Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk- Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln jo Je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-1*6 pri NB podružnica Kočevje Leto Vlil. - št. 29 KOČEVJE, 12. julija 1963 Cena 20 din ■■■■■■■ Nič nas ne odvrne od naše poti ■ (Tito na prvem zasedanju sKUpsvme, ko su V/*.V UZUVLUl /vL* UU,- ^vuufc,vU repuuuKej. — Nasa aezeia je moraia v svu- '-AU XcWjVLTJU. CAlAafcU V ti,Vl ItiZiaTU u*-aVu, liiiull asiiiu Ixxjliu^u Aaa tiittUubU. v ueuavm p_tuuen.iv.3ui ^Uao bpukaiau viru lua siauubui, m u Ve^ji uui lznajuii iz razimi ouu-J^uvuiu napaz. ter ne^auivnu vPuvau na nas razvoj in na cum- kene ounose naspiou. 'ioaa te ^uosu amo v zero KratKem catiu tiLuiuina premagan in uosegn ares venne rezuruaoe ne sarnu v uiateriamem, marveč tudi v mo-ainu-puuuvnem pogledu. To nam omogočilo, na smo mtro pre-aa8au uostojece težave m ua na-saiJ ujemo pospešen razvoj nase supuosu. in e smemo se ustavni ,fl uusezerun rezunatm. ornero . °ramu nadaljevati našo por, r Jo se nmogo stvari, ra jin oo-t. 0 uiorau popraviti m lzoorjsa-• -to tuni prieanujejo ou nas ta*1 auiovnl ijuaje, ra veno, aa v tratnem razuooju zrasti v jueriamern pogieuu nismo modle St0ritl mnogo ved. V nasledka 1X1 oduodju izpolnjevanja uruz-fiega piana moramo to stalno nasSl'evaLl 111 storltl vse, da do tun aelovni Človek zares čutil, aa skr V slUaau z aoiocDami ustave rdimo predvsem zanj. b-TT* tieveaa Se marsncaj potre-znr m°‘ l oaa ze zaaj ramto jj anJsam° tempo investicij stun San0150' aa bl več dali za 2D01J- l0vJe 2ivijenjskega standarda ue-Qa UUl ijuui. To pa ne pomeni, ^ omrtnno zmanjšati tuui anu-jei j ClJu. iNasprotno, ko zoorjsu-Vs 10 2ivijenjstu standard, miamo Carv ravico zantevati tudi pove-21j je Produktivnosti dela, kajti da i anje življenjskega standar-duie P°S°jeno s povečanjem pro-dei lVnostl> z boljšo organizacijo m a- z racionalnejšim izkorišča-pr *V Proizvajainm sredstev, s j^vunejšo razdelitvijo in orga-maciJ° proizvodnje, z izkorisca-80«!, raznih rezerv itd. Prav tu ainvL6 .e možnosti naših materi-» virov. tudi tistih, ki so zdaj tiv-.^rznjeni, ne spričo objek-boet-’ marveč subjektivnih sla-in napak. nig^blenim, da se zdaj vsi stri-Prni ° s tem> da je stimuliranje dr ^vajavcev glavna gibalna si-aa Povečanje produktivnosti dela in tako moramo tudi ravnati, če hočemo, da se bodo proizvajalci zavedali, da je povečanje produktivnosti dela glavni materialni vir za zboljšanje njihovega življenjskega stanuaraa. Mi zeio pogosto ponavljamo, da je produKtivnost dela v večmi našin podjetij znatno pod povprečjem evropske ravni. To drži, toda moramo priznati, da je pri nas tudi nagrajevanje pod evropsko ravnijo. Menim, aa te razlike lahko naglo odpravimo, če bomo storili vse potrebne ukrepe, ki sem jih prej navedel, pa tudi druge. — Nekatera naša podjetja so že organizirala svoje delo na podlagi dohodka in to je rodilo zelo dobre rezultate, ker je začela produktivnost dela naraščati. Da pa bi se to čimbolj razmahnilo, moramo čimprej popraviti posamezne instrumente, ki zdaj še zavi-+ (Konec na 2. str.) SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA TEMNI ROVI POD ZEMLJO Foto: F. Brus Povprečna realizacija Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 5. julija, sta oba zbora obravnavala izvrševanje plana v prvih petih mesecih letos. Prav tako sta oba zbora izvolila zborove od bo miške komisije, potrdila predsednike in člane svetov, imenovala predsednike in člane upravnih komisij, kakor tudi razrešila in imenovala novega upravnika Zdravstvenega doma Ribnica, kmetijskega inšpektorja in začasnega direktorja GP Gradbenik. Sprejeli so tudi predlog o uvedbi občiske doklade od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženj in stavb ter sklep o določitvi panog in višini dodatnega prispevka delovnih organizacij za zdravstveno zavarovanje. SKORAJ POVSOD DOLOČEN NAnuhEK, VENDAR... Proizvodnja v prvih petih mesecih je skoraj pri vseh delavnih organizacijah na območju ribniške občine naredila določen napredek v primerjavi z istim obdobjem lani. Realizacija najpomembnejših delavnih organizacij je porasla od milijarde 670 milijonov, na milijardo 813 milijonov, kar predstavlja povečanje realizacije za 8,7 %. Kljub temu pa rezultat ni zadovoljiv, saj je dinamika gospodarstva pod pričakovanjem. Zlasti negativno je, da gospodarske organizacije niso uspele obdržati pivo proizvodnje zadnjih mesecev lanskega leta tudi v prvih mesecih letos. Če bi imeli enakomerno proizvodnjo, bi morali v petih mesecih realizirati 41 % letnega plana, tako so ga le 36,3 %. V skladu z relativno slabo dinamiko proizvodnje se tudi osebni dohodki niso povečali. Njihovo povprečje je 24.000 din, kar je znatno pod okrajnim povprečjem. Najbolj zaskrbljujoče stanje je pri največjem podjetju v občini, pri Inlesu, ki je izpolnil plan le 33,9 %. Na takč slabo realizacijo so vplivale vremenske neprilike v zimskih mesecih, ki so onemogočile reden dovoz hlodovine. Podjetje ima tudi težave s prodajo izdelkov, zaradi pomanjkanja vagonov in otežkočenega cestnega prometa. Dejstvo pa je, da podjetje tudi v obdobju april — maj ni doseglo planskega mesečnega povprečja. + (Konec na 2. str.) Patrola rezervnih oficirjev in podoficirjev V počastitev dneva »Borcev« 4. 7. je kočevska mestna organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev organizirala s svojimi člani pohod po karti in kompasu. Pri cilju se je zbrala sicer manjša skupina članov te organizacije, katero je vodil tov. Rudi Orel. Cilj je bil čitanje karte ter spoznavanje terena po njej. Patrola je svojo nalogo opravila zelo dobro in so bili vsi prisotni zelo zainteresirani za čimboijši uspeh. Končna ocena vodje je bila, da so udeleženci usposobljeni za opravljanje podobnih in težjih nalog. Pohvalil je tudi lep tovariški odnos. Udeleženci pa so izrazili željo, da bi podobne praktične pohode izvajali tudi v prihodnje, t*. Povprečna + Nadalj. s 1. str. KOMAJ 14 DNI PROIZVODNJE Opekama Ribnica izkazuje v prvih petih mesecih realizirano Nič nas ne odvrne ♦ Nadalj. s 1. str. rajo ta proces. Temu problemu moramo čimprej posvetiti vso pozornost, ker je z njim tesno povezano nadaljnje razvijanje iniciative ter stimuliranje proiz-vajavcev in delovnih kolektivov. Izpeljan do kraja bi takšen sistem nagrajevanja še povečal delovno vpemo milijonov naših delovnih ljudi in še bolj pospešil ves naš razvoj. — Popraviti je treba tudi davčni sistem, ker nekateri davki zajemajo tudi racionalizacijo, s tem pa destimulirajo tiste gospodarske organizacije in proizvajavce, ki z racionalizacijo in drugim dosegajo lepe uspehe. — So ljudje, ki še vedno mislijo, če kako podjetje ali proiz-vajavec z naglo racionalizacijo in dobro organizacijo, varčevanjem in drugim več zasluži, da bi mu morali tem več vzeti, da bi dosegli nekakšno uravnilovko ne glede na produktivnost dela. Takšni ukrepi in gledišča niso v skladu z našimi načeli nagrajevanja po delu. Naravno je, da ima to potem na drugi strani zelo škodljive posledice. Razumljivo je tudi to, da se ne moremo strinjati s tem, da bi se v osebni dohodek pretakalo tisto, kar ni rezultat dela posameznikov, marveč se pridobiva z navijanjem cen ali na podoben način... POPRAVEK V zadnji številki se nam je v poročilu o seji občinske skupščine Kočevje vrinila neljuba pomota, ko smo zapisali, da je bil razrešen kot predsednik zbora del. skupnosti ing. šaubah in izvoljen za podpredsednika skupščine. Dejansko je o tem razpravljala komisija za volitve in imenovanja, na seji skupščine pa tega niso obravnavali. Tudi za predsednika sveta za komunalne zadeve ni bila izvoljena Julka Rojc, ampak Veno Dougan. realizacija proizvodnjo v vrednosti 3 milijone dinarjev, kar predstavlja samo 5,9% letnega piana. Potrebno je poudariti, da teče proizvodnja zaradi slabih vremenskih razmer komaj 14 dni in zato prvi proizvodni rezultati niso negativni. Nizko realizacijo plana iizKazuje tudi trgovsko podjetje j elita, vendar pa po izkušnjah sodec, se bo situacija v drugi polovici leta znatno popravila. KOVINARJI DOBRO Kovinsko podjetje Ribnica je v tem obdobju že realiziralo 59,j /0 proizvodnega plana. Podjetje si je znalo z dobrim prilagajanjem tržni situaciji zagotoviti nemoteno prodajo svojih izdelkov. Vendar pa jim bo uspelo doseči še boljše uspehe z odpravo zastarelih delovnih sredstev ter uvedbo dveh ali celo treh kompletnih izmen. Tudi obrtno podjetje Pletiinica žičnih mrež v Sodražici je doseglo v petih mesecih polletno proizvodnjo. Z vztrajnim delom jim je uspelo, da so osvojili trg m povečali proizvodnjo do maksimalne možnosti. Oba zbora sta po poročilu o realizaciji plana ugotovila, da bi bilo potrebno podrobno analizirati, kako so si posamezna podjetja zastavila plan. To bi bilo zlasti potrebno pri podjetjih, ki niso dosegla plana. Bolj podrobne rezultate pa bo dala polletna realizacija. Na seji so imenovali tudi več komisij in svetov: komisijo za volitve in imenovanja, komisijo za pospeševanje delavskega in družbenega samoupravljanja, komisijo za prošnje in pritožbe ter odlbor-niške komisije občinskega zbora: mandatno-imunitetno, komisijo za gospodarstvo, komisijo za družbeni nadzor, komisijo za predpise, svet za splošno upravo in notranje zadeve, svet za družbeni plan in finance, svet za delo, svet za industrijo in obrt, svet za kmetijstvo in gozdarstvo, svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem, svet za stanovanjske zadeve, svet za komunalne zadeve in urbanizem, svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo ter svet za socialno skrbstvo in varstvo družine. Odborniška komisija občinske skupščine je izvolila tudi člane in predsednike sledečih komisij: komisijo za razrez lesa in izdajanje PARTIZANSKI POHOD ŠTUDENTOV — 29. in 30. junija, v soboto in nedeljo, je priredil Klub študentov Kočevske pohod po partizanskih poteh Velike gore. Ta akcija, ki jo je organiziral klub v počastitev dneva borcev, je vredna vse pohvale, posebno še zato, ker so študentje tako morda prvič obiskali in videli kraje po gozdovih Velike gore, znane po številnih borbah in zmagah partizanskih enot nad sovražnikom, ter tako lahko neposredno podoživljali junaške dni naše preteklosti. Želeli bi le, da bi postal ta pohod tradicionalen, da bi tako vedno nove generacije spoznavale ta iz NOB znani predel. Pohoda se je udeležilo okrog 25 študentov, nekaj pripadnikov garnizona iz Ribnice in dva nekdanja borca, ki sta pripovedovala spotoma študentom o nekdanjih dneh. Na pot so krenili v sobo dopoldan in se napotili Pre Zadolja proti Jelenovemu žieo • Za dalj časa so se ustavili breznu, kjer so štiri brigade • marca 1943 izvojevale pomemdn zmago nad Italijani. Od tu J«1 J, vodila pot spet preko Žleba pro Travni gori, zibelki partižanst v teh krajih. Spotoma so si og« dali še več drugih zanimivih tor ■ Kljub izredno vročemu dne so se študentje dobro počutili so z zanimanjem sledili pnp°v dovanjem starejših tovarišev vojnih dneh in borbah po Veliki gori. Ko so takole hodili po Pr° stranih gozdovih, vsi vedri th. zastavo, so bili na moč poo°D partizanom. — Posebno priJej,. je bilo zvečer ob tabornem ognJ na Travni gori, ko so se pnP. vedi in pesmi vrstile dolgo v n „ (Na sliki: Ob odhodu iz Ribm — foto Mohar). sečnih dovoljenj, komisijo za štipendije, komisijo za tehnični pregled vozil, komisijo za uslužben-ske zadeve, kadrovsko komisijo, komisijo za male asanacije, komisijo za narodno obrambo, komisijo za civilno zaščito ter upravni odbor kreditnega stanovanjskega sklada. Na seji so tudi v celoti potrdili odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev, premoženj im stavb. Kmetijske površine so razdeljene v tri lestvice in sicer po kriterijih letne davčne osnove. Prva lestvica se giblje od 25 % do 50 %, druga od 20 % do 42 % in tretja od 13 % do 23 %. Za gozdne površine pa je enotna lestvica od 5 % do 10 %. RAZREŠITVE IN IMENOVANJ* Na seji so razrešili dolžnosti upravnika Zdravstvenega d° ‘ Ribnica dr. Franceta Andoljska ^ namesto njega imenovali za v- r upravnika Bogomirja Fegica. se ni na razpisano mesto dire K ja GP Gradbenik nihče odzval, odborniki razrešili dosedanje direktorja ing. Jožeta Knola, ^ začasnega direktorja pa imeno . Jožeta Murka. Razrešili so prejšnjega kmetijskega inšpei ja ing. Anico Knol, katero b2..vl-domestila ing. Nada Pontic. ^ nili so razrešitev direktorja karne Antona Sobarja, za UP nika glasbene šole pa so im vali Andreja Puharja. Pototi1' tudi šolski odbor glasbene s0^' OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU - OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVEtU RAZGOVORI V MOSKVI — V Moskvi so se pričeli razgovori med zastopniki CK KP SZ in CK KP Kitajsko. O razgovorih, ki potekajo v popolni tajnosti, zelo malo piše tudi sovjetski tisk in radio, iz neposrednega pisanja pa se kljub temu vidi, kako velika nesoglasja obstajajo med obema partijama, že prej je več incidentov ponazorilo napete odnose. Iz Moskve so izgnali dva kitajska diplomata in tri kitajske študente, ker so širili kitajske teze. Sovjetski tisk namreč ni priobčil 25 kitajskih »točk«, zaradi česar se je kitajska stran močno razburjala. Po vrnitvi v Peking pa so izgnanim Kitajcem priredili veličasten sprejem in visoke odgovorne kitajske osebnosti so jih pohvalile, »da so prav ravnali«. Na to je SZ ostro reagirala. — Pred dvojnimi razgovori je prišlo do incidentov tudi na svetovnem ženskem kongresu v Moskvi, ko so kitajske delegatke na dru- ge predstavnice, predvsem indijske, skušale uveljaviti »pekinško linijo«. Prav zaradi nesoglasij si ne moremo veliko obetati od sedanjih razgovorov. Vsekakor pa lahko trdimo, da so tudi ti razgovori le drobna epizoda v orjaškem ideološkem spopadu, ki je za svetovni socializem usodnega pomena. PO KENNEDY J EV EM OBISKU — Obisk ameriškega predsednika Kennedyja v Evropi je za nami, prav tako obisk francoskega predsednika De Gaulla v Bonnu. Večina poznavalcev se strinja, da je Kennedy s svojim obiskom predvsem podprl ZR Nemčijo. Da bi nevtraliziral francoski nacionalizem in »evropski« separatizem generala de Gaulla, je ponovno poudaril ameriško angažiranje v Evropi, »obveznosti« v Berlinu in soglasja ZDA o združitvi Nemčije. Vse to so Nemci radi slišali, hkrati pa so hitro izkoristili nastali položaj, v katerem lahko izigravajo de Gaulla proti ZDA in narobe. POZIV KURDOM — Iraška vlada je krvavo nastopila proti upornim kurdskim plemenom, ki zahtevajo določene samoupravne pravice v okviru iraške države. Nastop sedanje vlade je pokazal, da ne misli reševati »kurdskega vprašanja« drugače kot vse dosedanje vlade. Iraški obrambni minister general Amaš pa je pred dnevi ponovno pozval Kurde, naj prenehajo podpirati kurdskega voditelja Mustafo el Barzanija in naj se vdajo vladnim silam. Kot »zares zadnji rok« je postavil konec meseca. MALEZIJA — Končno so v Londonu pred dnevi podpisali sporazum o ustanovitvi nove državne tvorbe — Malezije, federacije med Malajo, Singapurom ter Saravakom in Severnim j. neom. Malezija naj bi PtL<~r0(j,oD, ca Britanske skupnosti na J ^ zaživela naj bi 31. avgusta, u ^ stavljala pa bo nekak brani yQ. prodiranjem komunizma v vzhodni Aziji. _rz1,r V RAZGOVORI V MOSKVI kratkem se bodo Price\L„d S%> skvi trojni razgovori m raz-ZDA in Veliko BritanifO v * orožitvi, ki bodo, če b°aP ,a1lelc ni, lahko uvod v nov s • • »na iuiin.u umju. v - , • lojlKO ™ vrhu«, sestanek, ki . m raz-dločilno vplival na naaau,„tnjQ Obstoja pa- poj odnosov v svetu. g0a- ipanje, da bodo ra?9oVPrnzum ° li, da bodo dosegli sP°luSoV vt' prenehanju jedrskih posraz->oko v ozračju in pod v ^popravljali pa bodo tudi aj;toin talni pogodbi med NAl jzja' n varšavskim paktom- ,gV yo-)ah ameriških funkciona’Jv j n lo pogovori trajali več „ra$am bodo zajeli tudi vrsto vladne volna. Uspehi, uXraLa J.?1 ,so se Ž6 zdavnaj za-n07„„- Potjhnil je živžav, ki je na-nilgai ™™čne hodnike, utih-npr, -1? neprizanesljiv šolski zvo-jp _ množica mladih šolarjev vrH(sle$niič v šolskem letu Vvi °Plta Prag šole s svojim za-NpjrrHm- Ptačilom. Odhajali so. TonfV1. veseli- d™gi žalostni, hm ni kaj bi tisto, žalost je bila mi J1 Potlačena, saj so pred nji-Poln'-~lt~ice’ brezskrbni dnevi, rn>n * ' vuu jv urvuui bon Z ,stvari in potem, potem. ° tudi oni našli čas zase. lpfnt f0^ J°žeta Šeška je bilo v ew)Sn]em šolskem letu vnisanih 64fi «xG,“ šolskem letu vpisanih viši; encev> od katerih jih je v 82 56 -£az-ed napredovalo 538 ali r;i’h Z odličnim uspehom ie dnv,5U k°nčalo 88 učencev, s prav zadn^-u49’ dobrih J6 bilo 195, upRrtStndl Pa 47 • Devetinpetdeset kliiu?eT Pa J6 takih, ki bodo v vi$4i abim ocenam napredovali bo ri1 razre<3, precej učencev pa npPR?-Zred nonavljalo. Učencev z dva Zlvnind ocenami je 17,44 %, Hip ?a nista bila ocenjena. Sred-oh;J0lska ocena je 3,31, šolski ‘sk Pa je 95,67 %. lo letošnjem letu se je pokaza-z p a so učenci, ki jih izpustilo bii i več negativnimi ocenn-lefV višji razred, tudi naslednje RaH,Z?° slabi- Starši otrok z ne-io p “ni ocenami različno gleda-katp - neusbeh svojih otrok. Ne-liulR ,Zahtevajo, da otrok nada-drupi delanje v višjem razredu. yw"1 ,Pa sprejmejo nasvet, naj "avlja razred. Drna, šoli še vedno primanjkuje kov t0r°v, ker se število oddel-dan Pa gimnaziji veča. V popol-Sedp , P1 času so vsi prostori za-Conin . bi morajo celo predmetni k imeti v tem času. Ulem ’ učno osebje je preobre-prn'eno. ge vedno primanjkuje biAt» 0r^ev za bioloplin lYpmiip. gln^.’Patiko, fiziko, zemljepis in sku svojih delavcev. bod<^f Upamo, da bo tudi jaiin.i*b omagalo pri gradnji T1'.'.0iaSn<’ oortnih objektov, ki so ^0dik3t ldi turistični. Železnis < - - 1 obljubil zgraditi keg y p.) Andrej Tomšič: Uporna kri Pavin a5e^ac.iji Jožeta in Janeza je komaj uro za tem obvestil Dol ° eden izmed udeležencev akcije, ki je slučajno ušel pasti m,,Pavla se je zgrozila. Vedela je, da jih bodo na policiji Cenrn ^ da ,lahko tako pride na dan tudi Sonjino skrivališče, valit* • ,nairaje jokala, je stekla po stopnicah v Sonjino skrj-' 6 ln J1 vsa drhteča sporočila žalostno novico. zorela°odldirtPOgIedala zasolzeno Pavlino lice in že j® v niei do- druff^I°iram se umakniti, takoj. Do policijske ure moram biti že T' ker če me dobijo pri vas, bo hudo.« ..e avla,ie prikimala, da se strinja. o5emila te bom k Mariji v Trnovo«. Post-pr -a s? j® hitro oblekla in pomagala Pavli, da sta odnesli niii . *Jnm° iz bunkerja in postlali v sobi. Iz bunkerja sta umak-bivait>P0?krili ali zažgali tudi vse sledove, da je tu nekdo pre-odšli' Favla j® skrila ključ od vežnih vrat pod preprogo, ko sta noro?6 Se.vrneta domov«, je rekla, kot da se opravičuje za svoje v>delaUPan^e’ ker j® vedela, da Janeza in Jožeta ne bo kmalu spet sta p°d Rožnikom in hiteli proti Trnovem. Pavla je vrnili J18, kratko povedala, kaj se je zgodilo, nato pa se hitro ki jp ,u°moy, da bi bila doma še pred policijsko uro. Po ključu, in ja °11 na istem mestu kot ga je pustila, je ugotovila, da Jožeta šteriiirviiZa doma. V kuhinji se je zgrudila na zaboj za drva ob 7 *u in bridko zajokala. ni nihi? • skojevci so se hrabro držali, čeprav so jih pretepali, našli x6 lzdal nikogar. Izgovarjali so se, da so listke in zastavice «ieSf^eprav 80 vedeli, da jim policija tega ne verjame. Po eno-bila mučenju so jih obsodili na ječo. Bunker, v katerem je Q1 , **UV/CUJ U bU JII1 UUbUUlII Ilci JCvVJi JJUllIVClj V IVUVOiC-llJ Zaprn tJa’ ni hil nikoli izdan, izdala ga ni niti Pavla, katero °svohn!v?alu Potem in ko so se vsi trije, Pavla, Jože in Janez, p c ^arsitxi v* .vrnili domov, je bil prav tak, kot so ga zapustili vojni Ka°’ k* Pozna Pavlo, lahko vidi bunker še danes, 18 let pc so po po i Praviir!ri,La j® Sonjo odpeljala v drvarnico, kjer je bil za silo nase j6Jx? hunker. Pod drvmi je bila luknja, velika komaj toliko, da hil str °vek lahko zavlekel v votlino, vstati pa ni mogel, ker ie °deia -p bunkerja prenizek. V bunkerju je bilo nekaj slame in »Km Sonta se je takoj vlegla na ležišče, naši} Lekat dni boš morala potrpeti, tovarišica, potem pa bomo ve{e,_f8Umejše mesto. Hrano ti bom nosila enkrat na dan proti na d ' c® bi bila nevarnost, bo nekdo prišel po drva in spustil „pko tri polena. To bo znak, da je nevarno.« trdiia ~av- tovarišica. Bom že potrpela, saj sem vajena,« je pripenja. znašiaeska’ ki je zapirala bunker, se je zaprla in Sonja se ie da So v neProdirni temi. Vrata bunkerja so bila napravljena tako blizu ru°jS^a C®1° skladovnico drv in če nisi pogledal prav od začeli ve(tel, da se nekdo skriva pod drvmi. Za Sonjo so se (i čakala ,xnl dnevi. Zrak v bunkerju je bil slab. da je komai ^oneern®“era. ko je zlezla iz njega in se pretegnila v drvarnici. Treti« rugega dne 50 i° bolele že vse kosti. »Olhohr«r dan ji je Marija pri večerji sporočila, da so jo iskali Naredili ci- Ver!etno ju je kdo videl, ko sta s Pavlo šli k njim. »Se i!° Preiskavo, toda nič niso našli, rok. °°mo že še vrnili!« so ji zagrozili, ko so odšli praznih da bn^e je kdo izdal, da si šla k nam, ker so te opisali tako, »^Poznala, če bi te še nikoli ne videla,« je rekla Marija, hihko niv^naj Srem sedaj?« je vprašala Sonja, »če sp vrnejo, me , i »Počov °’ P°tem pa gorje nam vsem!« h je znti.£ati moraš še danes, jutri najdem novo skrivališče,« PonnA.la Marija in odšla. t° celo et 80 se domobranci vrnili in čakali do jutra. Preiskali traj s0 janovanje in drvarnico, toda bunkerja niso odkrili. Zju-Marli hjuaknili, v bližini hiše pa so pustili stražo, skuh Prišla že zgodaj zjutraj po drva, da je domobran-j.ar0čieunala kavo. čeprav je še tako pazljivo nalagala drva v n hlinb’ ,,.n izmed domobrancev je odšel z njo v drvarnico, so > Sim v,86,1, Pazljivosti zdrsnila z naročja tri polena in drugo za »?ak za sa_a na desko, ki je ležala ob skladovnici. Dogovorjen asumil Sw°' da je nevarno, je dala ne da bi domobranec kaj Son«o i no je pobrala padla polena in odšla v kuhinjo. I .bi , Ja slišala stopinje v drvarnici in se ni ranila, čeprav i 1 UflaroQe dal znaka za nevarnost, šele Ro je zaslišala zamolkle » dih in Polen ob desko, je vedela, da Mari la ni sama. Zadržala ?ato ba «J9a1z,11ivo Prisluškovala. Slišala je le nejasno šuštenie, kix’haknit'i pihnilo tudi to. Cenrav jo je telo bolelo, se ni upala Pi ah.1e v« da hi le kdo ne slišal. In kot nalašč jo je sililo na Rt s le mi se mogla premagati, zarila je glavo v odejo in kihnila, i, ahomn * P° nlenem mnenju, tako močan kot bi zagrmelo, m .drvami 6 Je zvila v klobčič, da je postala vsa majhna, čeprav piti- 6 nl hilo slišati nikakega šuma, se ni upala pre- £S°nio>1-je letos bogato postregla jimi darovi. ^dovolj' Izmučeni, pa vendar z . print smo v popoldanskih u -clle šli domov. Seveda so n ^ bj občudovale, vendar, da sc prevzeli, bolj na skrivaj • • per Drugo leto pa spet P? -elT, rovnice... K. r • ■gsaM :'«Št C' - ■••y- V,-. / , -■81 m m#*#* fštffSlj ______ _ •' • 7. S»j Kostanjeviški šolarji imajo zgledno urejen tudi ureje**?* njihova šolska zadruga zelo lepo dela. Na vrtu pa ne samo kmetijske pridelke, ampak imajo tudi zelo lepo l“ vCuK0 Na njem lahko vidimo majhen kozolec (niti meter v*s° cvetja, več umetniških skulptur, lične klopce itd. fRVlLKA 29 Proti potovalni bolezni ..nr°.LOT'Z*rancn\u Prometu tudi stokilometrske razdalje niso več ii a: v zvezi z daljšimi potovanji se je pojavila bolezen, ki J* pravimo potovalna bolezen. leynl^r?0. po™a simptome te bo-v *c,iUP°blmo neprijeten občutek eW dCU’ oblije nas mrzel pot, v muen/6- niim vrti in kmalu sledi bruliani1/ labko tudi dolgotrajno nato* v' ..Procentualno obide Pamiko1]Udl slabost Pri vožnji s nato z avionom in av-WmobUom. Na železniških vlakih splošnZ110 v°bc>lelih manjše. Na naši zenske dosti teže pre- čitnirn pot°Vanje kot moški. Fo-ice m dopusti m n p-; Pomagali pred slabostjo, in pi^u3^1 slak°sti odpremo usta slonim k° diham°. V vlaku na-usmerimn glaV,° , nazaj, pogled Bonu J00, na kak predmet v va-Žcče "r/v- ?yimo z očmi mimobe-Sove dž Jine in telegrafske dro-drveAo 'e samo Pogled na mimo- V^'fit)te nam lahk° P®" da i«a/ . Kiavni povzročitelj sla-se nW IC'zkušeno pravilo je, da t»v,_rar ne podajmo na pot s pa prenapolnjenim našnja najbolj cenjena sredstva so tista, ki vsebujejo vitamin B. Znanstveno ime zanj je Pyridoxin. Če vzamemo ta vitamin pravočasno, smo lahko brez skrbi pred posledicami vožnje. Se en nasvet, ki naj bi ga upoštevali. Pred daljšim potovanjem ne preglejmo samo svoje denarnice, pač pa naj tudi nas zdravnik temeljito pregleda. Starejši ljudje in tisti s slabim srcem naj raje ne hodijo na dolga, naporna potovanja. Ne pozabite vzeti s seboj nekaj zdravil, n. pr.pomirjevalne kapljice, -tablete proti bolečinam in tudi na obveze za lažje poškodbe pomislite. Torej, kdor slabo prenaša potovanje, naj še pred vožnjo ukrene vse potrebno, da ga ne bo potovalna bolezen spravila ob vse užitke. »KOČEVARJEVIH« 30 km NA URO. Tak je, kakršen je bil še pred leti, noče se izneveriti ji in svoji »slavi«. Sicer progo urejujejo, popravljajo, toda kljub vsemu ima še večkrat zamude ali zdrsne s tračnic. Tak je naš »ajzenpon« in kar privadili smo sr nanj, kljub njegovim muham. Eno pa vsekakor drži: Na njem člo vek, naj bo še tako občutljiv, težko dobi potovalno bolezen!« Izbira kopalne obleke £dnim ali ,d<-em. , ’Medik noi , -amenti pomagajo navad-Ure n,vJ° jih poslužimo vsaj pol ""»»^^^^začetkom potovanja. Da- PREDGRAD (jš) __ T bedeli- . LePa- skoraj prevroča nike Jva 1® Privabila številne izlet-kar rrii-[t i ^ ob K°lpi- V vodi je gasil- kopalcev, mnogi pa hifeiv, Lžej° v nedavno odprtem siš{e Na vrtu je bilo tudi ple- Ne moremo trditi, da so že prišli zlati časi za konfekcijsko izdelavo kopalnih oblek, res pa je, da je izbira večja, pa tudi cenejše so od inozemskih. Lahko si že izberete prav primeren kroj in tudi barvne kombinacije so včasih posrečene, čeprav bi radi, da bi bile barve pestrejše in kombinacije domiselne j še. Da lahko najdemo v trgovini prav ljubko enodelno kopalno obleko je res, težje pa je, če si hočemo poiskati bikini. Posebno izdelava nedrčkov šepa. Pri izbiri kopalne obleke pa smo tudi same večkrat nerodne. Najprej se doma pred ogledalom poglejte, ugotovite, koliko ste se poredile od lanskega leta in si priznajte ali so vaše obline pravšne ali nagibate k debelosti ali pa ste pretanki. Ko ste si na jasnem, pojdite kupovat kopalke. Pa ne izberite si takih, ki jih vidite na vitki pupi v izložbenem oknu, če se zavedate, da ste premočni ali ste že v zrelih letih. Za vas bodo najprimernejše temnejše enodelne kopalne obleke; če vam je enostavna temna barva odvratna, lahko sežete po kopalkah z raznimi svetlejšimi obrobami. Ne privoščite si pa sedaj modrih dvobarvnih in kričečih barv! Manj težav bodo imela vitka dekleta in žene. Mirno sežete lahko po živopisanih dvo- ali večbarvnih kostumih. če imate šibko oprsje, si izberite črtaste kopalke v zgornjem delu in enobarvne v spodnjem. Tudi bikini ali pa dvodelne s podaljšanim nedrčkom, ki se skušajo letos uveljaviti v modi, vam bodo lepo pristajale. Nov motorni vlak Se vedno nam manjka večerni potniški vlak in ugotavljamo, da vlaka, ki odhajata iz Kočevja ob 20.32 in iz Ljubljane ob 23.25, vozita v glavnem — prazna. Vozni red novega motornega vlaka iz Kočevja proti Ljubljani je zelo posrečen, saj nudi hitro vožnjo in primeren prihod v Ljubljano ob 9 dopoldne. Zakaj ga ni železniško podjetje vsaj teden dni pred vpeljavo objavilo v časopisu in preko železniških postaj ? Se po tretjem dnevu vožnje so bili malokateri seznanjeni o novosti v železniškem prometu. Se vedno pa nam manjka oni večerni z odhodom iz Kočevja ob 18. uri! ,vAN cAR; Odnosi med ljudmi /°žnosti .?r?J°knlu je treba po jsU na °hdrzati tudi v letnem ■J'Jono su^njič, je pa do- ajeni Drr,a.Vrtu ab drugem zuna-hpga. storu gostišča biti brez kretnjeka^ vstopi sproščeno. Vse /ozavesti T*0 spremljane s sa-i‘V°, ne h Rl?-j' da ne bodo vsi- 1- niih bm°*?b. hidi, da bo kdo ~ °hčutck tvo-^° bojazen ali cevi dL/^njvrednosti. Zadrži Jaki lask?3110'. iz?gibaj pa se niJ/dhostj fnvost* in pretirani v naf5ibo/r+ yaznim nepotreb-n K° Drla, telesa-//’Oj tj ' loka1 z žensko, greš ijfaš iti' K Prostor dolg in h/i^alo ;lk°7:' njega, bi čudno /a tla .bi ženska ves čas da hrbtom, zato je j;).J1 kakšn °b tnhh vendar mo-Jab- ksne M koraka zaostati lokala d3° sto 1 ^le^° najprej ženske. in ^ boma&it,-P-r<>stor’ je moški da^nest//a,ta ženski sleči plašč hflr Sardena obfalnik oz. od-č|k»n nima- ' ženske napram W,> s t/aJo te obveznosti. ^hv0, Jb°J več žensk, je rane moreš v tem vsem naenkrat napraviti usluge, zato naj se slečejo same, ne da bi na to čakale. Naroči natakarju kar želiš vljudno in ne bodi preglasen, ne izgloda pritrkavati po kozarcih ali celo vpiti. Jed naroči po jedilniku 'kratko in točno. Ne kratkočasi se z gostilničarjem oz. natakarjem. VEDENJE PRI JEDI Ko ti prinese na mizo pribor, ki je navadno še na krožniku, ga daj na mizo. Priboru je dodan servet papir ali prtič. Papir je namenjen, da z njim obrišemo po jedi usta, iz higienskih razlogov pa se v gostinskih lokalih uporablja tudi za brisanje pribora pred jedjo, kar pa seveda ne bi bilo lepo, če bi to storil nekje v gostih, ker bi s tem kazal nezaupanje v čistočo in tako lahko užalil gospodinjo, Servet prtič dajo navadno v lokalih višjih kategorij, ki služi tako kot papir, poleg tega pa si ga da gost lahko na kolena, da si ne bi z jedjo pomazal obleke ali pa si ga razgrne na prsi. V tem primeru ga pritrdi okrog vratu. Kako se rabita vilice in nož? Nož vzamemo v desno roko, vilice pa v levo. Neveščemu človeku, ki se tega še ni navadil, pa mu ne bo nihče neodpustljivo zameril, če je z desno roko. Meso se praviloma sproti reže. Tisti, ki drži vilice v desni roki, pa ni drugače, kot da ga zreže vsega naenkrat. Ribe in perutnino jemo, dokler gre z vilicami, ko to iz praktičnega razloga več ni mogoče, je dovoljeno vzeti 'kost v roke. seveda pa nikakor ne bi izgle-dalo, da ibi jo stisnil med prste obeh rok. Vroče juhe ne pihaj, temveč počakaj, da se shladi, lahko pa jo tiho premešaš. Kruh lomi z roko košček za koščkom. Če kruh ponujajo od gosta do gosta n. pr. na domačih zabavah oz. prireditvah. ga vzemi neposredno z roko. Če je kos prevelik, ga lahko delita s sosedom. V tem primeru ga prerežeš, vendar ne na prtu. Kjer si gostje strežejo sami brez strežnika, ponudiš krožnik, potem ko si že vzel, svojemu sosedu. Obrneš se k njemu z besedami: »Prosim, ali smem ponuditi.« Pri takem ponujanju ni nobene prednosti, tudi za ženske ne, marveč gredo jedi od enega do drugega. Jed vzameš v desno roko in sicer tako, da z žlico ali vilicami vzameš del jedi in jo preneseš na svoj krožnik. Jedi ne smeš prelivati ali stresati. Na pladnju ne smeš rezati ali raz- kosavati jedi. Nič hudega ni, če kos vzameš in nato pustiš, česar ne moreš pojesti. Če te domačin ali gospodinja poznata in ti rečeta, da vzemi tiste jedi, ki jih imaš posebno rad, se ne brani. Višek neolikanosti bi bil, če bi kos, ki si ga že vzel, položil nazaj in izbral drugega. Jedi se z roko ne dotikaj, izjema je kruh, pecivo, sadje in kot je že omenjeno ribe in kosi perutnine. Ko jemlješ, pazi, da ne vzameš preveč, da ne bo sosedom zmanjkalo. Nikakor ni lepo, če pri jedi cmokaš, škrtaš ali ješ z vso možno hitrostjo. Ko si čistiš zobe, drži pred seboj prtič ali vsaj roko in opravi to neprijetnost čimprej. Med tem ne cmokaj in ne tleskaj z jezikom. Valjati zobotrebec po ustih je izredno neokusno. Če se ti kolca, popij z majhnimi požirki malo vode, vina ali kake druge pijače, ki jo imaš pri roki (to pa ne velja za žgane pijače). Ob nazdravljanju trkaj le, če trkajo tudi drugi, sicer pa se ne vsiljuj in ne pritrkuj venomer. Ri,be ješ tako, da z vilicami ali nožem in vilicami ribo razpoloviš, izluščiš vso srednjo kost. in jo položiš na rob krožnika. Glavo , seveda tudi odstraniš. Nato z vilicami, ki jih držiš v desni roki, trgaš posamezne koščke ribe in sproti zauživaš. (Nadaljevanje) Pol leta je preteklo v nedopovedljivih mukah, preden se je puščavnik spet obrnil na starca. Druga prošnja je starca še bolj presenetila. Asket ga je prosil, naj mu iz mesta prinese prašek Ara-gac proti stenicam. Pa tudi Aragac ni pomagal. Stenice so se nenavadno naglo razmnožile. Trdno asketovo zdravje, ki ga ni mogel zlomiti dvajsetletni post, se je silno poslabšalo. Življenje je postalo pasje, obupno. Krsta se je asketu začela zdeti zoprna in neudobna. Ponoči je po kmetovem nasvetu stenice smodil s trsko. Poskusil je poslednje sredstvo: izdelek bratov Glik, rdečkasto tekočino, ki je dišala po gnilih breskvah, z imenom Stenin. Pa tudi to ni pomagalo. Položaj se je slabšal. Dve leti po začetku velikega boja je puščavnik slučajno zapazil, da je razmišljanje o smislu življenja čisto opustil, ker se je noč in dan ukvarjal s pobijanjem stenic. Tedaj je sprevidel, da se je zmotil. Življenje je bilo temno in skrivnostno ko pred petindvajsetimi leti. Nemiru življenja se mu ni posrečilo uiti. Izkazalo se je, da ni moč živeti s telesom na zemlji, z dušo pa v nebesih. Tedaj je starec vstal in urno odšel iz koče. Stal je sredi temne hoste. Bila je rana, suha jesen. Pri sami koči je pri-bodla na dan cela družina gob. Neznana ptica je sedela na vejici in samotno prepevala. Zaslišal se je ropot vlaka. Zemlja je zadrgetala. Življenje je bilo ILF IN PETROV primerne zaposlitve, ker je bilo ljudi še malo in so bile praznične tribune, ki so jih varovali miličniki na konjih, še prazne. Toda okoli devete ure so na raznih koncih mesta jele gosti, hropsti in piskati godbe. Skozi hišna vrata so prihitele gospodinje. Vrsta muzikantov z mehkimi, nepri-vzdignjenimi ovratniki se je kdo ve kako vrinila v sredino sprevoda železničarjev; bila je na poti in vse zmedla. Tovornjak, na katerem je bila zelena, iz vezanih plošč narejena lokomotiva serije »Š«, se je kar naprej zaletaval v muzikante. Pri tem so na sužnje oboe in flavte prav iz trebuha lokomotive grmeli kriki: »Kje je vaš vodja? Kako da kolovratite po Rdečearmejski? Ne vidite, da ste se vrinili in ste zastavili pot?« Tedaj se je na nesrečo muzikantov vmešal Viktor Mihajlovič. »Seveda, vi morate sem, v stransko ulico, zaviti morate! še praznika niso zmožni organizirati!« se je trgal Pole-sov. »Semkaj! Semkaj! Čudovita zago-vejenost!« Tovornjaki stargorodske občinske uprave in tovarne mlevskih izdelkov so razvažali otroke. Najmlajši so stali ob robu avtomobila, večji pa na sredini. Mladoletna vojska je mahala s papirnatimi zastavicami in se veselila do onemoglosti. Pionirski bobni so ropotali. Gojenci predvojaške vzgoje so napenjali prsi in Dvanajst stolov čudovito. Starec je brez pomišljanja stopal dalje. Zdaj služi za kočijaža v konjarnici moskovskega občinskega gospodarstva. Ko je povedal Hipolitu to nadvse poučno zgodbo, si je Ostap očistil z rokavom suknjiča malinjerdeče čevlje, za-brlizgal na prste in odšel. Proti jutru se je priklatil v sobo, se sezul, postavil obutev na nočno omarico, začel božati bleščeče se usnje in z nežno strastjo nagovarjati čevlje: »Moji mali prijatelji!« »Kje pa ste bili?« je vprašal predramljeni Hipolit Matvejevič. »Pri vdovi,« je zamolklo odgovoril Ostap. »No?« Hipolit se je oprl na roko. »Pa se boste oženili z njo?« Ostapove oči so se zaiskrile. »Zdaj se kot pošten človek že moram.« Hipolit Matvejevič je zmeden hrknil. »Vročekrvna ženska,« je razlagal Ostap, »pesnikov sen. Provincialna neposrednost. V glavnem mestu takšnih žrebic že davno ni več, na podeželju pa jih je tu in tam še srečati.« »Kdaj pa bo svatba?« »Pojutrišnjem. Jutri ni mogoče: prvi mai je, vse je zaprto.« »Kako pa bo z najino zadevo? Vi se hoste oženili... Morebiti bova morala v Moskvo.« »No. le čemu se vznemirjate? Seja se nadaljuje.« »Pa žena?« »Zena? Briljantna vdova? Deveta skrb! Nenadni odhod na poziv iz glavnega mesta. Majhno poročilo Malemu svetu ljudskih komisarjev. Poslovilni prizor in ocvrto pišče za na pot. Odpotovala bova z vsem komfortom. Spite! Jutri imava prost dan!« Trinajsto poglavje DIHAJTE GLOBOKO: RAZBURJENI RTE! Prvega maja zjutraj je Viktor Mihajlovič Polesov, gnan od običajne žeje po uveljavljanju, skočil na ulico in krenil proti središču mesta. Sprva njegovi vsestranski talenti niso mogli najti sebi se trudili stopati v korak. Ljudi se je kar trlo, bilo je hrupno in vroče. Vsak hip so obstali pa se spet pomaknili dalje. Da bi si skrajšali čas v zastojih, so metali kvišku starce in aktiviste. Starci so po žensko stokali. Aktivisti so leteli molče, z resnimi obrazi. V neki veseli vrsti so imeli Viktorja Mihaj-loviča. ki se je prebijal na drugo stran, za reditelja, pa so jeli metati v zrak še njega. Polesov je brcal ko pajac. Nesli so karikaturo angleškega ministra Chamberlaina. Delavec s čudovito razvitimi mišicami ga je tolkel s papirnatim kladivom po glavi. Na avtomobilu so se pripeljali mimo trije komsomolci v fraku in belih rokavicah. Zmedeno so pogledovali na množico. »Vaška!« so kričali s hodnika. »Bur-žui! Vrzi proč naramnice!« Deklice so pele. V množici uslužbencev socialnega .skrbstva je stopal Ali-hen z velikim rdečim trakom na prsih in zamišljeno brundal: »Od tajg do angleškega morja Rdeči armadi enake ni.« športniki so na povelje skandirali nekaj nerazumljivega. Vse je šlo, se vozilo in korakalo k novi tramvajski remizi, iz katere le imel priti prvi voz stargorodske električne cestne železnice. Nihče ni nrav vedel, kdaj so se začela dela za stargorodski tramvaj. Snrva so hoteli tramvaiski promet odnreti za devetletnico oktobrske revolucije. toda tovarna tramvajskih voz le-teh ni noslala ob roku. Tako so morali otvoritev preložiti do prvega maia. Tega dne je bilo prav vse končano. Delničarji so skunaj z manifestanti lagodno prispeli do Gosišča. Tamkaj se ie zbral ves Stargorod. Novo noslonie remize je bilo onleteno s smrekovimi venci, zastave so vihrale, veter se je igral z gesli. Miličnik na konju je nre-ganlal sladoledarja, ki je kdo ve kako zašel na nrazni prostor, obdan s tram-vaihrii. Med dvema vhodoma v remizo se ie vzdigovala lahkotna, še prazna tribuna z zvočnikom. % ? ! ii i' i' BRANKO COPIC: Oslovska leta Nekaj minut za Bobom je preko dvorišča P1* šel Baja. Previden in mrk je brž pogledal na i' vo in desno, pa hitro smuknil med sončnice naravnost za Bobom Pujsom. , ... — Le kaj bo iz vsega tega? — sem se cudl. — Za gotovo buške, če je Baja tak, P1C pričan pribije De-De-Ha. — Tudi jaz tako mislim, brate sladki, ' P°" božno potrdi Hamid Rus. „ — Zdaj pa pojdimo med sončnice in P° ." kajmo slavni povratek obeh junakov, — nas 3= povabil Ranko Mandič. —- Tam vam bova razložila, kaj sva skuhala Bobu Petelinčku. Skrili smo se globoko med sončnice prav tarn, kjer sta se morala vrniti Bobo in Baja, če sta res krenila proti Zorinemu vrtu. Tu sta nam brata Mandiča razkrila svoj bojni načrt. Ko je Branko Mandič prišel od Zore, je po* vedal Bobu, da ga deklica čaka ob petih P°d orehom v svojem vrtu. Povedal mu je tudi, da Zora sovraži Baja kot vraga, in če se ji hoče prikupiti, naj meče v Baja polena in kamenje, naj mu reče, da je bedast, grd in v konjski« letih. . — Vse to mu bom rekel od srca, — J® veselo obljubil Bobo. — Je dosti spraševala P° meni? — Celi dve uri me je gnjavila, — se zlaze Branko. — še pritisnila mi je eno, ko sem dejal, da nisi najlepši v našem internatu. Ko sta brata Boba tako razvnela, sta P?" iskala Baja in mu povedala, da Bobo Pujs z® dolgo obletava Zoro Kutič in ga neusmiljen črni. če jima, sta rekla, ne verjame, naj danes okrog petih popoldne naskrivaj stopi za Bobom Pujsom, pa se bo na lastne oči prepričal, kaj in kako. ___ — Ko ga zgrabim, ga oderem ko mačka! —' je grozil Baja in stisnil kviht v žepu. — Bolje, če ga samo zastrašiš, mi pa se b°' mo že maščevali njegovemu zaščitniku Smrdo-nju in njegovi črni knjigi. — Res, to ti je misel, — se zdrami Baja, jaz sem pa na črno knjigo že čisto pozabil. In tako je, brž ko se je Bobo odpravil n sestanek z Zoro, Baja skrivaj krenil za njim-In mi smo ju videli, ko sta se zgubila me sončnicami. . Tamkaj na bojišču pa se je, medtem ko sm v zasedi čakali na povratek naših junakov, d gajalo tole: Baja se je po vseh štirih prikradel v kopriv ob vrtni ograji v trenutku, ko se je začel razg ' vor med Zoro in Bobom. Prvo, kar je čul, J bil srebrni smeh razposajenega dekletca: . — Hi hi hi hi, kaj praviš, kakšen da J Bajev nos? — Kot paprika, — je regljal mali podlež. Baja, ležeč v zasedi, je potipal nos in zasik — Kako ta pes laže. Za tole mi bo plačal-— Res je. čista resnica, — se priduša Bo • — Kot paprika, in sveti se, in škriplje, če z nj pomigaš na levo in desno. — Hi, hi, pa kako veš, da škriplje? — *e — Kaj jaz? — se je junačil Bobo. — . 0 stokrat sem se prepričal o tem. Tepem Sa kravo v detelji. QTia. — Jaj, kaj ne poveš! — je Zora vsa očara — Pa tako močan je videti. h0, — Kaj on? — je porogljivo nadaljeval oo — Čisto navadna vreča fižola je, pa strah v ten, pa neumen, pravi pravcati svinjski konj- — Pa ja ne? — je vzkliknila Zora. , er. — Joi. kako bo nekdo danes tepen, raze® ^ jen, sesekljan v drobne kose! — zagode B» ‘ besen mečka v pesti cel šop kopriv, ne d čutil pekočo bolečino. Gj —- — In samo enkrat na teden si umiva nog melje mali nepridiprav. — Pravi konjski prašeč je! _e je — Kako enkrat, ko pa si jih dvakrat! V sebi uprl Baja. . pi- — Pravijo, da pisari dekletom slada ^.ja semca, —- ie pripomnila Zora, ki .1e z® egju-dobila od Baia pismo, napisano na P°“Sviilcni* — O angel varuh! — je zamolklo seIn Baja. — Ko bi vedela, kakšen kos slanm bil dal za tisto milo pisemce. pujs- — Ga morda ljubiš? — se zresni Bobo — Hi hi. mar mi je! — se spači deki %ar Saj je tak ko bihaška Kula. Strah me j®> ga vidim. pes«0 — Jaz sem Kula, ti pa si koza! —* Jc siknil Baja, OBISK NA OBČINSKEM SODlSCU KOČEVJE uedno več ljudi pred sodiščem sortuL1^", ^Un*'a letos je občinsko zari-1, “Uravnavalo 165 kazenskih obrtni,’-OZJro,na 61 več kot v istem čla„JU,lani- V na predvsem v spremnih'U 'n Proučevaniu družbe-d'i.iatvl,n°SVa*1 uoVe funkeiie. nimi j ad" z novimi ustav-H«h' določili je tudi naloga rtoj ‘1 da bralce info^m$ra o kal| "robT-oiih sediš51 Ohis- sc n*mo °bČinsko sodišče in raZgov kaZpnskem oddelku v cem 2,ru s sodnikom Fran-te?a ^’“dešom, upraviteljem 6el0 i ddelka, pozanimali za bodročj Dro^teme z njegovega 8e je ?0stu v Proti Ribnici, pri e.ad vo-zii vasi izgubil oblast i arnpo Lorn- Podrl pešca Jožeta tetel v , Se nato z avtom še zalega n ,‘stni kamen. Poškodo-,°di$če So Fa l"e pustil na cesti, v dnih te °b upoštevanju ob-^“dilo n °^aiSevalnih okoliščin ifoiheta 4Za °Srožanje javnega sls°č din jZ malomarnosti na 50 > ne,kat<, Faarne kazni in plačilo rasli nat ^,stroSkw- ki so na-, M. K ,približno 40.000 din. f ,26- avm “rejcev pri Mariboru >ci v Gori^tta kmi vzel na v esenci irn nnK ,Vasj tuj moped in sc liM^ratkn1 v Rit>nico in nazaj. .wL°vinka J- V vasi ni spe- ^?°tnikom t vadel i voz!lom iT1 2? je bi, J- F. Pod most. Vozit- Sa na sodišče pa t^r, se vabil 1 priPe'jati prisilno, bil ha a ni odzval. Obsojen mesece zapora, pogoj- no za 2 leti in da se mu v naslednjih dveh letih ne sme izdati vozniško dovoljenje ter še na povrnitev škode. Traktorist V. P. je lani trčil na nezavarovanem železniškem, prelazu pri Stari cerkvi v vlak. Zvečer pred nesrečo je spil po svoji izjavi liter vina, na dan nesreče pa še eno žganje, razen tega ni imel za javni promet sposobno vozilo. Obsojen je bil na 20.000 dinarjev denarne kazni. KOLIKO ALKOHOLA JE NEVARNO ZA ŠOFERJE? lahko izreče ne samo varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ampak tudi prepoved izdaje vozniškega dovoljenja, kar pomeni, da tak kršilec v prihodnje za določeno dobo (1 do 5 let) po prestani kazni ali od pravno^ modnosti sodbe ne more prejeti vozniškega dovoljenja. Kazenski zakonik pa predvideva tudi prepoved opravljanja poklica, zato je pri poklicnih šoferjih potrebno presoditi, če ne bi z odvzemom vozniškega dovoljenja hkrati prepovedali tudi opravljati šoferski poklic za določeno dobo. Vzporedno z naraščanjem vozil narašča tudi število prometnih prestopkov. Posredovali smo vam 3 pravnomočno rešene zadeve, ki jih je obravnavalo občinsko sodišče letos. Za vse tri primere lahko trdimo, da so bile nesreče v nemali meri posledica uživanja alkohola. Za poklicne voznike določa odredba o cestnem prometu SRS, »da morajo biti ob nastopu OBRAČUNAVANJE Z NOŽI Do 15. junija letos je občinsko sodišče v Kočevju obravnavalo 28 kaznivih dejanj zoper življenje in telo (lahkih telesnih poškodb), v istem obdobju lani pa le 14 ali kar polovico manj. Kakor pri prometnih prestopkih tako je tud' pra kaznivih dejanjih zoper življenje in telo pogost vzrok alko- NA SODIŠČU ... službe trezni, med službo pa ne smejo uživati alkoholnih pijač«. Vinjeni ljudje pa ne smejo upravljati niti vprežnega voza in ne voziti s kolesom. Najvišja dopustna mera alkohola v krvi, ki še omogoča kolikor toliko varno upravljanje motornega vozila, je 0,5 promila, dokazano pa je. da lahko nastanejo občutne motnje že od 0,2 promila navzgor. Popolnoma nesposoben za vožnjo pa je človek, ko ima v krvi 1,5 promila alkohola. Za 1 promil alkohola v krvi je potrebno, da spije 70 kg težak človek 1.5 del žeanin fi del vina ali 151 piva. Seveda na vpliva na višjo koncentracijo alkohola v krvi še naglo pitje, prazen želodec in ostale telesne posebnosti. Se pravi, da že pol litra vina visoko preseže sicer v peki meri dovoljeno najnižio koncentraci jo C0 5 promila) alkohola v krvi Iz naših praktičnih primerov pa je razvidno, da so obdolženci popili celo mnogo več. ZARADI VARNOSTI STROŽJE KAZNI Zaradi varnosti državljanov na cesti se bodo kazni za prometne prestopke v bodoče še zaostrile, kar pa je potrebno tudi zaradi naraščanja prometa (število motornih vozil, nova cesta). Po noveliranem kaz. zakoniku sodišče hol. Iz primerov, ki jih je letos že obravnavalo kočevsko sodišče, vidimo, da je v gostilnah prišlo večkrat do pretepov z noži in drugimi sredstvi, s katerimi se lahko človeka hudo poškoduje. DVAKRAT Z NOŽEM IN STEKLENINO A. 2.. rojen 1924, zidar brez zaposlitve, je januarja letos očitno vinjen dvakrat zabodel v Ljudski restavraciji Kočevje M. J. (na levo stran prsi in v levo ramo). Samo slučaju se je zahvaliti, da ni prišlo do smrtno nevarnih posledic. Obsojen je bil na 5 mesecev zapora, s čimer je hotelo sodišče vplivati na disciplino posameznikov in množice. M. 2., mizar pri Komunali, je proti koncu lanskega leta v gostilni v Klinji vasi dvakrat zabodel v hrbet z lovskim nožem P. V. Obsojen je bil le na mesec dni zapora, ker doslej še ni bil kaznovan in ker poškodba ni pustila hujših posledic. Sredi lanskega leta, menda prav na dan šoferjev, sta se na veselici stepla C. M. In V. V. Sodišče je oba spoznalo za kriva, ker sta drug drugega poškodovala z 2 del kozarcem oziroma steklenico. Prvi, ki je bil v zadnjih nekaj letih že dvakrat kaznovan zaradi prizadejanih lahkih telesnih poškodb, na 3 mesece zapora, drugi pa na mesec dni zapora. pogojno za eno leto, ker doslej še ni bil kaznovan. GOSTIŠČA SO GOSTE IN NE ZA PRETEPAČE Iz navedenih primerov sc vidi, da sc lahko sicer vesela družba zaradi preveč popitega alkohola sprevrže v pretepače, pri čenter jo ta ali oni (včasih tudi nedolžni) manj ali huje skupi. Pretepi se končajo seveda tudi hujše, kot smo navedli, vendar te primere obravnava okrožno sodišče v Ljubljani. Pretepi oziroma kazniva dejanja zoper življenje in telo so na Kočevskem pogosti. Nujno bo varnostne ukrepe in kazni še poostriti, ker bomo le tako lahko zagotovili normalno uporabo gostinskih lokalov. Žalostno je, da celo v centru Kočevja v kavami pride do takih izgredov, da je gostinsko podjetje celo ukinilo plesne zabave. Nedvomno je naloga ne samo sodišča, ampak tudi drugih organov, družbenih organizacij in posameznikov, da si prizadevajo za čim kulturnejšo uporabo gostinskih lokalov, saj jih nimamo za izravnavanje medsebojnih sporov, ampak za razvedrilo in oddih. »TI SI SMRKAVEC« Tudi število žalitev oziroma kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, ki jih je obravnavalo občinsko sodišče v Kočeviu, je letos občutno poraslo. Do 15. junija letos je sodišče obravnavalo 91 takih zadev, v istem obdobju lani pa kar 40 manj. Ljudje včasih že za vsako navadno žaliivko pobite na sedišče. Zgodilo se ie. da so bili zaradi živl.iivke obdolženi vsi bratje in sestre, češ da so možu nnčn-kinie dejali »smrkavec«. Predhodni kazenski postopek (ki ga sodišče po novem lahko orn-avi tako, da pokliče na narok samo sporne stranke brez. prič ter skuša tako zadevo razčistiti in morda tudi stranke poravnati) pa je pokazal, da je bila tožba v glavnem vzrok nekaterih premoženjskih nesoglasij in da se oškodovanec ni čutil toliko prizadetega pri časti, ampak je hotel porabiti tožbo za rešitev vseh mogočih gospodarskih in premoženjskih zadev. Trenutno Ima sodišče tudi 3 zadeve, v katerih je skupno združenih 13 tožb in nasnrotnih tožb. Stranke, ki so v začetku nastopale le kot zasebni tožilci ali le kot priče, nastopajo zdaj v trojnih vlogah in so hkrati tožilci, obdob ženci in priče. Ustavna določila in kazenski zakonik res dopuščata obrambe časti posameznega državljana, vendar se v več primerih izkaže, da bi neštete snore lahko poravnali prizadeti stranki sami. nekatere pa v okviru hišneva svet'« Sodišča sc vedno trudijo, da sprii stranki poravnajo, sal «e tako doseže skoro vedno zbolKanie med-sehomih odnosov, medtem ko obsodba ene ali obeh strank ohiča.i-— še razpiha pravdarske težnje oziroma željo po maščevanju. Praksa je pokazala, da zadeve s področja žalitev zelo uspešno rešujejo tudi poravnalni sveti. Prav zaradi tega je nujno delo poravnalnih svetov še poživiti in jim vsestransko pomagati. V interesu sprtih strank ie namre«". da spor mimo i zgladijo same. ali v okviru hišnega sveta oziroma poravnalnega sveta, s tem pa sc občutno razbremenc dela tudi so-dlščav (j. p.) Med kočevskimi čebeličarji Že na vratih me je sprejel živžav; potrkal sem in se znašel v njihovem svetu. V svetu Sneguljčice in palčkov, povodnega moža, Janka in Metke ter ne nazadnje v svetu sanj o avtomobilih, avio-nih in drugih podobnih stvareh. Sedel sem na majhne, prikupne stolčke in pogovor z upravnico vrtca Čebelica tov. Pavlo Vidmar se je pričel. Vsi trije vrtci, ki jih imajo v Kočevju, so pod upravo stanovanjske skupnosti Kočevje. V vrtec Čebelica je vpisanih 90 otrok, od katerih ga obiskuje 65. Imajo tudi nekaj šolarjev, M opravljajo vse domače naloge v vrtcu in so med najboljšimi v šoli. Le eden od njih je bil v preteklem šolskem letu dober, ostali pa so bili prav dobri in odlični. Delo v vrtcu poteka po mesečnem programu, ki je sestavljen iz dnevnega reda. V njem mladi nadebudneži izdelujejo razne stvari, od preprostih hišic iz škatel pa vse do skoraj že umetelno izdelanih predmetov. Prav to njihovo delo so pokazali tudi na svoji zadnja razstavi, ki je bila v prostorih vrtca 29. in 30. junija in katero si je ogledalo mnogo ljudi. Ta razstava nam je prikazala celotno dejavost naših najmlajših in zavzetost njihovih vzgojiteljic za njihovo delo. Na njej smo lahko opazili izdelke, ki nas lahko samo presenečajo, hkrati pa nas popeljejo v svet otrokove domišljije ter njegove spretnosti prenosa dojemanja sveta okrog sebe in ne nazadnje tudi občutkov njihove psihe, kar poskušajo realizirati na otroški, svojski način. Pajaci, razne risbe, skoraj že umetelno izdelani obeski, nam dajo čutiti, da je delo v vrtcu pravilno usmerjeno. V njem vidimo igro povezano s koristnim in pravilno u-smerjenim delom. Primerne delu malčkov so tudi pohvale obiskovalcev razstave. Neka obiskovalka je napisala: »Razstava je zelo lepa in izraža uspeh dela otrok, kar pa daje posebno priznanje vzgojiteljskemu osebju.« Tudi starši otrok so z delom vrtca zelo zadovoljni, saj vedo, da so njihovi otroci v času, ko so oni v službi, v varnih rokah. Mamice, ki imajo opravek v mestu, lahko pripeljejo svoje malčke v vrtec samo za določen čas in plačajo za to 50 dinarjev na uro. Vendar smo iz razgovora s tov. Vidmarjevo povzeli, da bo potrebno še mnogo stvari, da bo vrtec tak kot bi moral 'biti. Zlasti bi bilo nujno, da bi čimprej dobili pesek za igrišče, -potrebno bi tudi bilo, da bi zgradili na vrtu majhno uto, v kateri 'bi se otroci zadrževali v poletnih dneh. Pa tudi stavba sama je potrebna pleskanja in drugih popravil. Toda te stvari ne ovirajo vzdušja v vrtcu, v njegovih prostorih vedno odmevata smeh in d^bra volja, vedno je živo in prijetno kot v pravem panju delavnih čebelic. M. Mate Življenjski jubilej Marije Smoletove Danes obhaja 75-letnico Marija Smole, upokojena babica v Kočevju. Rodila se jle 12. julija 1888 v Črnomlju, v družini mizarskega mojstra Krištofa. Pri hiši je bilo 6 otrok, zato se je že zgodaj pojavila skrb, kam z doraščajočimi sinovi in hčerami. Bilo ji je komaj 15 let, ko ji je v Ameriki živeči brat poslal plačano ladijsko vozovnico, da bi prišla za njim. Mlada Sestrica je bila sicer korajžen deklič, vendar se je zbala vožnje čez veliko lužo, zato je raje šla k sorodnikom v Kranj, da bi se tam naučila nemškega jezika. V stari Avstriji sc namreč v življenju ni dalo kaj prida napredovati, če nisi obvladal tega jezika. Iz Kranja jo je pot vodila v Ljubljano, z 18. leti pa je bila že v Kočevju. Tu se je leta 1908, stara komaj 20 let, poročila s so-boslikarskim mojstrom Francetom Smoletom, rojakom iz Ihana pri Domžalah. V srečnem zakonu so se jima rodili 2 sinova in 2 hčeri, od katerih je ena umrla v zgodnji mladosti. Žal pa so se na njihov zakon kmalu zgrnili temni oblaki: prišla je prva svetovna vojna in mož je moral v vojake. Kot mnoge druge matere je tudi ona ostala sama z otroci. Da bi lahko skrbela za svoje otroke, se je že sredi vojne, leta 1917, odločila, da si bo izbrala samostojen poklic. Odšla je v šdlo za babice v Ljubljano, kjer je še istega leta diplomirala, takoj nato pa tudi že začela opravljati v Kočevju poklic babice. Kako pravilno je ravnala, se je videlo Ob koncu vojne! Mož se je sicer vrnil, vendar je bil bolan in je ostal bolehen vse do svoje smrti leta 1932. Družina Smoletova je bila vedno zavedno slovenska, v njej je vladal napreden duh, kar v tedanjem nemškem Kočevju ni bilo posebno lahko! Oče Franc je bil med ustanovitelji naprednega telovadnega društva »Sokol«, 'bil je tudi odbornik Mestne občine in Obrtne zadruge. Enakega mišljenja, enakega svetovnega nazora kot njen mož je bila tudi mati Marija, zato sta vzgojila tudi svoje otroke v istem duhu. Vsi njuni otroci so bili aktivni člani »Sokola«, sinova Frač in Vlado pa še znana telovadca in vaditelja ter sodelavca pri Dramatskem odseku. Zato ni bilo nič čudnega, da so se novi slovenski babici pojavile spočetka razne ovire pri izvrševanju njenega poklica, saj je bilo tedaj v Kočevju več babic-Nemk. Vendar se -teh zaprek Smoletova ni ustrašila in se je -kmalu povsod dobro uveljavila, tako da so jo začele celo nemške porodnice klicati k sebi. Marija Smole je službovala v Kočevju celih 44 let. V tel dolgi dobi je pomagala okoli 1500 mladim zemljanom na svet, med katerimi je bilo precej dvojčkov. Ne OB DNEVU BORCEV — 4. JU- nov-borcev LIJU — SO ZA VOJAŠNICO V " RIBNICI odkrili spominsko obeležje padlim talcem. V gozdičku blizu Jorasa je italijanski okupator 17. julija 1942 ter nekaj mesecev kasneje ustrelil 12 domači- nov-borcev za svobodo, kaS ' pa še več ljudi iz okolice ter gih krajev. Na sliki: Pre^®? ,ca krajevne organizacije ZB R1^ , Janez Ficek med govorom oo kritju spomenika. ISTI DAN OPOLDNE SO V OGENCAH pri Loškem potoku, kjer je bila 1942. leta partizanska bolnica, odkrili spominsko ploščo v spomin 16. v bolnici ubi- tim partizanskim ranjen Slovesnosti se je udeležilo F. cej ljudi iz Loškega potok* Ribnice. (Foto Mohar). Prizadelo Nisem malenkosten, vendar 'pa me zadeva, o kateri ti pišem, boli... Moja žena je bila 3. julija v splošni ambulanti v Ribnici na zdravniškem pregledu pri dr. J. P. Po hitro opravljenem pregledu ji je brez povoda noč, -ne slabo vreme je ni oviralo, da ne bi pohitela umih nog k postelji otročnice. Sredi zime 1956 si je, prihajajoč od porodnice. Zlomila nogo, vendar je po ozdravitvi še nekaj let opravljala svoj poklic, dokler ni leta 1961 odšla v zasluženi pokoj. Med svojo dolgoletno prakso je doživela marsikaj: Ko se je vračala neke -trde zimske noči iz Koprivnika, se je skoraj srečala s tulečimi volkovi. Mož porodnice, ki jo je spremljal, je imel na srečo prižgano svetilko S seboj, tako da so se volkovi luči splašili in da ni prišlo do česa hujšega. Tudi med NOB je marsikdaj^ nosila sanitetni material v babiški torbi iz mesta našim borcem. Marije Smoletove se spominjajo s hvaležnostjo moge naše matere, njene nekdanje oskrbovanke. Naši slavljenki, (ki jo odlikuje dobro zdravje in vedro življenjsko razpoloženje, kličejo njeni številni znanci in prijatelji, posebno pa še oni iz »Našega omizja«: Še na * mnoga zdrava leta! Iv. Ko, me je »-z de omenil mojo bolezen, ce je zaradi mene vsa rnola‘r-,r0 žina in ona živčna, histe itd... j Nisem maral svoje bdle' ^ obešati na veliki zvon, v ^a. ko sem izzvan, naj POfrLin v radi preslanega trpl]e > eC, NOV, bil sem aktiven\ ou bolujem za živčno do Zaradi tega pride ?. vad-živčnega napada, ki je , aVni-no zelo hud in ter?« 2 ^čžt ško pomoč. Tako je o r da ®ti v ririv? okviru svoje dejavno-UsPehe lhodnje dosega še večje kaj bl°hn v celotni organizaciji n° vi0onla’ da bi imela pomemb-za. p0 g® občinska gasilska zvezam« n aedaj predvidenem pro-Oje 0 aj bi delovali trije tipi ^’Oizaci i^juzirtinih gasilskih or-l^si,skaJri - enot: prostovoljna rlska dr???stva> Prostovoljna ga-elemiStya’ ki bi imela neka-b,°Polnomente Profesionalizma in enot?a , Profesionalne gasil-®°Ji za nii’ kjer bi bili dani po-. p0 doibovo delovanje, h ?13 obin?vnpb razpravah sodeč Sbnic«, £?CJU občine Kočevje in a prostovoljna ki bi bazirala h v,'-7* in Prosto vol «IUstva- ki bi imela Saitlnn^rustva. ki hi hn?iV,., "“pisssfl atere elemUstya- ki bi imela ne-mente profesionalizma. & i čftaka rnaši?em’, da intervju n?to nav;?dr?a ab želva, any Pa 6tli strin? klepetanje. To S ddgovo??1 vprašanja, na dr te,tp°dobnb ?e skupaj pa je še nraznim anketam sSe 3clp V’ MSiOČ®0tf bo 1 Jlh bom nap tojen v Krt ?rav Prišl( u v <* ver dumvja — maia in e vica ter muz, ^ ulovu PRODAM Zaradi sentve z .Ljubljanske i-* v Kocev ju na Djuutjaiistw Uv prodam garažo, imormauije upravi iNuviu. SLUŽBA V RIMU DOBITA SLUŽBO kvalificirana kunarica (začetna plača tio.uuu din, nrana in stanovanje; ter sobarica z večletno prakso (začetna piaca bu.uuu uin, mana in stanovanje;. Ponuuoe: note! BLED, Via statilia 19, Homa. FOTOAMATERJI, POZOR! V ENEM DNEVU razvijamo filme in izdelujemo fotogranje! Fotoamaterji, samo en dan m slike, ki ste jih posneli s svojim aparatom, boste imeli izdelane! Priporoča se — Fotoatelje Drago Monar, Ribnica. IZGUBLJENO Od kavarne do spomenika v Kočevju sem izgubila 11. julija denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na upravi Novic ali na naslov Golnar Alojzija, Roška cesta 3, Kočevje. OCEVJE: od 12. do 14. julija ameriški barvni iilm »Zena v preizkušnji«, 15. in 16. julija ameriški barvni film »Drevo življenja«, 17. in 18. julija francoski film »Ti si moje življenje«, od 19. do 21. julija jugoslovanski barvni film »Obračun«. RUDNIK: 13. in 14. julija francoski film »Poverjenik teh žena«, 20. in 21. julija jugoslovanski film »Abeceda strahu«. RIBNICA: 13. in 14. julija nemško - jugoslovanski film »Satan mami z ljubeznijo«, 20. in 21. julija italijanski barvni film »Gremo v San Remo«. SODRAŽICA: 13. in 14. julija mehiški film »Nazarin«, 20. in 21. julija francoski barvni CS film »Grbavi vitez«. Ob otvoritvi zdravstvenega doma v Sodražici 21. julija bodo ob 9. uri dopoldan predvajali domači film »Partizanski dokumenti«. VELIKE LASCE: 13. in 14. julija zahodnonemški barvni film »Pridite, Frančiška«, 20. in 21. julija zahodnonemški barvni film »Zvezda Ria«, LOŠKI POTOK: 14. julija ameriški barvni film »Obračun na Atlantiku«, 21. julija italijanski film »Rimljanka«. DOBREPOLJE: 13. in 14. julija ameriški barvni film »Konjeniki«, 17. julija jugoslovanski film »Čudno dekle«, 20. in 21. julija ameriški barvni film »Dve ljubezni Eddy j a Duchina«. PONIKVE: 18. julija jugoslo-slovansiki film »Čudno dekle«. BROD NA KOLPI: 13. in 14. julija jugoslovanski film »Železničar«, 20. in 21. julija ameriški film »Fantovski večer«. PREDGRAD: 13. in 14. julija italijanski film »Izzivanje«, 20. in 21. julija ameriški barvni film »Starec in morje«. OSILNICA: 14. julija ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi«, 21. julija francoski film »Resnica«. Jihfd, ki lih frama gledati DREVO ŽIVLJENJA Ameriška filmska zvezda Elisabeth Taylor (»Mačka na vroči pločevinasti strehi«) je dobila za nastop v filmu Kleopatra milijon dolarjev honorarja! Ameriški barvni film »Drevo življenja« so posneli po romanj ameriškega pisatelja Rossa ^oc riga, ki nas v svojem delu P°f Ije v čas državljanske v°] ' Osrednji osebi v zgodbi sta J° z in Susanna, lepotica z Juga, k1 “ zvijačo pregovori Johnyja, da J poroči. Kmalu Johny spozno, je njegova žena stalno na T živčnega zloma, ker jo nepre no preganja bojazen, da je nez konski otrok iz zveze njene“ očeta s črnsko služabnico. Sus na uvidi, da je možu uničila z Ijenje in, da bi mu omogoča najti drevo življenja, gre v m ^ vir je, v katerem utone, v osrednjo zgodbo pa pose£7GJO stranske osebe in v nekate prizorih vidimo tudi oboroze spopade med zastopniki Juga Severa. Film je lep, samo maa preveč je razvlečen in sentvm talen. Film »Drevo življenja« na sporedu v kinu Kočevje la-16. julija. V glavnih vlogah stopata Elizabeth Taylor in gomeri Clift. Spored RTV Ljubljana VSAK DAN: poročila ob 4.05, S.Uo, b.UU, Y.UU, ti.UU, 12.UU, 13.UU, iv.uu, lo.oU, 22:00. pisan giasuem sporen oa o.uu ao 8.uU. znanosti — 19.05 Glasbene r gieum.ee — zu.uu Po uomace • • • — 22.10 Odaaja za nase izsed ce. SOBOTA, 13. JULIJA: 8.05 Po-štarcek v mladinski glasbeni redakciji — 9.10 Deset pianistov iz desetin dežel — 10.lo Dopoldanski ples — 11.00 Pozor, nimaš preanosti! — 12.15 KN: inz. Mirko Leskošek: Nekaj sugestij iz razprav na meunarodnem kongresu v Onnau — 12.20 Domači napevi za prijetno opoiune — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.35 in asi poslušalci čestitajo in pozdravljajo — lo.30 Isaac Ai-beniz: iberia — simionicna suita — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Novo v NEDELJA, 14. JULIJA: ^ Miacunska radijska igra: PeVb teKmovanje zajcev na Goljavi ^ y.UD in asi posiusalci čestitajo ^ pozdravljajo, i. del — /^mč-pomnite, tovariši... —,../.g iMasi iouije za oooer tek — lz.ua ^ v. poaiusaici čestitajo in ijajo, 11. del — 13.30 za n vas — 14.00 Koncert pri vas ^ ina — 15.15 Zaoavna glasna ^ la.05 Glasoene razglednice —-titeviimm zvestim poslušal ^ naroumn in domačih viz »P®| 0 pco zeleno ...« — 23.05 Zapleb v novi teden.« Dva mopedista in požar KOLESAR V MOPEDISTA 4. julija ob 13.40 uri se je zgodila na cesti IV. reda proti Bukovici pri Ribnici huda prometna nesreča. Mopedist Jože Vidervol iz Ribnice 37 se je peljal z mopedom iz Ribnice, 15-letni Bran-ko Mihelič iz Gorenje vasi pa se je peljal s kolesom iz Dan proti Ribnici. Kolesar je vozil na nepreglednem ovinku po skrajni levi strani in se zaletel v mopedista. Kolesar je dobil pretres možganov in so nezavestnega odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Mopedist je bil le lažje poškodovan. Na obeh vozilih je za 35.000 dinarjev škode. nudili zdravstveno pomoč. z. cnstu so organi LM odvzeli . niško potrdilo. Do nesreče J ča, šlo zaradi vinjenosti moPe POŽAR V OT A Vic Ali 9. julija je ob 7.30 iabruMjl v žar v gospodarskem P?* h j6 Frančiške Lovšin v Otavica1 je pri Ribnici. Pogorelo je os nleva in kleti. Požar je P počila mačka, ki se je vnel^,ctrešje palni peči, stekla na P°a ^tein tam zanetila suho listje. 0qo rialne škode je za okrog ' ri-din. Na kraj nesreče so hn- et. hiteli gasilci, ki so z naglo ^ vencijo onemogočili P° ,an'isk° bi se razširil na stanov VINJEN MOPEDIST 7. julija ob 21.55 uri je prišlo na cesti II. reda Škofljica—Kočevje v Hrovači pri Ribnici do nesreče, ki jo je zakrivil Jakob Oražem, ki se je zaletel z mopedom v pešca Franca Mateta iz Goriče vasi. Pešec je šel pravilno po desni strani ceste iz Ribnice. Mopedist Oražem je prišel tudi iz iste smeri in se zaletel vanj. Mopedist je dobil poškodbe na glavi in je bil v nezavesti, pešec pa je dobil le manjše odrgnine. Materialne škode ni bilo. Oba sta bila odpeljana v zdravstveni dom Ribnica, kjer so jima 1 stavbo. PRVA OTROŠKA KOL^N IZ PULE QXt' je minuli četrtek prispel3 nek. Kljub temu, da gradnje ceste v Ortneku vCse- tera nevšečnost, so otroci V1 ljem prišli k nam, Pravu > jo-lepši kraj kot je Ortnek t -čriJ"1 bili. Želimo jim veselih, oh1' in zdravih dni med n3 skali bodo vse naše ■anaIt v ribniško - kočevski . aJ. pre' skupnosti, saj jih imame y.) cej. 1