List 2. Tečaj XLV. i n * ' Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold. 10 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., za četrt za četrt leta 1 gold. 10 kr. V LJubljani 12. januarija 1887. Obseg: Velik* napaka dolenjskega kletarstva. c. kr. kmetijske družbe kranjske. I z vrbovja spleteni jerbas. slovstvo. Naši dopisi. Vprašanja in odgovori. Novičar. Zemlj e Jesensko oranje, in narodopisni obrazi. Uradne vesti Slovensko s. \ r \ j - > ~ • „ 4- -c • Gospodarske stvari rečeno, zvešanih, jih je v ceno ali celo kar slabotnih, cikastih, ter kako težko Velika napaka dolenjskega kletarstva. ne mogoče prodati Spisal R. Bo lene, vodja dež. šoli na Grmu. tej zadevi je Vipavec boljši kletar mali posestnik ob trgatvi toliko mošta Če Še prej kakor mi je bilo odsojeno na Dolenj napolnil, sod in zlijeta nima da bi sod si soseda, kateri ga tudi nima celi v enega. Zraven ga obadva sko priti, sem pri vžitku »dolenjca" z le kaj majhno napolnita pa še polovnjak ali vsaj beček z moštom neki jako neprijeten duh in okus po zveša- lzjemo, nosti zapazil. Vsakikrat sem si mislil m rečeta to bodi pa zalija. Kedar kaj iz soda od da so tej se pa Da napaki krivi krčmarji. Na Dolenjskem sem do dobrega prepričal, da so vzrok tej napaki pridelovalci vina sami. Dostikrat imel sem namreč točijo ali odpijejo, pa z žalijo zopet napolnijo če tudi čisto nič vina ne odtočijo, vendar se sod vsakih osem, ali k večem štirnajst dni se žalijo za lije. Zalija sama, zakadi se pa nekoliko s žveplom priliko, v razne vinogradske kleti, ali kakor jim da ne postane kanasta in cikasta. Kelar pa v Vi i tukaj pravijo »zidanice kušali. priti ter v njih vina po pavi in tako postopajo povsod po svetu Kar se mi je v vsaki taki zidanici na prvi vinom v kleti umno ravnajo kjer z iz soda kaj vina pogled čudno dozdevalo, bilo je pač to, da nisem v odprodajajo, recimo polovico, tretjino ali dve tret se osmih do in za ostanek ni prav v kratkem recimo v njih razun velikih sodov skoro čisto nič druge manjše posode zapazil. Še bolj začudil sem se, ko osmih do k večem štirnajstih dneh druzega kupca sem zapazil, da običajno nihče nima polnih sodov. Pretočijo ga v manjšo posodo, bariglo polovnjak ali Gostoljubni gospodar postregel mi je znabiti štirih sodov pa niti eden ni bil do vehe poln treh Da beček ktera posoda se zopet polna drži In tako je ? prav postopano, tako postopali naj bi dolenjski vi primerilo se mi je, da sem pokušal starino, več let nogradniki. Vsak omislil naj bi si k sodom v zi j n/ , . . . _ 1 • • v -i . staro; toda gospodar mi je rekel: sod ni uže dve, tri leta poln, manjka ga četrtina, tretjina, mogoče danici bečkov še zadostno množino barigel, polovnjakov Vsak naj bi po trgatvi (ko je vino doki da še celo polovica. Vsa taka vina bila so pa, se Pel°) posodo polno natočil, zraven pa še po potrebi da bolj ali manj pustega, zvešanega okusa, vidno zadosti zalij ter z njo sode zalival slabotna, in večkrat tudi cikasta. Na vprašanje Vsak načeti sod naj bi se pa tudi izpraznil zakaj da niso sodi polni, rekli so mi, da uže v tr- ter vino v manjšo posodo pretočilo. Po tem bi ne gatvi niso polni bili, ali pa da se ga je odprodalo, -------— - —....., —______, ^ ^ uuva ali pa sploh oddalo. No, postrani sem pa pozvedel, stih vin po Dolenjskem, in to bilo bi dobro za pri 4» ne bilo toliko z vešanih. slabotnih, da še celo cika da tej popolnoma napačni kletarski razvadi še delovalca. kakor za povživalca vina. nekaj druzega vzrok, in to osobito pri neinteligentnih gospodarjih. Gostoljubnemu možu je všeč, ako zamore gostu iz več sodov postreči, zato pa svoje vino v več posod razdeli. Na Dolenjskem toraj ni navada, v kletih * '7 h >.- '* v. -lf t! /V •• - : uhfAZ zidanicah sode vedno polne držati, in to jako vrbovja spleteni jerbas. Nobeno gospodarstvo in gospodinjstvo ne - - ^ — . ^^^^^ brez jerbasev obstati. Jerbase rabimo pri kopanj r -V B? v o:. >> in spravljanji krompirja, za turšico napačno. Koliko vin ni ravno vsled tega, kakor že jad itd., na kratko rečeno sadje j zelen jerbasi morajo biti v hiši. Jerbas kupiti znaš, a jerbas narediti pa ne. In kako lahko se je priučiti pletenju priprostih jer-basev, ter koliko dolzega zimskega časa bi lahko izkoristili s tacim pletenjem ter tako prihranili nekaj novcev Ce enkrat znamo plesti priproste jerbase, potem nam pride tudi veselje do boljših izdelkov, kar zna biti posameznemu, kakor celi deželi v velik prid, zlasti sedaj, ko tudi pri nas snu- jejo pletarske šole. Za pletenje rabimo pripravnih vrb in kolikor Naj- boljše so te, tem lepši in trpežnejši je jerbas. boljša vrba je ona, ki ima lepo zlato-rumeno ljubad, pa ima sicer to napako, da omajena ne obdrži lepe bele barve. Za fina dela imamo pa še druge bolje vrbe. V jeseni narezano vrbovje shranimo za kako steno v senci, kjer se ohrani vrbovje lahko do poletja. Ako pa vrbe hočemo omajiti, postavimo Pod. 3 a. jih v gorko klet na pesek j in če treba, pokrijmo jih nekoliko s konjskim gnojem. Vrbovje postane potem muževno in se rado da majiti. Ako hočemo narediti navadni jerbas > izberimo si precej močnih in enakih vrb, katere prirežemo tako dolge, kolikor bode celi jerbas dolg. Iz teh vrb naredimo križ (glej pod 3 a) Tri vrbe sredi razkoljemo, druge tri pa potegnemo skozi razko-ljino. Potem vtaknemo dve drobno prerezani vrbi tako skozi, kakor pod. 4 kaže ter opletemo še nerazdeljene vrbe. Na to se naprej plete in sicer na Pod. 4. Ob robu dnu vtaknemo v vsako zanjko po dve lepi, precej močni in dolgi vrbi, toraj vsega skupaj a l Pod. 5. 24 vrb. Te vrbe se potem pripognejo ter kvišku, postavijo (glej pod. 6). Na to jih zgor skupaj v butarico povežemo in sicer tako, da je sredina poveže ravno nad jerbasovo sredino. Ako ne delamo tako j bode Pod. 6. jerbas povševen in grd. Ko smo enkrat jerbas tako „postavili" , vtaknemo zraven vsake uže poprej vtaknene vrbe še po eno > tako > da se sedaj naha jajo v vsaki zanjki po štiri. Dve vrbi stojite kvišku, z dvema se pa plete. Vsak jerbas ima spodaj debel rob. Ta rob nastane, ker pletemo s spodnjim bolj močnim koncem vrbe in ker s pletočo vrbo ne gremo okoli vsake na kvišku stoječe, ampak po dve ali tri preskočimo (glej pod. 7.) Če je enkrat obnožje jerbasovo končano, plete se potem na kvišku in sicer okoli vsake kviško stoječe vrbe Če je ene vrbe konec, da ta način, da se vtakne v križ v podobi zvezdnih vtakne se druga na njeno mesto in sicer tako žarkev 12 vrb, kakor kaže pod. 5. Dno jerbasovo jo nekaj ven gleda. Ko je jerbas končan, odrežejo splete se potem do konca križa Da naredimo dno se konci, ki ven gledajo. Ko je jerbas V4 m. vi- lično in enakomerno, treba je se ve da uže neko- soko dopleten, odvežemo butarico, pletemo naprej in W k liko izurjenosti gledamo na to, da obdržimo lepo obliko. Ko je en L 4 krat jerbas dovelj visok, naredimo tudi na zgornjem takih, ki po stari navadi in šegi puščajo strnišča robu močen krog, za kterega se pa porabijo kvišku nezorana prezimiti? Koliko se je uže pisalo o takem kvarljivem početji in koliko priporočalo jesensko oranje? Pa če to, kakor tudi dober izgled naprednih kmetovalcev sam nič ne pomaga, kako naj bi človek še pomagal tako malobrižnim ljudem? Da ni bilo za jesensko oranje ugodnega časa, se letos go- tovo nikdo izgovarjati ne more, vsaj ga ni bilo zadosti, marveč celo odveč t Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe Pod. stoječe vrbe (pod. 8). Od teh vrb pokladamo po eno čez tri stoječe, vsled česar polagoma vse zginjujejo, konečno pa dobro potaknemo vse konce. Roči se kranjske. * ®V ----iv podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v ani vršile so se dne 27. in 28. decembra 1886. skušnje, in ■ sicer 27. decembra za kovače, kateri niso obiskali šole, 28. pa za učence podkovske šole. Kovačev bilo je 20, in sicer 17 iz Kranjskega 3 iz t' » . slovenskega Štajerja. Od 20 kovačev prestalo je skušnjo 12 osem kovačev mora deloma skušnjo ponavljati, deloma morajo priti v šolo, ako hočejo še dalje biti konjski kovači. Vsi redni učenci šole prestali so skušnjo z dobrim vspehom, 6 jih je bilo iz Kranjskega, eden Goričan, eden Štajerec. Stipen distov bilo je 7, in sicer 6 Kranjcev, 1 Goričan. Pod. narede, če vtaknemo v rob močno zakrivljeno vrbo • • ^ katero z drobnejšimi vrbami ovijemo. Za prvi poskus je priporočati delo z drobnejimi Skušnjo iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa je naredil s prav dobrim vspehom Šoln Janez iz Šoštajna na Štajarskem i z dobrim vspe vrbami, ako se je to delo enkrat posrečilo > potem tudi ni težko veče in močneje jerbase izdelovati. Baron A. pl. Babo > vodja e. kr. enologiškega in pomologiškega zavoda hom Bukovnik Janez iz Tupalič, okraj Kranj, Ipavc ■ Jože iz Most, okraj Kamnik Šter Jože iz Skaru-čine, okraj Kamnik, Smuc Anton iz Medvod, okraj Ljubljana, Skobe Fran iz Dobrč, okraj Rudolfovo 4 . . • s zadostnim vspehom pa Jenko Ant. iz Most, okraj Kamnik in Komel Franc iz Solkana na Goriškem. i v Klosterneuburgu. Jesensko oranje. Vprašanja in odgovori. • t Spisal V. Rohrmann, adjunkt dež. kmetijski šoli na Grmu. Vprašanje 2 Kje na Kranjskem, morda na — » Dolenjskem, dobiti je plemensko goved čistega švic Tako krasne jeseni in tako dolge, kakor smo kega (Schwitzer-Rage) plemena ? D. v G.) jo imeli letos, posebno Dolenjci, uže veliko let ni bilo. Vprašanje ** Kdo na Kranjskem ali sploh In če je bila ta komu ugodna, bila je gotovo Slovenskem redi prešiče čistega Yorkširskega ali kmetovalcu, katero si je lahko pošteno obdelal svoje Bergširskega (angleškega) plemena? njive in na veliko korist pripravil uže v jeseni za spomladansko setev. - Skrbni in napredni kmetovalci so to tudi naredili in svoje polje, v kolikor ga niso prej obse- (R. D. v G.) Ruski lan. jali z ozimino, preorali, da ga puste sedaj v suro- Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno ruska vih brazdah čez zimo ležati. In kako pametno rav- (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pis najo taki kmetovalci! No ? vsaj jih pa tudi gotovo meno ali ustmeno zadnji čas do Svečnice v pisarni lastna izkušnja več kakor živo prepričuje in uči, c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. kako velekoristno, kake neprecenljive važnosti je ___ jesensko oranje za boljšo in večjo rodovitnost zemlje. Le žalibog pa, da je število takih naprednih kmetovalcev malo in da opazimo še zmiraj večino *) in **). Prosimo častite bralce, aho jim je o tem kaj v • znano, da nam poročajo Vred. * ■ Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Kr. J a ros 1 a v. 49. Razdobja obrazovanosti. junaška dela mladega grškega naroda, ki se je pozneje še bolje prestavil z visoko svojo obrazovanostjo. Dan danes še čudimo se plodovom grškega slovstva m umetnosti. Toraj ni čuda, da so se dela grških modrijanov, pesnikov in zgodovinopiscev marljivo prepisovala, ter je bilo uže v stari Grški mnogo pisarjev i Razvoj človeštva se opira najpreje na priobče- kateri 80 ob prepisovaniu živeli. Po večih mestih, kajti čisto osamljen ne bi noben človek vzlasti v Korintu in v Atenah, bilo je tudi pravih knjigarnic, v katerih so se učenjaki shajali ter raz- vanje m svojega uma razvil; temu je treba tuje pomoči ta pomoč nam dohaja od ostalih ljudi, kateri nam g0varjali o državnih in književnih In oslih ob igroka priobčujejo svoje misli. Te njihove misli popolnuje iQ drugih umetnostih, naposled tudi ob vsakdan vlastito naše mišljenje, in tako obogatene priobčujemo zopet drugim. Ob takem postopanju množi se umsko blago človeštva od kolena do kolena, ako ga nič ne jih dogodkih. moti Ta razvoj človeškega uma J s katerim se dan Rimci so za prvih vekov malo se brigali za knjigo, ne, ker so imeii vednih bojev s so- največ zbog tega sedi. Razen duhovnikov, kateri so državne letopise Še ondaj, danes ponašamo, ni delo tega ali onega še tako um- Spisovali, malokateri je bil vešč knjigi, nega, temveč je plod premnogih rodov, ki so ves ko s0 bili uže pol sveta podjarmili in gršise klasike po duševni svoj pridobitek zapustili šemu naraščaju, kakor to tudi mi dela poduk mlaj o. Za to priobčevanje svojih misli drugim ljudem spoznali, priljubila se je jim knjiga, in s pomočjo grških uzorcev ustvarili so si svojo književnost. Vsak. ki je hotel biti na glasu, poprijel se je čitanja gr- imamo dan danes troje sredstev: govor, pisanje in §kih jn latinskih kujig. Bogatini so se ponašali z ve-tisek. Ali vedno ni bilo tako. Govor, beseda, jezik, jjko knjižnico, in da so si jo tem preje omislili, na- jemali so na stotine pisarjev, kateri so vsa znameni- to je najpripravnejše in najdovršenejse sredstvo za neposredno priobčevanje svojih misli, za neposredno tejga deia za-nje prepisovali. Vsled tega je nastala prenašanje misli z duha v duha. Ali beseda naša ne v Rimu velika trgovina s knjigami, prav za prav z pušča vsak pot in za vselej nespremenljiv sled naši pameti. Beseda namreč, v s katero odkrivamo rokopisi. No, ob vsem tem bilo je čitajočega občinstva kako misel, gre od ust do ust, spreminja se, ne da zei6 maj0> kajti jasno je vsakemu, da so take knjiž- bi to koj opazili, ter izgladjuje prvotni pojem ali nice bjje pristopne samo onemu, kateri se dosti potov vtisk, dokler se naposled popolnoma pozgubi. Ce se niti menil ni za-nje. Z druge strani nam je jasno je pa z živo besedo opisal kak znamenit dogodek, tll(jj t0? da s0 taka prepisana dela oila zelo draga, mi ga ondaj gledamo prav kakor skozi gosto meglo, kakor so tudi dan daces rokopisi dražji od knji o C • In Zato ono, kar se je zgodilo za davnih časov, dohaja vendar je tissana knjiga veliko več vredna kot roko- nam z ustnim predavanjem samo kot nejasna prav- ljica, v kateri se čista istma ne dade več ločiti od pis m ne samo zato, ker se laglje čita, nego tudi zato, ker v njej ni toliko reškov, kolikor v rokoi izmišljenine. Zato je tega zelo malo, kar je z davnih časov po ustnem predavanju do nas piišlo. Temu pacenju prvotnih misli priskočilo je vsaj Kajti z neprestanem prepisovanjem istega rokopisa » » * . * * J —» _ t ^ prepisujejo se tudi pogreški, napravljeni od poprejnih prepisačev, vzlasti se vrine mnogo pogreškov tedaj, nekoliko na pomoč pisanje, ki prijema in privezuje kedar prepisači ne razumejo pisatelj misli za vse prihodnje čase. Zato so je s pisanjem pričelo novo razdobje človeške prosvete. Tako na Ct . stala ona velika množina „varianto\ to se pravi različnih izrazov in besed, ob katere se zadevamo v Poedini narodi so izumili razne sestave pisauja, raznih prepisih istega dela. in kateri nlologom, išče kateri so se tudi razno spreminjali. Kdo bi nam £\m prvotnega izraza, zadajajo toliko truda in dela. mogel povedati, kedaj se je pisanje izumilo, in koliko je let od takrat preteklo, predno si je kdo' umi-slil pisati knjigo? S prvega so zapisovali prej kot Vsem tem neprilikam odpomoglo se bilo s tiskom, ko ga bili stari Grki in Rimci izmislili. ne samo narodne pesme, priče in slične reči. Ali kmalu so začeli pisanje rabiti za javne svrhe, za kraljevska rodoslovja, za zakone in sporočila o zma- ZQali, kar je s tem v zvezi. Od nekdaj so kovali Nekateri učenjaki se čudijo, da narodi starega sveta, vzlasti Grki in Rimci, niso se dokopali do mehani-škesa množenja umskih plodov, da-si so dosti tega gah. Pri nekaterih narodih, vzlasti pri Perzijancih, novce, katerim treba n pečata Li ? v kateri je vdol Egipčanih, bili so stalni uradniki, ki so spisovali dr- bena 8iika iQ napis novca. Pečate so upotrebljevaii žavne letopise. Tega običaja poprijeli so se tudi oni prav tako, kakor mi dan danes za vtiskovanj Izraelci, njim se imamo zahvaliti za stari zakon. Za- imea [u za vdarjanje napisov na mokre prstene po- četnik tega dela je Mojzes, kakor zuamo. Mlajši od tega dela so prekrasni spevi Homerovi, največe pes- sode. (Krneč prih.) oiško delo starega veka. teh spevih se opevajo deželnega zbora. IX. seja 8. januarija. današnji seji rešil se je sledeči dnevni red : Branje zapisnika VIII. deželnozborske seje 18.000 gold. za vodne zgradbe v kranjskogorskem po bolezni zadržanij, vdeležiti se današnje seje. Poročilo deželnega odbora priloga 48. o vodnih zgradbah na gorenji Savi izroči se finančnemu odseku. prilogi 22. glede porabe izrednega kredita dne januarija 1887. • ■ "far ■ «« i • Naznanila deželnozborskega predsedstva. okraju privoljenega preteklo leto in pa o daljnem kreditu namenjenem za nujne vodne zgradbe tega o O Priloga 48. Poročilo deželnega odbora glede okraja obširno poroča dr. P oklu kar ter v imenu bregbranečih stavb na Gorenji Savi. finančnega odseka predlaga: da se poraba prej 4. prilogi 22. Ustno poročilo finančnega od- dovoljenega kredita 18.000 gold. odobri, b) da se de- seka o porabi izrednega kredita 18.000 gold. dovo- želnemu odboru naroči o vodnih zgradbah potrebnih ljenega v ta namen, da se popravijo v jeseni leta za brambo Mojstrane predloži še v tem zasedanji 1885. v političnem okraji radoljškem po vremenskih načrt postave, c) da se za najnujnejše vodne zgradbe nezgodah na javnem imetji napravljene poškodbe in pri Hrušici, Jesenicah, Javorniku in Dobravi privoli o napravah, izvršenih v to svrho, da se ohranijo ne- izredni kredit do 10.000 gold. s pogojem, da tudi katere vasi tega okraja po povodnji preteče jim ne vdeleženci tem zgradbam primorno pripomorejo in varnosti. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva Kranjska gora mostu čez Savo pri Gojzdu. za podporo za se uže naprej zagotovi primerna državna podpora, in da v konečno pokritje teh zgradeb deželni odbor napravo v prihodnjem zasedanji predloži načrt deželne po- stave. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Prošnja občine Kranjska gor a za zgradbo županstva Gorje zavolj podpore za zgradbe ob bre- novega mostu pri Hrušici odstopi se deželnemu od- govih Podkorenske Save in Radolne. boru, da po preiskavi potrebščine in konkurence in prilogi 38. Ustno poročilo finančnega od- teresentov, ako treba, dovoli primerno deželno pod seka o stoletnici deželne bolnice. poro Prošnja občine Gorjanske za deželno . Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podporo v izvršitev vodnih zgradeb ob potoku Ra- Janeza Vertovca na Gočah pri Vipavi za sprejem dovna reši se po predlogu istega poročevalca dr. Po- njegove hčere v hiralnico. klukarja s tem, da se v ta namen privoli deželna . Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji podpora 300 gold. učiteljske vdove Matilde Kosalj za pokojnino in za vzgojni donesek. Enako rešijo se tudi vse daljne prošnje razun ene vse v smislu prošnikov; zadnja točka pa se je 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji odobrila glede letnega poročila tudi brez ugovora. nadučiteljske vdove Ane Schiller za povekšanje pokojnine in vzgojnih doneskov. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji šolskega sveta na Bučki za podporo za zgradbo šole. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajnega šolskega sveta v Prestranku za odpis dolga 50 gold. deželnemu zakladu. Prihodnja seja deželnega zbora je danes dne 12. januarija. Slovensko slovstvo. * Jezičnik." Knjiga slovenska v XIX. veku, Spisal J. Marn. 24. leto. V Ljubljani; natisnil in za- 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji ložil R. Milic. 1886. radostnim srcem pozdra- podpornega društva modroslovcev na Dunaji za pod- vimo tudi ta letnik, kakor smo vsako leto veselo po- poro. zdravljali vrle njegove prednike. Letošnji ;;Jezičnik" - # 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah je pa še zanimivejši memo poprejšnjih zato, ker na- Jerneja Pečnika za podporo oziroma nagrado za pre- daljujoč lanskega nam pred oči stavi one može, zgodovinska izkopavanja na Kranjskem. ki so nam še tako rekoč vrstniki, z nami vred obdelo- 15. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji vali slovstveno polje slovensko. -Poslednja letnika nam ljudske šole na Dobrovi zavolj podpore za drevesnico, kažeta 118 imen (med njimi 90 duhovskega stanu), 16. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o na katera smemo ponosni biti, kakor moramo . nosni biti na neutrudno marljivega g. profesorja, letnem poročilu deželnega odbora, in »Sklenjene postave" , o §. 2. „Davki* , želnokulturne in zdravstvene zadeve" M0sebne zadeve". sicer o 1 o §. 3. „De in o 10 poki nam tako vstrajno razkriva in razkazuje književne daj trdno zdravje, da še do- naše zaklade. Bog mu vrši, kar oam v predgovoru obeta. Dobiva se n Je- Več točk rešile so se brez ugovora v smislu zičnik" v Katoliški Bukvami po 60 kraje, (po pošti predlogov dotičnih odsekov: k Zapisnik zadnje seje potrdi se brez ugovora. Dalje naznanja deželni glavar, da je več poslancev kr. več). * Mnogovrstne novice. Velikansk požar v Rimu. Novega leta dan bil je v Rimu požar, je izreden -enako po veli kosti škode in dragocenosti pokončanih izdelkov kakor tudi po malomarnosti, po kateri se je odliko- Po- namreč novega leta dan na večer velik del vala požarna bramba stolnega mesta Laške, gorel je palač kneza Baltazarja Odescalchija 9 enega naj Krog 10 pa premožnejših plemenitašev vse Laške, ure zvečer zapazil je knez v drugem nadstropj lače blizo otročje sobe duh, kakor bi nekaj gorelo. Nagloma plane v otročjo sobo, kjer je bilo uže vse v plamenu. Le en trenutek kasneje in njegova dva * j izgledno lepa otroka, ki sta mirno v posteljah spala, bila gotovo nerešljiva. Ko ju je knez spravil v varno zavetje, povrne se v gorečo sobo nazaj, kjer se je pa kmalu prepričal, da brez pomoči požarne brambe ne bode moči požar ukrotiti, ker strop in t tlak, kakor tudi vsa oprava bila je v plamenu, okna popokala so od vročine in skoz nje švigal je plamen uže na prosto. Po telefonu šlo je naznanilo o požaru do policije in požarne brambe in prav kmalu dospeli so uradniki policijski in stražniki pa tudi dve kompaniji vojakov prihitelo je iz bližnje kosarne, požarne brambe pa ni bilo. Požar nastajal je veči in veči; iz štirih oken palače valil se je plamen na kviško, močna sapa netila je ogenj še bolj. Vojaki in stražniki hi- teli so v krasne prostore rešit tam spravljene redke dragocenosti, pa več teh oseb so morali poluneza-vedne prinesti ven iz prostorov polnih dima. Še le ko je cela ura po pozivu minula in ko je uže streha gorela, prišla je požarna bramba. j • % • •. t so Pripeljala je seboj dve ročni brizgalnici, katero , ker konj ni bilo, gasilci sami pritirali. Zbrana množica sprejela je požarno brambo s posmehom, ki se je pa spremenil v krik nevolje, ko so videli, da gasilci niso bili v stanu odpreti zapaha vodovoda, da bi bili napeljali za gasilnice potrebno vodo in da se pol ure kasneje došlemu je storiti posrečilo še večjemu oddelkov gasilcev. požaru peš došli kralj obsojal je brez ovinkov » malomarnost požarne brambe je zakrivila, da so v sredi stolnega mesta po požaru uničene bile dra gocenosti redke vrste. zega rešilo se je in se deloma še rešuje v odsekih. Tako je uže rešen proračun prisilne delavnice, dobrodelnih zakladov, normalno-šolskega zaklada, usta-novnih zakladov, deželno-kulturnega zaklada, prora-čun dolenjske vinorejske šole in še dolga vrsta dru-zih za deželo važnih predlogov, izrekoma naredbe na zagradbo derečih voda itd. Nekoliko važnih pred metov izrekoma nove postave se obravnava še v odsekih, tako: načrt postave o razdelitvi skupnih zemljišč, ljubljanski mestni štatut, načrt nove ob- činske postave. Kakor vse kaže, deželni zbor ne bo imel nad 10 dni časa za obravnave vseh teh važ- * • . .. jfcSža^H afc % jf * , ** 4 • r . - , 5 ¥ C & J k ^ nih predmetov in pa še proračuna deželnega zaklada • * • i ' ■ . _ » • • « I |i 'g . * 1 m i' 1 M ' ■ ^ in zemljišno-odveznega zaklada in druzih predlogov, ki se pričakujejo še iz srede deželnega odbora. Marsikateri teh predlogov se bo tedaj moral odložiti za drugo zasedanje deželnega zbora. Vsi nujni in godni predlogi pa se vendar rešijo, kakor upamo, še • • v tem zasedanji. Tschinkelnovo tovarno v Ljubljani in druga Tschinkelnova posestva na Kranjskem kupil je, kakor se nam poroča, oskrbnik A. Tschinkelnove konku mase Gratz za 115.000 gold. s pritrdit vijo kranjske eskomptne banke. Zagotovlja se tudi, da bodo upniki in delničarji eskomptne banke popolnoma plačani. 1 - Pri sklepu lista čujemo, da ni oskrbnik Gratz za-se kupil tovarne, temveč v imenu firme Tscnin- kelnove sklenil z ljubljansko eskomptno banko pa- • * godbo, po kateri Tschinkelnova firma do spomladi plača dogovorjeno svoto 115.000 gold., in tako obdrži tudi tukajšnjo tovarno in posestva, kakor na Dunaji, v Lobozicah in Schonfeldu. one » , t. ■ :l 1 « t: L* Komendo nemškega reda v Ljubljani ku puje, kakor poroča 77 L. Z. U red Jezuitov z namenom, v prostorih dotične hiše v Ljubljani osnovati privatni nSAi^S—JP # r i tft 1 -.JjCg^B^FJi. —• ^t. šolski zavod. Odsek deželnega odbora za posvetovanje ob- činskega reda imel je včeraj svojo tretjo sejo j ki je zopet trajala več ur. Vse kaže, da se bo odsek zje-dinil o gotovih načelih, na podlagi katerih se ima snovati prihodnji naš občinski red. Obširni, prijazni gostilniški prostori Sturmovi v Policah blizo Lesec na Gorenjskem ponujajo se Ogenj uničil je družinske dragocenosti knezove* vsled smrti lastnika in tudi naslednika najemnika na prodaj ali v najem. Želeti bi bilo, da bita enako bisere in zlatnino vrednosti nad 200.000 frankov. Vsa škoda, ki se pa glede dragocenih slik ne da po- domačinom, kakor ptujcem priljubljena gostilna zopet vrniti, zuaša nad 1 milijon, akoravno je zbirka slik prišla v dobre roke. v povzdigo blagostanja in slave ostala nepoškodovana. Ljubljane. > Bleda in njegove okolice. - Dr. Defacis, predsednik c. kr. deželne nad-sodnije tržaške, odlikovan je z redom železne krone II. vrste; — z enakim redom III. vrste pa je bil tudi Deželni zbor kranjski rešil je sedaj odlikovan znani bivši drž. poslanec Schoffel pred župan v Modlingu pri Dunaji, sedaj pa deželni Naši dopisi. r kar kažejo obširneja poročila v ^Novicah" j do sedaj uže prav mnogo važnih zadev; tudi še mnogo dru- odbornik nižeavstrijski. Blagonosno delovanje poštne hranilnice ka- zapustili deželni zbor. . Utemeljeval je namreč dr. žejo sledeče uradne številke: V kranjski deželi Rieger samostojen predlog o zadevah državnega davka IBd TSV^ - -4' - £ l* 4 ^B^rFlI^Sf^t jB^lfRt- sb^J p^Lž j • jDRi jO^ r J/"' ' *i "OL j:4-^l!n»>HMH| E '71"-'^^ifiBHft^JE^; ■ iJf*\ __ BK4T [J - JHjRt,' -v vplačalo se je meseca decembra 1886. 1.: 14.993 gld. na sladkor, dokazujoč, kolike važnosti je izdelo- na hranilnične knjižice, vrnilo pa se je 9248 gold., vanje sladkorja za Češko, koliko (150) milijonov na- na knjižice s cheki pa se je vplačalo 430.000 gold., rodnega premoženja je naloženega v tem podjetji in izplačalo pa 126.000 gold. — Sploh vplačalo se je koliko odvisno je blagostanje dežele od tega. minulo leto na hranilnične knjižice 15,459.070 gold., deželi tudi v prihodnje ohrani ta industrija. vrnilo pa 13,634.030 gold. Na knjižice s cheki se je Riegerjev sprejet je bil z veliko pohvalo. da Gov plačalo 478 milijonov, izplačalo pa 466 milijonov goldinarjev. Sploh oskrbuje državna poštna hranilnica sedaj vloženega denarja 38.579 milijonov gold. dr Gorica . Roji — Ta ponedeljek vložil je poslanec v deželnem zboru interpelacijo o raz- merah v bolnici usmiljenih bratov. Videti je j da je predrznem napadu poroča n L. z. u v do- interpelacija zelo neprijetno zbodla nekatere posla pisu s Kamnika ter piše: Leopold Pečar z Vidma niške kroge, ker koj po čitanji interpelacije postala streljal je v Dolu skoz okno proti H. B i z- je zbornica nesklepčna in je tudi zborovanje moralo jaku, ko je ta s svojo soprogo pri mizi v svoji sta- prenehati. niči sedel. Krogla obtičala je v mizi, pri kateri sta Pi- Ogerska. Veliko vriša in iznemirjenja priza dela .je novica poluradnega ;;Pester-Lloydak<, da se soproga sedela, ne da bi bil kedo poškodovan, štolo, s katero je napadnik streljal, so žandarmi do- naše trdnjave ob ruski meji zalagajo z živežem in bili in spravili, hudodelnik pa jo je popihal. strelivom. Ker je to novico prijavil poluradni list, 0' Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Iz precej zanesljivih virov se na- znanja, da je prva seja državnega zbora dae 26. ja-nuarija in da se morajo deželui zbori, ako ne prej, skleniti dne 22. januarija. Govori se, da bo na dnevnem redu prve seje v zbornico, pa se je s svojo spretnostjo in marlji-prvo branje Plener-Exnerjevega predloga o osnovi Vostjo odlikoval toliko, da je bil pred nekaj leti ime- imela se je za gotovo in okoliščina, da jo prijavi veljaven list, smatrala se je uže tako, da je rusko-avstrijska vojska pred durmi. soboto zboroval je državni zbor prvič po praznikih. Bivši poslanec Barosz, izvoljen v Raab u, prikazal se je v tej seji prvič ko novoimenovan komunikacijski minister ter bil pozdravljen z živahnimi „eljen"-klici. (Barosz prišel je kot odvetnik izvoljen delavskih zbornic. Dne 20. januarija je prvi dvorni ples, kateremu vabilo je došlo tudi uže državnim novan za državnega tajnika; med tem pa je tudi čez poslancem. glavo zra8tel svojemu ministru in je tako prav po Pomenljivo novico proži poluradni »Fremden- svojih zaslugah dospel do visokega mesta.) Blatt" namreč, da se namerava skleniti č Pravosodni minister Fabiny predložil je načrt pogodba med Avstrijsko in Ogersko na podlagi postave o dedinskem pravu. Budgetna razprava dosedanjega postavnega stanja Ako se to potrdi > pričela se bo po predlogu predsednikovem prihodnjo Poslanec 01ay predlaga odpošiljatev po- soboto. so se go- je dokazano, da se obestranski vladi ne morete po- »ebne komisije v preiskavo napačnosti goditi zarad carine od surovega petroleja, ker glede dile pri zgradbi trgovinskega minisrerstva palaže. vseh druzih vprašanj vsaj ni znanega nasprotja. Nemška. — Knez Bismark, ki ni posebno trd- Razprave naših vlad z Rumunsko zarad skle- nega zdravja, vrnil se je v soboto v Berolin, z oči- panja nove trgovinske pogodbe so v toliko dognane, vidnim namenom rešiti, ako je še mogoče, vladini da je načrt za novo pogodbo bistveno dogovorjen predlogo pomnožitvi vojne za sedem let, ka-rned vladami. za- V ta namen bilo je minule dni več skupnih mi-Disterskih svetov, ministri pogajali so se tudi zarad carine na petrolej, tudi pod predsedstvom cesarjevim državnega zbora in na nove volitve. Gotovo je tedaj terega je „vojaška" komisija državnega zbora vrgla. — Strune med vlado in državnim zborom so uže tako napete, da je vse pripravljeno na razpust bilo je posvetovanje, pa konca razprav še ni. da bo knez Bismark še z večjo brezozirnostio ali Češka. država Gotovo Odkar so tukajšnji Knotzovci iz de- celo z zaničevanjem govoril o politični modrosti me- gledajo druge dežele in vsa rodajnih, nasprotnih mu klubov nemškega državnega Upamo o tej zanimivi razpravi v prihodnji pozornostjo na njegovo delovanje. zbora. okoliščinah ne bila a češka številki podati častitim bralcem kratek posnetek. boljšega storiti, kakor to, da je takoj v prvi seji na dnevni red postavila predmet, ki je enako važen za vse politične stranke češkega kralje- Ruska. Car Aleksander sprejel je grofa Suval o v a pred odhodom v Berolin v dalji avdi stva, kakor jenci Politični krogi pa so vendar mnenja 1 da ta vsem pripraven živo dokazati na- misija Suvalova nima posebnega političnega po- sprotnikom, koliko napako so storili s tem, da so mena, vendar pa se misli, da ima grof Šuvalov na log, pripomoči nekoliko k splošnemu boljšanju polo- civilisti žaja, izrekoma da ima nalog, iskati zopet zveze z doma ? drugimi vlastmi zarad bolgarskega vprašanja, zveze katera je bila nekaj tednov sem popolnoma pretrgana. — Ruski politični krogi pa smatrajo vstop Gotschen-ov v angleško ministrstvo kot dobro znamenje. • i___V • nedeljo dopoludne sprejel je •' Lahoni-civilisti napadaj § ki se, se ve da morajo v Gornjeavstrijska. — Dežel neki vojake re i staviti, zbor odklonil je cestno policijsko postavo. Več liberalnih poslancev vložilo je predlog, vlado prositi, da se deželni zbor prihod sklicava v ejšem času, kakor sedaj Franscoska j minister F bolgarsko deputa • • Pri razgo voru. ki je trajal eno uro. navzoč je bil vodj tičnih zadev v vnanjem ministerstvu Charme poli Na Nemška. Najnovejše vesti. Včeraj pričela se je in se danes nadaljuje v nemškem državnem zboru čelnik deputacije G rek o v razlož katerimi se je osnovala je razmere, med ročilu „ vojaške u komisije. razprava o po- Po poročevalcu Huane-u bolgarska vlada, različne poprime prvi bese.io feldmarš ti M o 11 k e rekoč : Ves dobe, Katere je prestala in težave, s katerimi se ima t A 3 ^ 5 J r l n % sedaj boriti. Vladarstvo, dejal je, razumeva popolnoma svoj položaj, kakor onega evropejskih držav, se iz tega reši, preneslo vse žrtve, svet se poprašuje > jel se nam oh mi vlada ne bo prevzela odgovornosti da . Nobena bila vnela vojsko in bo zato da katere se morejo zediniti z neodvisnostjo Bolgarske, toda nemogoče se mu zdi, sprejeti kandidaturo princa Mingrelskega , nega mnenja dbiiet očigled častilakomnosti strankarskih ko in pismih ražburlenega finr- predlog n A k potem ker on deželi ne gotovil stal Nemški je samo s pomočjo močne o j s k o. (Čujte, čujte!) nosti in prostosti, do Katere ima pravico aniti vojne mogočd m ker Minister Flou privatno sprejel, koršnega pravilnega pooblastil vznotraj neodvisna je odgovoril, da je deputacij< ni mogel pripoznati nika Med MoltKovim govorom takoj poprime besedo rekoč: vstopi knez Bismark i Bolgarska stuj da t raj mogla Sedanja vojna ne zado gotoviti varnost države na Po sklepu miru v Frankfurtu si je je od voriti v svojih mednarodnih zadevah pa prizadevala, mir ohraniti Nemška resno sna od Turške, katera edi v njenem (Bolgarske) imenu ima pravico go- posrečilo z Avstrijo, s kat preveč zavzeta spoštovanj Francoska je za pogodbe vdana želje, ohraniti celokupuost Turške in pa na č n i h k d a r panjapolnih poprej kako mogla da Velik vpl pustiti to pravilo. Minister imele so prijateljske razmere treh carskih vlasti To se je popolnoma smo sedaj v tako razmerah, kakor v za vzdržavanje miru Raz- sočutie za muč rekel mise položaj Bolgarske dar da bilo je svoj pa mere vsem državam so dobre spraviti še to Rus k e. po vsem ajboJjše sredstvo, iz teh težav ozirati se na čutila katere prijateljstvo tudi proti Ruski )e za Nemško dragocenejše kot kateri se ima Bolgarska zahvaliti svoj ob stanek in tem interesom celo zgodaj e k a j žrtovati bilo izreči o katerikoli kandidaturi rebiti je obžalovati Pre pa mo ono Bolgarske. Tudi razmere s Francosko so dobre, mi Francoske ne bodemo nikdar napadli, toda moramo se zavarovati zoper menjajoče se Umošnje raz- mer Nemške vlade ne sprejmo odgovornosti za mo Mingrelskega brezpogoj da vladarstvo kandidaturo princa držati zahteve ebiti nesrečno vojsko s Francosko in se moramo da zametava se sprejme ves predlog za 7 let pa Bolgarska zasluži se mora Francoska ki držati splošnega interesa evropejskega. in zato priporoča najhitrejša in najgotovejša sočutja vendar-1 je m i r sredstva, doseči to rešitev M Deputacija je odgovorila, da tudi vladarstvo evropejskega miru kneza Aleksandra. Kolikor koli Ako treba, obrnilo se bo do volilcev. žel Žitna cena v Ljubljani 8. januarija 1887. Hektoliter: pšenice domače t> gld. 99 kr. — banaske je zato odpovedalo kandidaturi toda med tem in princem Mingrel- 7 gld. 80 kr. 60 kr. turšice 4 gld. 87 kr. sorsice 6 gold rži 4 gld. 71 kr. ječmena 4 gold. 6 kr. skim da se najti še druga kombinacij vdeležene vlasti Laska temu pripomoči in bi mogle prosa 4 gld. 38 kr. ajde 3 gld. 90 kr. 92 kr. Krompir 3 gold. ovsa 2 gold kr. 100 kilogramov. Pri preskrbovanji vojnih potrebščin vsake vrste zasledile so se velikanske goljufije. Dosedanje preiskave kažejo, da iznaša škoda več lijonov. V Kranj i 10. januarija. mi Hektoliter: Pšenica 6 gld. 82 kr. Oves 3 gld. 25 kr. Rrž 5 gld. 20 kr. Tirolska zadnji Iz Trienta se poroča da čas pogostoma nastali pretepi med vojaki 4 gld. 80 kr. so tam 1 gld. 70 kr Turšica 5 gld. 52 kr. Ječmen Ajda 4 gld. 22 kr. Seno 2 gld. 10 kr in 47 kr. Slama 100 kilogr v Speh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gnstav Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani