoške novice Je mladinsko delo dovolj cenjeno? Besedilo in foto: Monika Viher, vodja mladinskega programa, Mladinski center Ormož V marcu sta se Monika, mladinska delavka, ter Maša, prostovoljka, odpravili na izobraževalni tečaj Learn, Share, Network, Repeat v Wegiersko Gorko, na Poljsko. Tečaj je organizirala organizacija Stowarzyszenie HOPP iz Poljske, v okviru projekta Erasmus+. Ta se ukvarja s promocijo zdravega načina življenja med mladimi. V družbi udeležencev iz Poljske, Češke, Bolgarije, Italije in Portugalske sta preživeli poučen in obenem zabaven teden. Udeleženci so na izmenjavi kar nekaj časa namenili obravnavi pomena mladinskega dela, prepoznavnosti in cenjenju le-tega. Pojavili sta se vprašanji, ali so mladinski delavci dovolj cenjeni in ali so le »drugorazredni« učitelji, ki se z mladostniki le zabavajo in ne predstavljajo ključne vloge pri odraščanju mladostnikov. Začetki mladinskega dela v Evropi segajo v čas industrijske revolucije, v 18. stoletje. Mladi fantje iz vasi so se preseljevali v urbana območja, da bi našli službe v tovarnah. Lokalni prebivalci, katerim je bilo življenje v urbanih območjih domače, so pri tem odigrali pomembno vlogo. Mladim emigrantom so bili vzorniki, vodili so jih skozi preizkušnje in izzive novega življenja. Govorimo lahko o prvih zametkih mladinskega dela. Omeniti je treba, da pred 18. stoletjem evropska družba še ni poznala koncepta »mladina«. Otroke in mlade so dojemali kot pomanjšane odrasle, ki imajo podobne miselne kapacitete kot odrasli. Z novimi življenjskimi standardi in potrebami, ki jih je s seboj prinesla industrijska revolucija, se je razvila potreba po posebni negi, ki jo potrebujejo otroci in mladostniki, ki vstopajo v določena življenjska obdobja. V tem času so nastali prvi zakoni, ki omejujejo otroško delo. Srednji razred je postajal vedno večji, vedno večji poudarek je bil na posamezniku kot na individualni osebi, ki veliko doprinese k družbi kot celoti. ci, to področje še vedno premalo cenjeno. Nekaj rešitev, ki so jih podali udeleženci, je bilo smiselnih in bi jih enostavno vnesli v delo. Najpomembnejša rešitev, ki ni nek nov izum, vseeno pa vzame veliko časa in energije, je prepoznavnost mladinskega dela. Z vpeljavo mladinskih metod in pristopov v širšo družbo bomo vsi prepoznali, kako pomembno je, da mladim omogočimo, da se razvijejo v posameznike, ki bodo pripravljeni na vsakdanje preizkuse v svetu odraslih. Udeleženci so domov odšli z novimi znanji in spretnostmi ter zagonom, da mladinsko delo doseže vsakega mladega. Prav tako so jih pa trenerji opremili z znanjem, kako v izobraževalni proces vključiti moderno tehnologijo. Spoznali so nekaj uporabnih spletnih orodij, se naučili osnov uporabe družbenih omrežij ter se seznanili z značilnostmi Generacije Z. ki je zapel tudi prleško Himno o čurki. Na srečelovu so izžrebanki iz Vičancev podelili živega prašiča. V kuhinji podružnične šole Kog so spekli več kot 40 kg čurk, a jih je vseeno zmanjkalo. Lokalni vinarji ter vinske kraljice in kralji so ponujali svoja izbrana vina. Na povabilo kogovskega vinskega kralja Jakoba Lukmana je Čurkarijado obiskalo kar osem vinskih kraljic in kralj. Na Čurkarijadi so bili poslanec v državnem zboru Andrej Kosi, ormoški župan Danijel Vrbnjak in središki župan Toni Jelovica. V 20. stoletju je strokovna javnost že razumela pomen adolescence za kasnejše življenje odraslega človeka. Veliko intervencij se je nanašalo na cestne otroke in kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje. Po drugi svetovni vojni so mladi postali tarčna skupina prodajalnih verig, oblikovale so se subkulture, ki so imele določen življenjski stil. Mladi so začeli poslušati določeno glasbo, nositi določena oblačila. Postali so nosilci družbenih sprememb. Danes vemo, kakšna je vloga mladostnikov in mladostništva, prav tako se zavedamo, kakšno vlogo imajo pri tem okolica, starši, vrstniki ter izobraževalne ustanove. Mladinsko delo pokriva področja neformalnega učenja, mladim zagotavlja uresničevanje potencialnih talentov ter jim nudi oporo, ki jo v času fizičnih in mentalnih sprememb nujno potrebujejo. Kljub temu pa naši mladinski centri še vedno niso izkoriščeni do svojih maksimalnih kapacitet in zmožnosti, neformalno in formalno izobraževanje se ne dopolnjujeta, kot bi se lahko. Na mladinskem treningu so udeleženci iskali razloge in rešitve, zakaj je kljub znanju in spretnostim, ki jih imajo mladinski delav- 12 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Verjetno ni naključje, da je prej spregovorila, kot shodila Besedilo: Darja Žganec Horvat Foto: Damjan Rizman P o pesniških zbirkah Prosti pad iz leta 2000 in Dan, ki se ne more znočiti, ki je izšla leta 2008, bila istega leta nominirana za Jenkovo nagrado, je mag. Blanka Erhartič Kralj pri Založbi Obzorja izdala tretjo pesniško zbirko z zanimivim in pomenljivim naslovom Moč. Sama zase pravi, da si je svoje prihodnje življenje vedno živo predstavljala, in tako so se ji stvari in celo prostor, kjer sedaj živi in dela, vizualizacijsko povečini uresničili, ker je poleg truda za vse v to tudi brezpogojno verjela. »Zanimivo je, kako me moč misli vodi skozi vsakdan in kako pomembno vlogo ima v ključnih trenutkih pomembnih odločitev.« V četrtek, 18. maja 2023, je bila v knjižnici Franca Ksavra Meška v Ormožu predstavitev nove pesniške zbirke večne Ormožanke, ki je v teh turbulentnih časih s svojim pisanjem dala ljubiteljem poezije v branje oseminštirideset pesmi; te izjemno navdihujejo in bralca usmerjajo na pot notranje umiritve ter ga spodbujajo, da se zazre vase in si dovoli čutiti. V uvodu k predstavitvi je direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora povedala: »Blanka Erhartič Kralj je profesorica slovenščine na Gimnaziji Ormož in mentorica mladim literarno nadarjenim dijakom, zunanja urednica za slovenščino pri Založbi Obzorja in promotorka slovenskega jezika. Leta 2017 je za delovanje na področju književnosti prejela plaketo KS Ormož. Od leta 2019 je članica Združenja slovenskih pisateljev PEN. Leta 2021 je bila nominirana za nagrado MIRA, ki jo podeljuje ženski odbor slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in premišljevanja o literaturi in kulturi ter celostne osebnostne drže. Je pesnica, lektorica in avtorica številnih učbenikov.« Na premierni predstavitvi nove pesniške zbirke, ki se je seveda odvijala v prenatrpani domači knjižnici, v večeru, polnem navdiha in pesniške čarobnosti, je o avtoričinem razmišljanju, doživljanju sveta in ustvarjanju bilo moč izvedeti iz pogovora z avtorico, ki ga je usmerjala bibliotekarka Marijana Korotaj. Uvodoma si je izposodila uvodne stavke iz zbirke, ki se berejo kot citat priznanega filozofa izpred morda že dvesto let: »Vse moči, ki so nam na voljo, so možnosti za spreminjanje življenja. Najsilnejša je notranja moč – naša misel, ki obvladuje najtežjo materijo – določa našo usodo. Ukrotimo jo v najsvetejšem prostoru – v sebi.« Blanka svojo moč črpa iz sebe, rojstnega kraja, od vsega, kar jo obdaja, od vseh soljudi: »Zelo pomembno je, da čutimo drug z drugim, da si delimo to moč, da se razumemo, da si pomagamo. Kar bi v življenju rad, moraš tudi dajati. To je vzajemna stvar, ki ti daje moč.« Izbrane pesmi iz pesniške zbirke Moč je poleg avtorice interpretirala dijakinja ormoške gimnazije, Živa Fras, glasbeni vložek so pa prispevale dijakinje Benda Gimnazije Ormož pod mentorstvom profesorja Aleša Lubija. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 13 Ormoške novice Mednarodna izmenjava učencev OŠ Velika Nedelja Besedilo in foto: Teja Vernik Trofenik M ed 24. in 26. 4. 2023 so se učenci osmih razredov OŠ Velika Nedelja udeležili mednarodne izmenjave z učenci največje hrvaške šole, Osnovne šole Vladimira Nazora Pazin. Sporazumevanje med učenci je potekalo v angleškem jeziku, zato so v projektu sodelovali učenci, ki jim angleščina predstavlja močno področje. V jutranjih urah se je z vlakom odpeljalo v Pazin 16 učencev in trije učitelji. Pot je bila dolga, vendar prijetna. ognji« med obema razredoma. Za uspešen konec so učenci OŠ Velika Nedelja za učence 7. razredov pripravili še kviz na temo o poznavanju Slovenije. Na zaključno prireditev so bili povabljeni tudi starši hrvaških učencev. V mesecu oktobru 2023 nas bodo novi prijatelji obiskali v Prlekiji. Komaj čakamo, da jim bomo lahko pokazali prelepi del Slovenije. V Pazinu je učence sprejel ravnatelj Ivan Štefanić in razredničarka 7. c, Nataša Popadić Maruškić, ter učenci. Po uvodni predstavitvi sta sledili dve plesni delavnici, kjer so se učenci učili slovenskega in hrvaškega tradicionalnega plesa. Sledil je odhod v hotel, druženje ter večerja. Naslednji dan so učenci sodelovali na eko delavnicah in izdelali tradicionalno hrvaško glasbilo. Zaradi dežja so delavnice potekale v šoli. V popoldanskem času so obiskali družine sedmošolcev iz Pazina ter bili nad doživetji navdušeni. Zadnji dan so se vsi učenci odpravili na zipline čez znano pazinsko jamo. Bili so zelo pogumni in uspešno prestali adrenalinsko preizkušnjo. Sledilo je še tekmovanje v »graničaru« oz. igri med »štirimi Športna akademija z Marcosom Tavaresom Besedilo: Lana Rajh in Neli Felzer, 7. razred Foto: arhiv šole V Osnovni šoli Ivanjkovci sta nas v mesecu maju obiskala Marcos Tavares in njegov sin Joshua Tavares. Prireditev je potekala v telovadnici OŠ Ivanjkovci pod imenom Športna akademija. Marcos nam je pripovedoval o svoji življenjski poti in kako je uspel v svoji nogometni karieri. Povedal nam je, da kot otrok ni imel svoje lastne postelje in je spal na tleh. Za zajtrk, kosilo, večerjo je jedel samo kekse, ki jih je zjutraj spekla njegova mama. Njegova družina je bila zelo revna, a tega se ni sramoval. Rekel je, da ga ni sram povedati in pokazati, kje je preživel svoje otroštvo. Veselje oziroma ljubezen do nogometa je dobil zunaj na ulici. Na začetku svoje nogometne kariere je obiskoval več nogometnih klubov. Svojo prvo plačo je prejel že pri 13 letih. S svojimi besedami nam je povedal, da ga je najbolj podpirala njegova žena Leticia in mu vedno stala ob strani, tudi, ko je hotel obupati, ker mu nekaj ni uspelo. Ko ga je Zlatko Zahovič povabil v Slovenijo, sploh ni vedel, kje je to in je moral preveriti lokacijo, da bi izvedel več o Sloveniji. Ob vstopu v klub so mu ponudili desetkrat nižjo plačo ter mu postavili pogoj, da shujša za 7 kilogramov. Prve tri mesece ni zabil niti enega gola in je že razmišljal o vrnitvi v Brazilijo. Takrat ga je spet opogumila žena in ga povabila v molitev. Vsak dan je šel molit na Kalvarijo v Mariboru, kjer je jokal, molil in prosil Boga za pomoč. Prišel je dan, ko mu je Jezus odgovoril, da mora ostati v Mariboru. Takoj, ko je imel naslednjo tekmo, je zabil prvi gol, nato pa mu je šlo vedno bolje. Zatem so se začeli dogajati čudeži in uspehi so se kar vrstili. Rekel je tudi, da je njegov vzornik Jezus, ker mu je za tem začelo vedno bolj uspevati, a 14 ne samo v nogometu, ampak v vsakdanjem življenju. Donedavni kapetan vijoličastih je najboljši strelec prve slovenske nogometne lige, igralec z največ nastopi in goli pri NK Maribor. Je tudi igralec z največ goli in nastopi na evropskih tekmah in tisti, ki je v slovenski ligi dosegel najhitrejši gol - v osmih sekundah. Marcos Tavares je legenda, lahko je vzor marsikomu, je človek z velikim srcem, ki je dokazal, da je v življenju še kako pomembna vztrajnost. Vztrajnost potrebuje vsak športnik, tudi mi učenci. Na ta dan smo v šoli razglasili športnika in športnico leta ter fair play športnika. Učencem so priznanja podelili ravnateljica Nada Pignar, učitelj športa, Luka Lovrec, Zoja in Tesa, naši učenki, strastni nogometašici, ter Marcos Tavares. Prejeli so knjigo z naslovom Legenda – Marcos Tavares, ki opisuje življenjsko pot kapetana mariborske enajsterice, legende, Marcosa Tavaresa. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Nova knjigobežnica pred velikonedeljsko osnovno šolo Besedilo in foto: Jožica Alt V današnjih hitrih časih pogosto iščemo nekaj, kar bi nas sprostilo in ponovno notranje napolnilo. Ob tem velikokrat pozabljamo, da nam vse to lahko omogoča branje. Pozitivnih učinkov branja je znanstveno dokazano veliko, pomembno je pa, da tudi branje zmanjšuje stres, spodbuja ustvarjalno mišljenje in nas notranje bogati. Zato je ena od prvenstvenih nalog na naši šoli spodbujanje branja in razvijanje bralne pismenosti. Šolska knjižnica ima pri tem zelo veliko vlogo. Zato organiziramo najrazličnejše dejavnosti, ki branje spodbujajo, kot so bralni nahrbtnik, bralne plaže, branje pod smreko, branje v naravi … Menim, da smo kar uspešni pri mlajših učencih, starejši učenci so pa že globlje v digitalnem svetu in je težje priti do njih s knjigami. Seveda pa imajo ti na razpolago elektronske knjižnice, ki tudi ponujajo dober nabor knjig. Ena od temeljnih dejavnosti šolske knjižnice je tekmovanje za Meškovo bralno priznanje oz. Bralna značka. Letos je to priznanje osvojilo 190 učencev, od tega je bilo 12 zlatih bralcev, torej tistih, ki so priznanje osvojili vseh devet let šolanja. Zaključna prireditev je bila 12. maja 2023 v kulturni dvorani. Tekmovalci so bili pouka prosti, ravnatelj jim je pa podelil priznanja. Sledilo je srečanje s pisateljico in pravljičarko Nino Mav Hrovat in potem ogled filma v domači kinodvorani. Tekmovalci so bili nad programom navdušeni in upam, da smo s tem mogoče spodbudili tudi kakšnega novega bralca, ki se bo tekmovanju pridružil naslednje leto. Ena od možnosti, kako priti do knjig in branja, so tudi knjigobežnice. To so prostorčki (ponavadi lesene hišice) v naravi ali drugje, ki so v bistvu mini knjižnice, vendar je v njih izposoja zastonj. Pomeni, da v knjigobežnico lahko prinesemo svojo knjigo, ki je več ne rabimo, ali pa iz nje kakšno vzamemo, jo preberemo in vrnemo nazaj, ali pa tudi obdržimo, če smo jo nadomestili s svojo. Zaželene so pa dobre zgodbe, takšne, ki so nam všeč, in želimo, da jih preberejo še drugi. Zato smo se odločili, da takšno knjigobežnico postavimo tudi pred našo šolo. Tako bodo imeli učenci in tudi drugi možnost, da vzamejo ali prinesejo dobre zgodbe in jih tudi preberejo. Knjigobežnico smo napolnili 23. maja in jo tako dali v uporabo. V zadnjem času ugotavljamo tudi globalno, da je v našem svetu nekaj zelo narobe in da se moramo prav vsi potruditi in nekaj narediti, da bo ta svet postal spet bolj prijazen za vse, to pa lahko dosežemo tudi z branjem dobrih knjig. 1. mesto na območnem rokometnem osnovnošolskem tekmovanju za OŠ Velika Nedelja Besedilo: Meta Kokol Foto: Davorin Arnuga 25. 4. 2023 je v Ormožu potekalo območno rokometno osnovnošolsko tekmovanje za dečke letnik 2010 in mlajše. V Ormožu so nastopili učenci OŠ Ormož, OŠ Gorišnica, OŠ Ljudski vrt in OŠ Velika Nedelja. Prvo mesto so osvojili učenci OŠ Velika Nedelja. Rezultati: OŠ Ormož – OŠ Gorišnica (9 : 8); OŠ Ljudski vrt – OŠ Velika Nedelja (3 : 11). Tekma za 3. mesto: OŠ Gorišnica – OŠ Ljudski vrt (13 : 7). Tekma za 1. mesto: OŠ Ormož – OŠ Velika Nedelja (5 : 13) Dečkom vse čestitke za prikazano igro, ekipni duh in borbenost. Na tej stopnji se tekmovanje za učence konča. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 15 Ormoške novice 140 let OŠ Svetinje – Ivanjkovci Besedilo in foto: Brigita Fridl, prof. in Boštjan Rajh, prof., OŠ Ivanjkovci P onosni smo, da smo del te šole, ponosni smo, da se učimo skupaj živeti, se poslušati, smejati, se učiti, raziskovati, ustvarjati, izreči besede prosim, hvala in dober dan, izražati svoje mnenje in spoštovati mnenja drugih, ponosni smo … Letos praznujemo 140-letnico OŠ Ivanjkovci. Začetki šolstva v naših krajih sicer segajo še kar več časa nazaj, v leto 1816, ko je v župnišču pri Svetinjah že potekal pouk. V začetku so se učili branja in potekal je pouk verouka, oboje je pa poučeval župnik. Štiri leta kasneje šolska kronika poroča že o prvem učitelju in pouku v mežnariji. Ti prostori so kmalu postali pretesni. Krajani so si vedno zelo želeli šole in dobrih prostorskih pogojev za pouk. Vedno so tudi bili zelo povezani s šolo. To dokazuje tudi velika zbiralna akcija, kjer so zbirali denar in gradbeni material za šolo pri Svetinjah. Že naslednje leto so lahko imeli pouk v novi šoli. In od tega je že kar častitljivih 140 let. V vseh teh letih se je pri Svetinjah šolalo veliko generacij otrok. Pred 2. svetovno vojno, še bolj pa po njej, je tamkajšnjo osemletko obiskovalo veliko število učencev, nekaj čez 300. Leta 1954 se je OŠ Svetinje preimenovala v OŠ Ivanjkovci. Prostorska stiska je pa postajala vse bolj pereča. Leta 1962 je prišlo do reorganizacije šolstva v občini Ormož. Zaradi pomanjkanja prostorov so učence višjih razredov prešolali na sosednje šole – največ na OŠ Ormož, nekaj pa tudi na OŠ Miklavž pri Ormožu in OŠ Cezanjevci. Začelo se je dolgoletno prizadevanje krajanov za izgradnjo nove šole. Leta 1990 je končno bila zgrajena nova šola v Ivanjkovcih. Vseh 8 razredov se je v Ivanjkovcih šolalo od leta 1993. Dve leti pozneje je šola postala samostojni zavod, leta 2012 se je pa v zavod priključil tudi vrtec v Ivanjkovcih. Danes imamo dobre prostorske pogoje za uspešno vzgojno–izobraževalno delo. Praznovanju 140-letnice naše šole smo namenili več dogodkov. Za to priložnost so učenci vseh razredov skupaj s starši imeli strokovno ekskurzijo v Ljubljano. Učenci od 1. do 5. razreda so se na ekskurzijo odpravili z avtobusom v četrtek, 13. aprila 2023. Ogledali so si Slovenski šolski muzej, živalski vrt in glavne znamenitosti v središču Ljubljane. Učenci od 6. do 9. razreda so se pa v Ljubljano peljali z vlakom. Tam so si najprej ogledali Državni zbor Republike Slovenije, kjer so jih nagovorili minister za šolstvo, dr. Dario Felda, namestnica direktorja Zavoda za šolstvo, dr. Stanka Preskar, in poslanec Tomaž Lah. Sledil je ogled Slovenskega šolskega muzeja, kjer so imeli uro prirodopisa o domači mački s strogo gospodično učiteljico kot leta 1907. Ogledali so si še glavne znamenitosti srednjeveške, baročne in Plečnikove Ljubljane. V počastitev 140-letnice šole smo na hodniku predmetne stopnje pripravili priložnostno razstavo, učencem smo predstavili zgodovino naše šole in šolski vsakdanjik nekoč. Ravnateljica Nada Pignar je pripravila kratek pregled zgodovine šolstva v našem kraju in to predstavila delavcem šole v manjši slovesnosti za zaposlene. Povabljena sta bila tudi župan Občine Ormož, Danijel Vrbnjak, ter predsednik KS Ivanjkovci, Anton Zadravec. Nagovorila sta zaposlene in nam dala vedeti, da cenita vse dosežke v preteklosti in sedanjosti, ki jih dosežemo kot šola, skupaj z učenci in starši. Ponosna sta na sodelovanje med šolo, KS in občino ter našim odzivom na marsikatero sodelovanje. Ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci v začetku septembra skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož pripravljamo še večjo razstavo. Prizadevanja, delo v šoli in izven nje, tekmovanja, revije, medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje s starši, z občino, s KS, skrb za okolje, z odnosi, ki jih skupaj gradimo, spoštljivost, moč prisluhniti drugim in jih slišati, zavedanje, da so napake dopustne, vse to smo dosegli in leta 2020 prejeli najvišje priznanje v šolstvu, priznanje Blaža Kumerdeja. 18 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Pa je skoraj mimo še eno … Besedilo: Renata Bezjak, Roman Bobnarič, Blanka Erhartič Kralj, Tanja Galun Založnik, Polona Kosec Krajnc, Karmen Plavec, mag. Aleksandra Štih Foto: Melita Salamun, Lenka Keček Vaupotič S aj pravzaprav ne moremo verjeti, da se počasi bliža h koncu še eno šolsko leto. Bilo je polno doživetij, novih spoznanj, srečanj, izkušenj … Tudi zadnji trije meseci. Marca smo imeli dan odprtih vrat in skupaj z informativnimi dnevi smo očitno navdušili dovolj bodočih srednješolcev, da imamo v letošnjem šolskem letu omejitev vpisa na vseh treh izobraževalnih programih. Na šoli poudarjamo dobre medosebne odnose, zaznavamo pa številne težave, ki jih imajo mladi na področju duševnega zdravja, zato smo se z povezali z LU Ormož v projektu Erasmus+, imenovanem CHEER. Dijaki so posneli 3 videe o duševnem zdravju v angleškem jeziku, zaposleni smo pa spoznali kreativen didaktični pripomoček CHEER kartice. Sodelovali smo tudi z Vrtcem Ormož pri projektu Erasmus+. Dijaki predšolske vzgoje so imeli v vrtcu hospitacije in pripravljali različne dejavnosti za otroke: gledališke predstave, poskuse iz naravoslovja, poučne igre o EU, izvedli so »gibalnico v naravi« na Paradi učenja, pomagali so izvesti mini olimpijado, izdelali so slikanice, matematične igre, plesne koreografije, glasbene izmišljarije, avtorske kamišibaje in stop animacije. Zelo smo ponosni tudi na naše mlade ustvarjalce. Dijakinja predšolske vzgoje Nina Marin je svoje mladostne poglede na svet in življenje razkrila v svoji pesniški zbirki z naslovom Violetta Bloom, ki jo je predstavila v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož. Ilustracije je prispevala nadarjena likovnica in Ninina sošolka Sara Prosnik. Literarno se je predstavila tudi naša profesorica slovenščine, mag. Blanka Erhartič Kralj. Prav tako v Knjižnici Ormož je v mesecu maju potekal literarni večer, na katerem smo spoznali njeno tretjo pesniško zbirko z naslovom Moč. Poleg literatov, glasbenikov, likovnikov nas vedno znova navdušujejo tudi naši športniki. Rokometaši so tako najprej na polfinalnem turnirju v Ormožu navdušili domačo publiko, nato pa na finalu v Novem mestu s srčno in borbeno igro pokazali, da so četrta najboljša ekipa v državi. Prvič so svoje športno znanje pokazali tudi dijaki/-nje 1. in 2. letnika zdravstvene nege, ki so se udeležili tekmovanja srednjih zdravstvenih šol Slovenije v Ljubljani. Pomerili so se v igranju odbojke na mivki. Letos smo s kar 12 dijakinjami iz 1. in 2. letnikov sodelovali tudi na prvenstvu Slovenije v krosu, ki je potekalo v Murski Soboti. Med dijaki Gimnazije Ormož imamo tudi odlične strelce. Eva Petek in Rok Škorjanec sta se udeležila finalnega tekmovanja srednjih šol v streljanju z zračnim orožjem v Ljubljani, kjer je Eva osvojila bronasto medaljo. Naši dijaki so aktivni tudi na tekmovanjih, kjer pokažejo svoje znanje. Na državnem tekmovanju iz kriptografije Strogo zaupno je pet dijakov prejelo zlato priznanje (Ema Šoštarič, Anej Žalar, Maja Lazar, Tajda Horvat in Jan Slana), ena dijakinja pa srebrno priznanje (Ana Štibler). Na državnem tekmovanju iz zgodovine sta dijaka Domen Rajh in Nik Arbeiter prejela srebrno priznanje, dijakinja Maja Lazar pa je na natečaju z naslovom Mi v pokrajini s svojo fotografijo dosegla 2. mesto. Še posebej veseli smo letošnjega uspeha dijakinje zdravstvene nege Tanje Veldin, ki je na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev dosegla srebrno priznanje. Pohvaliti želimo tudi pet naših dijakov 2. letnika gimnazije (Janja Arnuga, Monika Karas, Maja Zavec, Maja Lazar in Nik Arbeiter), ki so na video natečaju Svet brez mikroplastike s svojim filmčkom Nekoč naravno, danes umetno dosegli odlično 3. mesto. Poleg pouka in tekmovanj omogočamo našim dijakom še številne druge aktivnosti. Letos smo prispevali kulturni program na občinskem prazniku v Središču ob Dravi, izvedli smo predajo ključa pred gimnazijo, četrtošolci so odplesali četvorko na prostem na Ptuju, obeležili smo dan medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, se udeležili 10. dneva odprtih vrat Zdravstvenega doma Ormož, ponovno izvedli dan brez telefona in organizirali fotografsko delavnico za dijake. Krožek za trajnostni razvoj je izvedel že drugo izmenjevalnico v tem šolskem letu, ki je bila namenjena izmenjavi oblačil, obutve, knjig, igrač in drugih uporabnih predmetov ter sadik. Vsak je lahko vzel predmet, ki mu je bil všeč oz. ga je potreboval, kar je ostalo, smo pa predali Centru za ponovno uporabo v Ormožu. Omeniti velja še sodelovanje naših dijakov na skupni prireditvi šol z ormoškega območja ob dnevu Evrope pred Grajsko pristavo, kjer smo peli, povezovali program in imeli svojo stojnico. Dijaki, ambasadorji projekta EPAS, so pripravili še dogodek v šoli, kjer so navdušili predvsem s pripravljenimi sladicami in recepti iz posameznih držav EU ter pripravili krajši program s filmom, plesom, kvizom in z debato. V okviru projekta EPAS in obveznega modula aktivno državljanstvo smo maja na šoli gostili še poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca. Z našimi dijaki je delil svoje misli o delu politika, o Evropski uniji, pomenu izobrazbe, povezovanju, lepotah Slovenije … Povabil nas je tudi na obisk v Bruselj v naslednjem šolskem letu. Veliko se je dogajalo v zadnjih treh mesecih, kaj šele skozi celo šolsko leto! In kot smo za konec navajeni, smo se z dijaki podali še na številne ekskurzije – za 2 dni v Firence, z naravoslovci v Ljubljano, z dijaki predšolske vzgoje v vrtec Montessori v Mariboru, nato pa v Gradec in čokoladnico Zotter, z dijaki zdravstvene nege najprej do zdravilišča na Debelem Rtiču, nato pa v Trst, kjer so bili tudi dijaki programa splošna gimnazija. Zdaj se počasi že veselimo počitnic, nato pa nadaljevanja v novem šolskem letu pod vodstvom Klavdije Zorjan Škorjanec, ki je maja nastopila nov mandat na mestu ravnateljice Gimnazije Ormož. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 19 Ormoške novice Ormoške mažoretke zlate na državnem tekmovanju Besedilo in foto: Darja Žganec Horvat P redzadnji majski vikend, 20. in 21. maja 2023, je v športni dvorani Osnovne šole Žalec potekalo že 9. odprto državno tekmovanje mažoretk. Ob odlični organizaciji pod okriljem Mažoretne zveze Slovenije je bila dvorana, v kateri je dihala cela Slovenija v malem, razprodana do zadnjega kotička, kar je bilo še posebej čutiti na drugi tekmovalni dan, ko so se zvrstili tekmovalni nastopi najmlajših mažoretnih skupin iz: Bakovcev, Dobove, Hrastnika, Kamnika, Kopra, Laškega, Moravč, Novega mesta, Ormoža, Radeč, Ruš, Sevnice, Trebnjega in Trebelna. Ormoške mažoretke že vrsto let delujejo pod okriljem domače glasbene šole in so nepogrešljive spremljevalke ormoškega pihalnega orkestra, pa najsi bo to na novoletnem koncertu, tekmovanju godb, pustnem karnevalu ali ob prvomajski budnici. Njihovemu plesnemu koraku, spretnemu vihtenju palice ali pom pomov ob zvokih moderne glasbe je pa moč zaploskati tudi ob različnih kulturnih in športnih dogodkih. Meseca septembra lani je mažoretna skupina Glasbene šole Ormož štela le tri članice, ki so vestno opravljale svoje poslanstvo. Odločitev vodstva šole, da je mažoretno dejavnost smiselno predstaviti osnovnošolcem, je obrodila sadove, saj so tako v svoje vrste v tekočem šolskem letu privabili kar trinajst novih članic, s katerimi so v zavidljivo kratkem času, vendar z veliko mero trdega dela in dobre volje, potrdili nastop na prvem velikem tekmova- 20 nju. Mlade Ormožanke so tako tekmovale v kar dveh kategorijah: Cici korak, kjer so stopile na tekmovalni parket kot skupina, in v kategoriji Prvi korak, kjer se je z osnovnim korakanjem po točno določenem vzorcu ob vnaprej določeni obvezni glasbi individualno predstavilo kar 188 tekmovalk iz cele države. V kategoriji Cici korak so s skupnim nastopom osvojile zlato medaljo, velik uspeh so pa požele tudi posamično, saj se debitantke v kategoriji Cici korak lahko pohvalijo s kar trinajstimi odličji, od tega so prejele devet zlatih, dve srebrni in dve bronasti medalji. Seveda pa takšni dosežki ne pridejo sami od sebe. Njihova vzornica in trenerka Mojca Kovačič mlada dekleta že osmo leto zapored spodbuja k učenju osnovnih znanj, kot so: pridobitev ritma, kontrola telesa, pravilna postavitev stopal, prstov, glave in telesa v celoti. Poleg vsega naštetega so se mlade mažoretke tekom leta prvič soočale s tovrstnim delom v skupini, kjer kot najpomembnejša dejavnika štejeta enotno premikanje po prostoru ter usklajenost gibov. »Danes ste dokazale, da zmorete! Vse ste zmagovalke, saj ste premagale tremo in se potrudile po svojih najboljših močeh,« je po končanem tekmovalnem delu svojim varovankam povedala Kovačičeva in jih po sladki nagradi povabila na naslednji trening, saj jih je po tednu premora že čakal nastop na tradicionalni prireditvi Zbudi se, Ormož 2023. V mesecu juniju jim bomo lahko zaploskali še na slovesnosti ob ormoškem občinskem prazniku, ob zaključni prireditvi domače glasbene šole in na paradnem koncertu Pihalnega orkestra Glasbene šole Ormož, ki mu bo moč prisluhniti pred osrednjo proslavo ob dnevu državnosti. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Z odprtja obrata tovarne Carthago v Ormožu Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek in ARHIV CARTHAGO Č ez tisoč ljudi se je 15. aprila zbralo na odprtju novega obrata tovarne nemškega proizvajalca avtodomov Carthago v Ormožu. Razen vodstva podjetja in župana Občine Ormož Danijela Vrbnjaka sta na otvoritvi bila prisotna tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Slovesnost je potekala v eni izmed hal sicer 26 tisoč kvadratnih metrov velikega objekta, kjer bo podjetje izdelovalo priljubljena manjša počitniška vozila Malibu Van. Potem so k besedi povabili predsednico države Slovenije, Natašo Pirc Musar, ki je med drugim povedala: »Z novo 50-milijonsko investicijo v Sloveniji je Nemčija ponovno dokazala, da je Slovenija zanimiva za tuja neposredna vlaganja in da kljub vsem trenutnim izzivom Slovenija ohranja visoko stopnjo zaupanja vlagateljev v slovensko poslovno okolje.« Minister za gospodarstvo, turizem in šport, Matjaž Han, ki je bil naslednji govornik, je povedal, da bo tovarna v Ormožu pomembno prispevala k razvoju slovenskega gospodarstva. »Največ zaslug za to investicijo ima neumorni župan Ormoža Danijel Vrbnjak. »Nešteto poti je opravil in odstranil vse mogoče ovire,« je poudaril Han, gotovo je pa treba zasluge priznati tudi bivšemu premierju Janezu Janši in nekdanjemu ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku ter ormoškim poslancem, predvsem Mojci Žnidarič. Prihajajoče goste, zaposlene in zainteresirano javnost je z glasbo dočakal Pihalni orkester GŠ Ormož, pozneje so pa v kulturnem programu nastopili še Carthago band in godalni kvartet. Po uvodnem pozdravu voditelja Petra Kiriča je zbrane najprej nagovoril lastnik podjetja Carthago, Karl-Heinz Schuler, ki je med drugim dejal, da Carthago brez Slovenije in njenih tukajšnjih delavcev ne bi bil tam, kjer je danes. In to na samem vrhu pri prestižnih integriranih avtodomih v Evropi, ki v cenovnem razredu nad 100.000 evrov znatno presega 15-odstotni tržni delež. Predsedujoči poslovodstvu v Carthagu, Markus Kern, ki je spregovoril naslednji, je poudaril, da je obrat v Ormožu največji projekt v skupini Carthago in dokazuje, kaj je mogoče doseči, če gospodarstvo, država in lokalna skupnost delajo z roko v roki. Tako Schuler kot Kern sta izpostavila poseben trud in zavzetost ormoškega župana Danijela Vrbnjaka. Markus Kern je v nadaljevanju svojega govora napovedal še, da namerava Carthago že naslednje leto v Ormožu imeti vsaj 300 delovnih mest, saj naj bi takrat proizvedli že najmanj 3.000 vozil letno. Direktorica Carthaga Slovenija, Sandra Županec verjame, da bo obrat v Ormožu enako uspešna zgodba kot obrat v Odrancih. Spomnila je, da so leta 2008, ko je Carthago odprl svojo proizvodnjo v Odrancih, imeli le 70 zaposlenih, danes jih je 800. Tam so v desetih letih izdelali 20.000 avtodomov, zdaj se približujejo številki 40.000. Na koncu je spregovoril še Danijel Vrbnjak, župan Občine Ormož, ki je izpostavil, da je tovarna Carthago velik obliž na rano, saj je Ormož v zadnjem času izgubil več kot 500 delovnih mest. »Verjamem, da bo glede na rast in inovativnost podjetja ta zgodba zelo uspešna,« je dejal. Vodstvu podjetja je izročil tudi posebno priznanje (fabulo) Občine Ormož, ki naj ostane spomin na pomemben dogodek v Ormožu. Prvo vozilo je po obratu zapeljala predsednica republike Nataša Pirc Musar in tako simbolično odprla nov obrat Carthaga v Ormožu. Proizvodnjo s sprva 183 zaposlenimi in okoli 40 izdelanimi vozili na teden so v obratu Carthago Ormož zagnali v sredo, 3. maja. Na prvi dan proizvodnje v Ormožu, takoj po prvomajskih praznikih, 3. maja, sta obrat obiskala tudi župan Danijel Vrbnjak in direktorica občinske uprave Milena Debeljak. Ob pričetku proizvodnje je župan Danijel Vrbnjak zapeljal prvo vozilo na trak, kar so zaposleni, med katerimi sta bila tudi direktorja Carthaga d. o. o., Sandra Županec in Stefan Weiß, pospremili z bučnim aplavzom. Vsi zaposleni v Ormožu so za spomin na prvi proizvodni dan v Ormožu prejeli majice z napisom »No. 1« (številka 1). Številka označuje tako pripadnost prve ekipe novega obrata kot simboliko zmagovalnega Malibu Vana, ki leta zapovrstjo ostaja na prvem mestu svoje kategorije pri izboru za »Reisemobil des Jahres« v Nemčiji. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 21 Ormoške novice Mednarodni dan muzejev 18. maj Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu Besedilo in foto: Mirko Fekonja L eta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev. Vsako leto se temu prazniku pridružuje vse več muzejev, tudi Gasilski muzej Miklavž pri Ormožu. Letos smo v okviru praznovanj 750. obletnice prve omembe Ormoža v gasilskem muzeju pri Miklavžu dogodek obeležili z dnevom odprtih vrat. V ta namen smo na ogled postavili filatelistično razstavo na temo filatelija, razglednice in znamke na Miklavškem skozi zadnjih 110 let. Ena vitrina je pa namenjena gasilski tematiki na Miklavškem. Gasilski muzej je namreč v teh 14 letih delovanja izdal že kar zajeten kup razglednic, ovojnic, osebnih poštnih znamk in priložnostnih poštnih žigov ob raznih obletnicah. Razstava se bo ob praznovanju obletnice prve omembe Ormoža preselila v Ormož. Ob tem dogodku se bo izdala (založila) osebna poštna znamka, razglednica, dotiskana ovojnica in priložnostni poštni žig. Da pošta izda »dovoljenje« za priložnostni poštni žig, je pogoj filatelistična razstava. Otvoritvi razstave sta prisostvovala tudi Janez Liponik, predsednik komisije za zgodovino pri GZ Slovenije, in Boštjan Kosajnč, predsednik KS Miklavž pri Ormožu in predsednik PGD Miklavž pri Ormožu. O razstavi in pomenu te pomembne dejavnosti v ohranjanju zgodovine je spregovoril avtor razstave Mirko Fekonja. Na dnevu podprtih vrat so si obiskovalci lahko brezplačno z vodenjem ogledali gasilski muzej in spominsko sobo dr. Stanka Janežiča. Razstavo sta pripravila zbiratelja člana Društva za ohranjanje gasilske dediščine Slovenije Mirko in Emil Fekonja. Razstava obsega šest panojev, v katerih je skupaj 40 listov, na katerih so v pogled obiskovalcem razstavljeni originalni zbirateljski filatelistični eksponati najvišje kakovosti in izdelave. Gasilci PGD Podgorci so se konec aprila preselili v novi gasilski dom Besedilo: Karolina Putarek Foto: arhiv PGD Podgorci G asilcem PGD Podgorci se je uresničila dolgoletna želja, saj so se konec aprila končno preselili v svoj novi gasilski dom. Sicer vsa dela še niso zaključena, tako da bo uradna otvoritev šele prihodnje leto avgusta, kljub temu pa objekt že služi svojemu osnovnemu namenu. so namreč opravili kar za 3.500 ur prostovoljnega dela, je v nagovoru dejal predsednik PGD Podgorci Sandi Munda in dodal, da so z gradbenimi deli začeli v februarju leta 2021, uradna otvoritev bo pa potekala 17. avgusta prihodnje leto. Selitev v novi gasilski dom je v Podgorcih bilo tudi prijetno družabno srečanje. Ob tej priložnosti so domači fantje postavili mlaj, v pričakovanju 1. maja so pa simbolno zakurili še kres. Selitev v novi gasilski dom je tako za gasilce PGD Podgorci kot domačine bila velik dogodek, ki so ga obeležili z dostojnim slovesom od starega gasilskega doma, ki jim je služil vrsto let, a je za današnje potrebe postal pretesen. »Dostojno slovo« je pomenila gasilska sirena in še zadnji gasilski »mirno« pred starim objektom, potem so se pa gasilci v družbi gostov in krajanov v paradi z gasilsko opremo odpravili do novega objekta, ki se baha tik ob kulturni dvorani v Podgorcih in stoji na skoraj 1.000 kvadratnih metrov veliki parceli. Gradnja je stala nekaj več kot 262 tisoč evrov, od tega je 111 tisoč zagotovila Občina Ormož, ostalo so zbrali gasilci s prodajo starega gasilskega doma in najemom kredita v vrednosti 60.000 evrov. S prostovoljnimi prispevki so pomagali tudi krajani ter številni donatorji. S tem, da so veliko gradbenih del gasilci izvedli v lastni režiji: v 139 delovnih akcijah 22 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Zobozdravstvena preventiva »Lepi zobje, čudovit nasmeh, čudovito življenje.« Besedilo in foto: Saša Črnjavič, dipl. med. sestra K aj je ustno zdravje? Ustno zdravje je zdravje vaših ust, vključno z zobmi, dlesnimi, grlom in kostmi okoli ust. »Brez ustnega zdravja ni zdravja.« Morda ste že slišali to izjavo, toda kaj to pomeni? Zdravje naših ust ali ustno zdravje je pomembnejše, kot se mnogi od nas morda zavedamo. Je ključni pokazatelj splošnega zdravja, ki je bistvenega pomena za naše dobro počutje in kakovost življenja. Slaba ustna higiena lahko povzroči zobne votline in bolezni dlesni, povezujejo jo pa tudi z boleznimi srca, rakom in sladkorno boleznijo. Kako ohraniti svoje zobe zdrave? Obstaja veliko korakov, ki jih lahko storite, da ohranite svoje zobe zdrave. Zobne in ustne bolezni lahko zmanjšate z: - umivanjem zob z zobno pasto s fluoridom vsaj dvakrat na dan; - nitkanjem zob vsaj enkrat na dan; - zmanjšanim vnosom sladkarij; - prehranjevanjem z veliko sadja in zelenjave; - izogibanjem tobačnim izdelkom; - rednimi obiski zobozdravnika (na 6 mesecev). V vrtcih in šolah izvajamo: - Demonstracijo čiščenja zob z osveščanjem o zdravi prehrani, zobnih razvadah in predstavitvijo pripomočkov za ustno higieno. Srečanja so namenjena teoretičnemu delu (zgodbice, igre, risanke, pobarvanke ipd.) ter praktični prikaz rednega in pravilnega umivanja zob v umivalnicah (ob vsakem obisku). - Šolarji so ozaveščeni in opolnomočeni o pravilni ustni higieni (znajo pravilno uporabljati, shranjevati in rokovati s pripomočki za ustno higieno) in zdravi prehrani (slani prigrizki, sladkarije, sladke pijače). - Redni obiski pri zobozdravniku. - Vloga staršev. - Šolarje motivirati za redno in skrbno ščetkanje zob v šoli in doma. Kaj je namen zobozdravstvene preventive? V Zdravstvenem domu Ormož izvajamo zobozdravstveno preventivo v vrtcih, šolah ter šoli za starše. Zraven tega pa imamo tudi individualne obravnave v kabinetu. 12. mednarodna konferenca o demenci ASK 2023 Besedilo: Majda Keček, predsednica Društva Spominčica Ormož 12. mednarodna konferenca o demenci ASK 2023 je potekala 12. in 13. aprila 2023 v hotelu Habakuk v Mariboru pod pokroviteljstvom predsednice Slovenije, dr. Nataše Pirc Musar. Konference se je udeležilo okrog sto udeležencev iz Slovenije in tujine, med njimi tudi štiri članice Društva Spominčica Ormož. Osnovna tema konference je bila Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih. Številni priznani in tuji predavatelji so predstavili različne modele obvladovanja demence, zlasti z vidika demografskih podatkov, na podlagi katerih vemo, da število oseb, obolelih za demenco, tako pri nas kot v svetu narašča, in da zdravila, s katerim bi pozdravili demenco, kljub številnim raziskavam, še vedno nimamo. Rdeča nit konference je bila, kako ustvariti družbo, v kateri se osebe z demenco ne bodo počutile socialno izolirane, družbo, ki bo upoštevala njihovo dostojanstvo, ki bo spoštovala in jim omo- gočila potrebne, kakovostne in finančno dostopne storitve. Osebe z demenco postanejo kmalu nesamostojne, odvisne od pomoči svojih najbližjih, ki se velikokrat znajdejo v hudih stiskah in so zaradi obremenjenosti izpostavljene izgorevanju. Zaradi tega moramo nuditi pomoč tudi svojcem, da bodo lahko omogočili oskrbo oseb z demenco v domačem okolju. Tudi Evropa se tega zaveda, demenca postaja izziv tako za zdravstvo kot za farmacijo. Ob koncu konference je potekala okrogla miza, na kateri je bil izpostavljen problem kadrovskih normativov za domove starejših, neustrezno financiranje in problem pomanjkanja kadrov, zlasti socialnih oskrbovalcev. Le upamo lahko, da bo kmalu sprejeta Strategija obvladovanja demence do leta 2030 in dolgo pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo vplival tudi na boljšo kakovost življenja oseb z demenco in razbremenitev njihovih svojcev. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 23 Ormoške novice Ukrepi za preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice Besedilo: Mag. Jože Miklavc, KGZS Zavod Maribor V vinogradih v Ormoško-Ljutomerskih goricah že več let prihaja do večjih izbruhov zlate trtne rumenice. V posameznih vinogradih je bilo ugotovljenih tudi do 90 % okuženih trt. Zlata trsna rumenica je huda in neozdravljiva karantenska bolezen vinske trte. Bolezenska znamenja se lahko pričnejo kazati že sredi meseca julija. Listi okuženih trt bledijo ter se zvijajo navznoter. Poganjki slabo ali sploh ne olesenijo. Več informacij o zlati trsni rumenici najdete na spletni strani https://www.gov.si/teme/zlata-trsna-rumenica/. Prav zaradi razširjenosti bolezni je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin to območje proglasila za okuženo območje, kar pomeni, da se izvajajo ukrepi omejevanja bolezni. Za dolgoročno učinkovito zmanjšanje pojava bolezni je ob obveznem zatiranju ameriškega škržatka z insekticidi, potrebno sprotno odstranjevati okužene trte, saj le-te predstavljajo vir nadaljnjih okužb v rastni dobi v vinogradu. Okužene trte se lahko izkoplje s koreninami vred ali se jo odreže tik nad zemljo ter se rezno ploskev premaže z neselektivnim herbicidom. V primerih, ko zaradi drugih del v vinogradih ni mogoče popolnoma odstraniti okužene trte tekom rastne dobe, je dovolj, da se odreže glava trsa. Po končani rastni dobi je potrebno tako odrezane trte izruvati. temperatur, ki običajno zmanjšujejo učinkovitost delovanja insekticidov, bo na tem območju potrebno izvesti najmanj 3 tretiranja. Prvo tretiranje je mogoče opraviti: ali z Sivanto prime ali Mospilan 20 SG ali Movento SC 100. Ti imajo sistemičen – rezidualni način delovanja in učinkovito zatirajo ameriškega škržatka za obdobje cca 3 tednov. Za drugo tretiranje je ob zgoraj omenjenih mogoče uporabiti še Decis 2,5 EC in Decis 100 EC ali Movento SC 100. Pri tretjem tretiranju, ki ga je potrebno izvesti ob koncu meseca julija, imajo prednost kontaktni pripravki: Biotip floral, Flora verde, Decis 100, omenjeni pripravki negativno vplivajo na številnost naravnih sovražnikov rdeče sadne pršice in pršic šiškaric (akarinoze in erinoze). Ob visoki zračni vlagi lahko uporabim tudi pripravek Movento SC 100. Na brajdah in ohišnicah je obvezno po cvetenju opraviti vsaj eno tretiranje. Mogoče je uporabljati pripravka Flora verde in Biotip floral, ki jih lahko kupite v prodajalnah FFS tudi brez potrdila za izvajalce ukrepov varstva rastlin. Bolezen se znotraj vinograda in v sosednje vinograde hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka, še posebej, če se ne izvajajo zatiranja. Zatiranje je potrebno opraviti po cvetenju vinske trte, v tem obdobju se izleže večina ličink ameriškega škratka. Ličinke so v tem obdobju največ v tretjem razvojnem stadiju in so še slabo mobilne, zato s tem škropljenjem dosežemo največjo učinkovitost. Pri tem je treba upoštevati napovedi rokov za zatiranje. Napovedi so dostopne na spletni strani Agrometeorološkega portala RS http://agromet.mkgp.gov.si/pp/. Zaradi dolgega obdobja izleganja ličink ameriškega škržatka in visokih 24 V ekoloških vinogradih je potrebno izvesti vsaj tri tretiranja. Uporabiti je možno pripravke na osnovi naravnega piretrina, kot sta Flora verde in Biotip floral. Pri izbiri posameznih pripravkov je potrebno upoštevati število dovoljenih tretiranj na leto, navedenih v navodilu za uporabo. Vinogradnikom priporočamo, da se v začetku meseca julija v vinogradih obesijo rumene lepljive plošče (3 do 5 plošč na hektar). Obesimo jih na višino predzadnje žice, kontroliramo jih tedensko do konca avgusta. Menjavamo jih vsaka dva tedna oziroma po potrebi. V mesecih juniju in juliju bo Javna služba zdravstvenega varstva rastlin na KGZ Zavod Maribor skupaj z ostalimi službami organizirana predavanja in delavnice na temo preprečevanja širjenja zlate trsne rumenice in o prepoznavanju ameriškega škržatka na trti in rumenih lepljivih ploščah. O datumih vas bomo še obvestili. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Pridi vidi idi spletna stran, kjer najdete vse dogodke na Ormoškem Besedilo in foto: Matjaž Kosi, RRC Ormož P red enim letom smo na Razvojno raziskovalnem centru RRC Ormož v sklopu Urbact projekta – Pobuda za prenos dobre prakse »mestna dnevna soba« vzpostavili novo spletno stran, namenjeno informiranju prebivalstva o dogodkih na ormoškem območju. V Ormožu smo si torej mestno dnevno sobo zamislili na spletu in tako je maja 2022 začel delovati spletni portal www.pridi-vidi-idi.si, na katerem dnevno osvežujemo vse dogajanje v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Da bi pa bili karseda ažurni, imamo možnost, da nam tudi sami pošiljate prihajajoče dogodke, ki jih potem objavimo na spletni stran. Za vnos dogodka je potrebno v spletni brskalnik vpisati samo www.pridi-vidi-idi.si/vnos in že je na voljo vnos posameznega dogodka. Prisotni smo tudi na Facebooku, kjer na strani »Pridi vidi idi« prav tako objavimo vsak dogodek, prej objavljen na spletni strani, zato ste lepo vabljeni da všečkate stran na FB in ste tako na tekočem z vsemi prihajajočimi dogodki. V ormoški ekonomsko poslovni coni nov Trgovsko poslovni center Sejateh Besedilo in foto: Karolina Putarek S ebastjan Šimon, direktor družinskega podjetja Sejateh, je sredi aprila v družbi družine, poslovnih partnerjev, prijateljev in znancev ter zadovoljnih kupcev odprl novi trgovsko poslovni center Sejateh, ki se bohoti v ormoški ekonomsko-poslovni coni, tik ob dosedanjem Gradbenem centru Sejateh, ki ga je Sebastijan Šimon odprl v avgustu 2016. V teku let do danes se je zaradi nenehne širitve prodajnega programa izkazala potreba po dodatnih prostorih in v podjetju so se odločili graditi. In tako je v sedmih mesecih zrasel moderen, 2 milijona vreden dvoetažni objekt s 1.700 kvadratnih metrov notranje površine ter z več kot 3.800 kvadratnih metrov zunanjih površin, Trgovsko poslovni center Sejateh namreč razpolaga tudi s prostornim parkiriščem za svoje kupce. Od sredine aprila tako v novem objektu deluje prostorna trgovina z gradbenim materialom oziroma z vsem potrebnim za gradnjo in ureditev vrtov, s skladiščnimi prostori, ter s slaščičarno in kavarno »Sejko« s teraso, kjer bo vedno lepo posedeti. Kavarna se odpira ob 5.30, kar pomeni, da si je možno privoščiti kavo že v zgodnjih jutranjih urah. Podjetje Sejateh trenutno zaposluje 22 ljudi. bi lahko sprejela 150 gostov, ter dva prostora za pisarni ali mirnejše dejavnosti. Slovesnost ob otvoritvi, ki jo je pospremilo več sto obiskovalcev, je prinesla pozdravna nagovora direktorja Sebastjana Šimona in župana Občine Ormož Danijela Vrbnjaka ter kulturni program, v katerem je zaigral Trobilni kvintet KD Ormož pod vodstvom Slavka Petka, zapel pa kvintet Holermous. Za glasbo sta poskrbela DJ Igor in Chato, za bogato pogostitev vseh prisotnih pa gostilna Črni ribič iz Frankovcev. V prvem nadstropju že deluje tudi frizerski salon Helene Rajh, ki se je s svojo dejavnostjo v Ormož preselila iz Ključarovcev. Salon je odprt od 8. do 18. ure. V prvem nadstropju so pa v ponudbi za najem še vedno prostor za restavracijo s pripadajočo kuhinjo, ki Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 25 Ormoške novice Nepremagljivi Ormožani: sprehod skozi sezono za anale! Nogometni Klub Ormož se je uvrstil na prestol 1. razreda MNZ Ptuj! Besedilo in foto: Miha Podplatnik Ž ivahna sončna sobota, 22. aprila, ko smo v klasičnem popoldanskem terminu v Športnem parku Mestna graba gostili ekipo Podlehnika, igral se je 12. krog (skupno se jih igra 17). Naši najbližji zasledovalci, ekipa Pragerskega, je gostovala pri peto uvrščeni Rogoznici, ki se v krogu pred tem ni najbolj naigrala. Z brezskrbnostjo, ki jo prinese občutek, da rezultat v Rogoznici ni naša skrb, smo v tekmo stopili poletno in si do polčasa priigrali prednost dveh zadetkov. Paket menjav v premoru je pa tekmo popolnoma popeljal v našo korist in Podlehnik je padel s pravljičnih 7 : 0. Sladko zmago smo najprej okusili kot vsako drugo, potem pa nestrpno čakali na novice iz Rogoznice. Pol ure kasneje, po nenehnem osveževanju spletne strani MNZ Ptuj, smo doživeli popolno ekstazo – Pragersko ni uspelo zmagati v gosteh. Naša prednost se je razširila na nedosegljivih 15 točk. NK Ormož je tako matematično prvak! Po 12 odigranih tekmah, 12 zmagah, 56 doseženih zadetkih in le 9 prejetih, smo se po dolgih letih suše pri članski selekciji okitili z popularno »kanto« in razglasili sezono za osvojeno, še preden bi katera koli druga ekipa lahko zavezala škornje za upanje na odgovor. Sezona je bila pestra, turbulentna. Priprave za sezono 2022/2023 je »oddelalo« 22 igralcev, na kar je potrebno biti ponosen, in je samo odraz dobrega dela strokovnega štaba na čelu s športnim direktorjem Blažem Zidaričem. Že prva tekma je napovedovala nekaj izjemnega; sezono smo konec avgusta 2022 odprli doma proti ekipi Makole Bar Miha, to je pa bil tudi edini krog, ki ga nismo preživeli na vrhu lestvice – Pragersko je imelo za en gol boljšo gol razliko. Že naslednji teden smo se pa v Hajdošah zacementirali na prvem mestu, ki ga do konca sezone nismo več izgubili. Močen kader in dolga klop se je poznala predvsem v drugih polčasih, ko smo lahko z menjavo 5 igralcev vnesli svežino in tako pogosto prevesili tehtnico v našo korist. Po 3. juniju za igralce sledijo kratke, a vendar zaslužene, počitnice. Strategija za naslednjo sezono, ko bomo nastopili v Superligi MNZ Ptuj, se začenja razvijati takoj, ko se ta sezona konča in prestopni rok odpre svoja vrata. V ozadju se že sestavlja mozaik za novo, obetavno sezono. Igralski kader 2022/2023 za zgodovinski uspeh v 1. razredu MNZ Ptuj so sestavljali: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Anušek Aljaž Borko Blaž Caf Kevin Hutinski David Kirič Luka Kociper Dejan Kokot Tilen Kosec Niko Lah Rok Magdič Miha Miklašič Aljaž Perger Aleks Piberčnik Sebastjan Pintarič Andraž Podplatnik Nejc Prapotnik Nik Prapotnik Teo beli Prapotnik Teo črni Prijol Miha Štrucl Aleš Šuen Žan Vočanec Jan Vočanec Timotej Zorec Borut Ekipo je skozi celotno sezono krmaril Velečić Marko, njegova desna roka je pa bil Sklepič Amadej, tehnični vodja. Kanta je dóma! SAMO GREMO! Zgodba se pa še ni zaključila. Pred nami sta še dve tekmi – v soboto 27. 5. 2023 potujemo k »kretničarjem« v Pragersko, nato pa bo 3. 6. 2023 v Športnem parku Mestna graba vse pripravljeno, da tudi uradno dvignemo pokal, se poveselimo in po dolgem času spet odpremo klubsko vitrino. Pri naših ambicijah ni sprememb: ciljamo na popolno zmagovito serijo – 17 tekem, 17 zmag. 26 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Ormoške novice Dober nastop nogometne šole na velikem mednarodnem turnirju v Umagu Besedilo in foto: Simona Kosi V Umagu so v času med 16. 3. in 19. 3. 2023 svoje nogometne sposobnosti na 11. mednarodnem turnirju Umag trophy 2023 pokazali mladi nogometaši selekcije U9 iz Nogometne šole nogometnega kluba Ormož. Prej omenjeni turnir je eden izmed največjih nogometnih turnirjev v tem delu Evrope, na katerem so sodelovali številni »velikani« iz sveta nogometa (klubi, kot so Crvena zvezda, Italijanski Juventur, Milan in Donatello Calcio Udine, Lumen iz Varaždi- še dve dodatni tekmi v nedeljo v bronasti skupini. Nedeljsko jutro nam je namenilo neugodnega nasprotnika, NK Celje. Ormožani so ves čas tekme imeli številne priložnosti, katere je zaustavljal nasprotnikov vratar, predvsem pa okvir vrat, ki so ga fantje zadeli tolikokrat, kot je prstov na roki. Žal so pa Celjani zadeli iz edine priložnosti in z veliko srečo napredovali v boj za višja mesta. Za konec 3. tekmovalnega dne so na nasprotni del igrišča ponovno stopili igralci iz Celja, tokratni nasprotniki so bili iz kluba Šampion Celje. Z velikim srcem, pogumom in odločnostjo so Ormožani po prevladi na igrišču dosegli 3 gole in se skupaj s starši in ostalimi navijači glasno veselili še dolgo po odigrani tekmi. Zmagovalci turnirja so bili FC Juventus, ki so v finalni tekmi s 5 : 4 premagali AC Milan. Tretje mesto je osvojila Crvena zvezda, ki je premagala naše nasprotnike iz predtekmovalne skupine, MTK Budapest FC (3 : 2). na, MTK Budapest FC in FC Eger iz Madžarske ter naša velikana Maribor in Olimpija). V selekciji U9 je sodelovalo kar 61 klubov. Fantje iz Ormoža so se kljub majhnosti več kot odlično in enakovredno kosali z nasprotniki in pustili dober vtis na samem turnirju. Fantje iz selekcije U9 pod vodstvom trenerja Sebastjana Piberčnika so bili v skupini D skupaj s MTK Budapest (MADŽ), ŠN Lumen Varaždin (HRV), NK Šenčur, NK Aluminij, ND Slovan, NK Malečnik in NK Zarica Kranj. Vsi našteti klubi imajo v primerjavi z NK Ormož neprimerno večji izbor igralcev in več sredstev za razvoj. Po nepozabnem četrtkovem večeru, ko so organizatorji pripravili veličastno otvoritveno slovesnost na osrednjem teniškem ATP igrišču Gorana Ivaniševića, se je v petek dopoldan pričelo pravo tekmovanje. Turnir je bil razdeljen na tri tekmovalne dneve. Mladi nogometaši iz Ormoža so turnir pričeli več kot odlično, saj so v prvih treh tekmah dosegli 2 zmagi, 1 neodločen rezultat ter poraz in s tem dan končali na 2. mestu v skupini. Ampak kot pravi slovenski pregovor: nesreča nikoli ne počiva; povišana temperatura je v soboto v posteljo položila glavnega vratarja (o. p.: ki je s povišano temperaturo branil že cel petek) in njegovo vlogo je moral za preostanek turnirja prevzeti eden izmed igralcev. Kljub veliki želji, trudu in vztrajnosti so v sobotnem delu nanizali 3 poraze in se uvrstili na 5. mesto v skupini, ki je pomenilo Največje presenečenje ob samem zaključku turnirja so pa naši nogometaši in njihov trener doživeli na veličastni podelitvi nagrad. Med vsemi klubi so bili prav oni izbrani za fair play in dobili v dar nogometno žogo. Pred razglasitvijo najboljših treh so bili izpostavljeni pred vsemi in prepričani smo, da so si vsi zapomnili NK Ormož (mogoče so bili bolj vidni tudi zaradi srčnih in glasnih staršev in drugih družinskih članov, ki so prav vse štiri dni visoko vihteli zastave in do zadnjih atomov moči glasno spodbujali svoje najboljše igralce na igrišču). Opravičilo avtorju fotografij v Ormoških novicah Fotografu Bojanu Žalarju – FOTO ŽALAR se opravičujemo, ker ga v minuli številki Ormoških novic nismo navedli kot avtorja fotografij v naslednjih prispevkih: 1. Ob slovenskem kulturnem prazniku zaslužnim za udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture podelili značke Ksavra Meška (stran 16). 2. Ponovoletno srečanje z županom Občine Ormož (stran 4). 3. Igrajmo (se) klasiko (stran 11). FOTO ŽALAR se za napačne navedbe avtorjev fotografij iskreno opravičujemo. Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 Uredništvo Ormoških novic 27 Ormoške novice Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja Besedilo in foto: Anton Žumbar, predsednik KD SG Velika Nedelja Kulturno društvo Simon Gregorčič Velika Nedelja je bilo ustanovljeno 4. marca 1893. Prav letos smo praznovali 130-letnico delovanja. V društvu je trenutno aktivnih pet sekcij in sicer: Odrasla gledališka skupina, Tamburaška skupina, Ženska vokalna skupina Tisa, Ljudski pevci in godci, ter Mladinska gledališka skupina Mladi Gregorčič. Od leta 1997 se ukvarjamo z gledališkimi predstavami na prostem, kamor smo postavili že 28 gledaliških predstav, ki so v tem času doživele že 330 ponovitev in jih je videlo 123 tisoč gledalcev. Predstave že šesto leto zapored potekajo na novem Poletnem gledališču Velika Nedelja v neposredni bližini velikonedeljske cerkve in gradu. Letos smo pripravili novo gledališko predstavo na prostem. Odigrali bomo komedijo Dijaški dom za babice 2, ki je nadaljevanje komedije Dijaški dom za babice 1, ki smo jo pri Veliki Nedelji odigrali leta 2014 in je po Miklovi Zali iz leta 1997 najbolj obiskana predstava. Prvi del si je pred devetimi leti namreč ogledalo kar 7.500 gledalk in gledalcev. Četudi prvega dela niste videli ali ste vsebino že pozabili, je ogled drugega dela preprost, saj je to povsem samostojna predstava. Kratka vsebina: Dogajanje je postavljeno v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Zgodba se odvija v izmišljenem slovenskem mestu. Na naslovu Stara ulica 17 je Dijaški dom za punce, v katerem živijo dekleta 21. 7. ESTUDIANTINA ENSEMBLE 20. 7. JOVEN ORQUESTA DE JAÉN LAINŠČEK 19. 7. DITKA TRIO IN FERI 15. 7. POLETNA NOČ NA PTUJU IN RENATO VINDIŠ 14. 7. PLURALNO – SAŠO HRIBAR PANORAMI 23. 6. OPERNA NOČ NA 29. 7. JOKER OUT & DAN D 28. 7. NINA PUŠLAR CARMINA BURANA & CAMERATA NOVI SAD – 27. 7. STEFAN MILENKOVIĆ 26. 7. HAMO & RUDI BUČAR 25. 7. TADEJ TOŠ KOSTADINOVIĆ TRIO 24. 7. ČRNČEC / MIČETIĆ / 23. 7. JOSIPA LISAC Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 VRHUNCI FESTIVALA 23. 6.–29. 7. 2023 22. 7. VLADO KRESLIN IN MALI BOGOVI & TEO COLLORI IN MOMENTO CIGANO 28 brez staršev. Vsakodnevni ritem zmoti poslovnež Janez Ftikač, ki v sosednji prazni zgradbi uredi dom za starejše in vanj naseli starostnike. Praktično na istem dvorišču so mlada dekleta čez noč prisiljena na sobivanje s starejšimi, kar pa še zdaleč ni enostavno. Kljub starostni razliki so si dekleta in starci nadvse podobni, saj so oboji brez družin, ali pa so jih le-te zapustile. Kljub smehu in zabavi, ki v komediji Dijaški dom za babice 2 prevladuje, nas občasno vendarle gane žalostna usoda posameznikov v obeh domovih. Zato bo poleg smeha, ki bo ogrel srca gledalcev in gledalk, vanj morda padla tudi kakšna solza sočutja. Zgodba komedije Dijaški dom za babice 2 je izmišljena. Vsaka podobnost z osebami ali dogodki je zgolj naključna in nenamerna. Predstave bodo vsak petek, soboto in nedeljo od vključno sobote, 10. 6. 2023, do nedelje, 2. 7. 2023, vedno ob 19. uri. Delovanje društva preko razpisov za kulturo finančno podpirata Občina Ormož in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ormoške novice Avtor: Jože Borko ZOBNA ZALIVKA ANGLEŠKA PEVKA LOVICH JUNAKINJA TAVČARJEVE VISOŠKE KRONIKE NANOSOMIJA, PRITLIKAVOST IVAN TAVČAR MAJHNA PLETENA POSODA AKONTACIJA, NADAV ZAŠČITENA ALPSKA RASTLINA, OČNICA OSEBA, KI DAJE VOLILO, ZAPUSTNIK Kumer 1687 d.o.o. Trgovišče 17 2274 Velika Nedelja Pomoč: INTI, KOB, LENE, RITT OBLAČILO, KI SEGA DO PET (EKSPR.) BIBLIJSKI SAMOSKRUNILEC (MI)ŠA SPLETKAR ZASTRUPITEV Z JODOM Telefon: 041-919-467 HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA Prisotni smo tudi na socialnih omrežjih Facebook in Instagram pod imenom Kmetija Kumer 1687 JEZIKOVNA POSEBNOST AMERIŠKE ANGLEŠČINE AFRIŠKA OBVODNA ANTILOPA AZORSKI OTOKI ORAČ ZDRAVILNA RASTLINA BOSANSKI NOGOMETAŠ DŽEKO HRVAŠKO MESTO V SLAVONIJI KRONIKA MAMA (LJUBKOVALNO) NARKOZA, OPOJ PENTLJA, ZANKA OTROŠKI JUNAK ŠKOTSKEGA PISATELJA BARRIEA JEZERO NA FINSKEM PREBIVALEC SOSEDNJE DRŽAVE ITALIJAN. DIRIGENT (NELLO) DEL ŽELEZNIŠKE PROGE SILVO TERŠEK ZMOGLJIVOST NAKUPA SKOPLJENEC RIMSKI VLADAR KALCIJEV KARBONAT IZNAJDLJIVEC, PREBRISANEC TOMISLAV IVČIĆ RANO GROZDJE ALI SADJE SPRETNOST OGOVARJANJE, ČENČA DELO ČAROVNIKOV AMERIŠKI INDIJANEC ULICA (OKRAJŠAVA) VSTAJANJE PO BOLEZNI SLOVENSKI ALPINIST (FRANC) SLOVENSKA IGRALKA ŠRAJ TEK, SLAST ORANŽADA KRAJ PRI POREČU RAZLOG, UPOŠTEVANJE ANA (LJUBKOVALNO) AMERIŠKI REŽISER (MARTIN) DRŽAVNA BLAGAJNA ANA KARENINA ▲ ZAJEČAR MERA ZA RITEM DOMOVINA TRAČANOV TELUR SLOVENSKI ČARODEJ, ILUZIONIST (MIRAN) SLOVENSKA PIANISTKA NEUVIRT NEPROFESIONALEC, DILETANT SLOVENSKI BOGOSLOVNI PISEC IZ PREMA (GVIDO) Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 27.6.2023 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Kmetija Kumer, Trgovišče 17, 2274 Velika Nedelja 1. nagrada – 2 kg mladih kumar 2. nagrada – 2 kg mladih kumar 3. nagrada – 2 kg mladih kumar Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 29 K O R TABOR N NOGOMETNI WWW.NKORMOZ.SI Ormoške novice KAKO IN KDAJ SE LAHKO VPIŠEŠ V NOGOMETNO ŠOLO NK ORMOŽ? VPIS ZA SELEKCIJE OD U9 DO U17 JE MOGOČ LE V ČASU TABORA 26.  30. JUNIJ 2023! 30 Glasilo Občine Ormož, številka 61, junij 2023 M O Ž KDAJ IN KJE? 26.  30. JUNIJ 2023 V MESTNI GRABI ORMOŽ IN PROSTORIH NK ORMOŽ KDO LAHKO SODELUJE? DEČKI IN DEKLICE, STARI 515 LET KAJ JE VKLJUČENO V CENO? MALIC MALICA, KOSILO, PRIGRIZKI, SADJE IN PIJAČE KDO IZVAJA TRENINGE? TRENINGI SE IZVAJAJO POD VODSTVOM TRENERJEV NOGOMETNE ŠOLE NK ORMOŽ KAKŠNA JE CENA? 100€ 100€/OTROKA, MOŽNOST PRENOČEVANJA TABORJENJA + 10€/NOČ  ŠTEVILO PRIJAV JE OMEJENO KAKO SE PRIJAVIŠ? NAPIŠEŠ MAIL NA NOGOMETNA.SOLANKORMOZ.SI ALI S POMOČJO SPLETNEGA OBRAZCA NA WWW.NKORMOZ.SI DO KDAJ SE LAHKO PRIJAVIŠ? DO 18. JUNIJA OZIROMA DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST KDAJ PLAČAŠ? 1. DAN OB PRIHODU NA TABOR DIRKA PO SLOVENIJI 2. ETAPA ŽALEC - ORMOŽ 15. JUNIJ 2023 od 11.00 - 16.00 SPREMLJANJE ETAPE NA VELIKEM ZASLONU - DIREKTEN PRENOS Lokacija: Kerenčičev trg, Ormož od 16.00 - 22.00 VINSKO MESTO (PONUDBA VIN IN KULINARIKE DESTINACIJE JERUZALEM SLOVENIJA) Lokacija: prireditveni šotor za grajsko pristavo, Ormož od 14.00 1. PRIHOD KOLESARJEV IN VOŽNJA SKOZI MESTO ORMOŽ Lokacija: mestne ulice in Kerenčičev trg, Ormož od 14.40 PREDVIDEN ZAKLJUČEK IN CILJ 2. ETAPE Lokacija: Kerenčičev trg, Ormož 16.00 - 21.00 ZABAVA V VINSKEM MESTU z DJ ARWEEN. Lokacija: prireditveni šotor za grajsko pristavo, Ormož Občina Ormož