PoStnlna plačana v gotovim. Leto IX., št. S („jutro" xvn., št. 27 a) Ljubljana, ponedeljek 3. februarja Ì936 uj/iavi.u tvo. wjuui jrtritt, cumLijeva uilca &. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t.ll. — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica ŠL 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. 10a Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št» 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartneria. Ponedeljska izdaja „Življenje in svet" Cena t Dir Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 tn 312«. vsav ponedeljek zjutraj. — Na. roča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4--, po raznafial-dh dostavljena Din 5.- mesečno Ponedeljska trda ja »Jutra« izhaja Maribor: Gosposka ulica IL Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ti L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ta rifu. Srednja Evropa jedro mednarodnega položaja Pariški razgovoil se nanašajo v prvi vrsti na ureditev položaja v Podtmavju - Neodvisnost Avstrije bi se zajamčila z regionalnimi paleti ob sodelovanju Sovjetske Rusije Pariz, 2. februarja, r. Na povratku s pogreba angleškega kralja so se ustavili v Parizu sko m Maio an tan to. Ker pa je bilia i tati j a preteklo leto zaradi italiiiiansko-abesin-ske vojne preveč zaposlena z abesin-skim problemom, je ta francosko-itaìi-ianska akcija prišla v zastoj. Spričo mednarodne napetosti, ki je zadnje case zavladala v Evropi, obstoja zlasti v Parizu in Londonu bojazen, da bi moglo baš zaradi podunavsikega problema priti do novih konfliktov. Zato si sedaj prizadevajo, da čim prej urede vsa ta vprašanja. Pri tem imaijo v vidu sklenitev posebnih regionalnih paktov med vsemi podunavskiimi državami ob sodelovanju I ta litje in Francije na eni ter Sovjetske Ruslye na drugi strani. V zvezi s tem so razgovori, ki so jih imeli včeraj in danes s francoskimi državniki rumimski krailj Karol, rumunski zuma-ntì minister Titulescu. jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Purič, turški zunanji mkuiister Ruždi A ras in sovj etski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Nameravani regionalni pakti bi služili okrepitev medsebojne varnosti ter bi se mora® spraviti v sklad s paktom Društva narodov. V tem okviru bi prizadete države tudi zajamčile neodvisnost Avstrije. Rusija soglaša Pariz. 2. februarja. AA. Havas poroča: Razgovori Litvinova in Fkindina, ki jim je prisostvoval sovjetski poslanik Potamkin v Parizu, so se nanašali v glavnem na organizacijo evropske kolektivne varnosti. V sovjetskih krogih poudarjajo, da obstoja mxi stališčem Londona iin Pariza na eni strani ?n Sovjetsko Rusijo na dragi strani popolno soglasje. Nemčija odklanja Pariz, 2. februarja. AA. : Havas poroča: Današnji »Matin« poroča iz Londona, da je bilo pri nedavnih razgovorih med nemškim zunanjim ministrom Neurathom in britanskim zunanjim ministrom Edenom govora tudi o zapadno-evropskem paktu. Poročilo pravi, da je Nemčija doslej že večkrat odklonila pristop k zapadnoevropskemu pakta. Zadnje čase je to odklonitev utemeljevala v prvi vrsti s tem, da je vojna v Vzhodni Afriki ustvarila neko napetost med zapadninii državami, in da zato trenutek ni bil primeren za podpis pakta. Poročilo zaključuje da je Neurath tudi to pot v istem smislu odgovoril na Edenov predlog. A v di j enee francoskih državnikov pri rumunskem kralju Pariz. 2. februarja. AA. Havas poroča: Rumunsiki kralj je snoči sprejel Paula Bon-courja, njun razgovor je trajal malone eno uro. Nato jc sprejel predsednika pariške občine Ciappea. Sledil je razgovor, s predsednikom francoske vlade Sarrautom. Njun razgovor jc trajal tričetrt ure. Pa.ul Boncour in Sarraut sta pojasnila rumun-skemu kralju svoje stališče napram francosko-rum unsk i m odnošajem in vprašanjem mednarodne politike. Ruždi Aras prispel v Pariz Pariz, 2. februarja. AA. Havas poroča, da sta prispela v Pariz turški zunanji minister Ruždi Aras in madžarski zunanji minister Kanva. Avstrijska" konferenca? V pariških krogih se ukvarjajo s sklicanjem posebne konference, ki naj bi koncnoveljavno uredila vprašanje avstrijske neodvisnosti Pariz, 2. februarja, r. Današnji listi se v prvi vrsti ukvarjajo s sedanjimi pariškimi razgovori. Med vprašanji, ki so pri tej priliki prišla na dnevni red, zanima pariške liste v prvi vrsti varnost Avstrije v zvezi z možnostjo, da bi nastopile kakšne izPre-membe, ki bi utegnile kršiti ravnotežje v srednji Evropi. »Petit Parisien« pravi, da je vprašanje zagotovitve neodvisnosti Avstrije danes nujnejše kakor kdajkoli. Pisec napoveduje, da je francoska vlada pridobila na svojo stran v tem vprašanju med drugimi tudi sovjetsko vlado. Bistvo francoskega stališča je v tem, da se ima avstrijsko vprašanje urediti strogo v mejah in v okviru DN. Dalje pravi člankar, da bo francoska vlada tudi v bodoče imela priložnost izmenjati misli o tem vprašanju s prijateljskimi državami, in da bi na podlagi izmenjave misli moglo Priti do posebne konference za Neodvisnost Avstrije: da Povratek Habsburžanov: nikdar! Pariz, 2. februarja, r. V zvezi razgovori in pripravami za ureditev podunavskega problema so razvili avstrijski monarhisti-živahno akcijo želeč izkoristiti sedanjo mednarodno zvezo za obnovo avstrijske monarhije z ustoličenjem Otona Habsburškega, Tej akciji je služilo tudi potovanje avstrijskega podkancelarja kneea Staihem-berga v Pariz in London. Avstrijski mo-narhisti so se nadejali, da bodo tokrat mogli zlomiti odpor Male antante ter Pridobiti za svoje načrte tudi Francijo in Anglijo. Razgovori pa, ki so se vršili v Londonu in Parizu, so znova pokazali, da smatra Mala antanta povratek Habsburžanov še vedno za ogrožanje miru v srednji Evropi ter je slej ko prej čvrsto odločena z vsemi sredstvi zabraniti povratek habsburške dinastije. Knez Starhemberg je imel tako v Londonu, kakor v Parizu priliko, da se je osebno prepričal o tem, da bi obnova monarhije v Avstriji naletela na odpor tudi v Angliji in Franciji. Anglija polaga zlasti v sedanjem trenutku največjo važnost na zgraditev sistema kolektivne varnosti, ki Anglija bo povečala svojo vojsko, mornarico in letalstvo I^ondon, 2. februarja, r. Zaradi vedno večje mednarodne napetosti je angleška vlada po dolgotrajnem posvetovanju sklenila zvišati številčno stanje angleške armade na 500.000 mož, tako da bo po številčnem stanju izenačeno z armado Nemčije. To številčno stanje pol milijona popolnoma izvežbanih mož, se bo doseglo že letošnjo pomlad. Današnji listi spravljajo ta sklep vlade v zvezo z nedavnimi političnimi razgovori v Londonu in pravijo, da so pri tej priliki soglasno ugotovili, da je eden izmed glavnih vzrokov sedanjega negotovega položaja v Evropi v tem, da Velika Britanija ne razpolaga z zadostno državno obrambo. Današnji >Sunday Chronicle« poroča, da je odbor ministrov za državno obrambo izdelal dopolnilo k načrtu za okrepitev državne obrambe Velike Britanije in britanskega imperija. Po teh dopolnilih se bodo po trditvi lista povečali krediti za narodno brambo za 360 milijonov funtov. ------ ■=>--------- ■ -=-.-—« — - ~ Načrt ki sa ie izdelal ministrski odbor ! ske P°g°dbe med Humum jo in Francijo na- ' , , , , . . . , ' ročila v francoskih tvornicah letala sistema bo te dni predložen v odobritev ministrske- >Potez«. Naročilo to znašalo 12 milijonov mu svetu. Dve tretjini navedenega zneska frankov. sta namenjeni mornarici. Po tem načrtu se bo v kratkem začela gradnja 11 novih linijskih ladij in 36 križark. Razen tega je v načrtu gradnja 118 rušilcev na leto. Letal bo zgrajenih na leto do 2000, in sicer vseh tipov. Vojska dobi nove kredite v znesku 4 milijonov funtov na leto za pospešitev motorizacije. Za kritje teh novih izdatkov ne bodo izdani nobeni novi davki, temveč se bodo potrebna sredstva dobila s posojilom z 20-letnim rokom po 2 ali po 2 in pol % obresti ter s kratkoročnimi (po vsej priliki trimesečnimi) blagajniškimi boni, ki se bodo izdajali od časa do časa po trenutni potrebi Rumunija naroča vojaška letala Bukarešta, 2. februarja AA. Agencija Stefani poroča: Kakor so zvedeli bo rumunska vlada na podlagi v Parizu pravkar zaključenih trgovinskih pogajanj in nove trgovin- Pogreb generala Kondilisa Na atenskih ulicah je izkazalo zadnjo čast nad lOO.OOO ljudi — Po lastni želji bo general Kondiüs pokopan v svojem rojstnem kraju ureditev avstrijskega vprašanja. Po sodbi lista je avstrijska vlada sama tudi naklonjena misli na to konferenco. Tudi »Matin«. piše o tem vprašanju, in pravi med drugim, da se razgovori o Avstriji razvijajo v znamenju negotovosti. Negotova je tudi bodoča politika Nemčije glede demilitariziranega pasu v Porenju. »Excelsior« pravi, da misli Sovjetska Rusija upravičeno ali ne, da bi bil prvi nemški napad naperjen proti njej, zato se želi čimprej zavarovati. Sovjetska Rusija se boji, da bi vojna v Vzhodni Afriki znatno oslabila Italijo, kot važen činitelj za ohranitev ravnotežja proti Nemčiji. List zaključuje, da v Nemčiji ne gledajo ravno simpatično na sedanje pariške razgovore. »Echo de Paris« pa poudarja, da bi bilo treba spričo sedanjega položaja čimprej ratificirati francosko-sovjetski pakt. pa je spričo odpora Male antante popolnoma nezdružljiv z restavracijo Habsburžanov. V Parizu se nadejajo, da bodo avstrijski monarhisti končno uvideli, da bi bil vsak nadaljnji poizkus v tej smeri zaman ter da se bodo naposled morali sprijazniti s tem, da je vsak odpor proti zbližanjti Avstrije z Malo antanto le v škodo Avstrije same. Knez Starhemberg je prvotno nameraval odpotovati iz Pariza v Steenokerzel. da bi stopil v stike z bivšo avstrijsko cesarico Zito in Otonom Habsburškim ter da bi njima poročal o uspehu svojega poto-Ai-nja. Spričo neuspeha pa. ki ga je doživel, je to potovanje opustil ter poslal v Steenokerzel svojega zaupnika z naročilom, naj pove Habsburžanom. da bi bila zaenkrat vsa ta akcija za povratek na avstrijski prestol pogubna. Atene, 2. februarja, r. Danes popoldne ob 15.30 se je vršil svečan pogreb generala Kondilisa. Pred pogrebom je bila žalna svečanost v saborni cerkvi. Udeležili so se je med drugim kralj Jurij, člani vlade in diplomatskega zbora, vojaški atašeji tujih poslaništev, mnogo aktivnih politikov in veliko število višjih in nižjih oficirjev, delegacije vojske in mnogo prebivalstva. Po končani žalni svečanosti je krenil sprevod proti železniški postaji po glavnih atenskih ulicah V špalirju po ulicah je bilo okoli -00 000 ljudi, med njimi mnogo takih, ki so na pogreb prišli z dežele v prestolnico. Na čelu sprevoda so nosili odlikovanja pokojnega generala in vence, med katerimi je zbujal posebno pozornost venec kralja Jurija Nato so se vrstili godba, gojenci vojaške akademije, oddelki gardistov v paradnih uniformah in delegacije raznih polkov. Pred krsto so stopali duhovniki, krsto je pa vleklo na lafeti šest konj. Na levi in desni strani lafete so stopali kot častna straža generali in višji oficirji. Za krsto je šla pokojnikova družina, člani vlade, politiki, generaliteta in admirali teta, okoli 100 višjih oficirjev ter mnogo drugih uglednih osebnosti. Sprevod so zaključile čete atenske garnizije. Truplo generala Kondilisa so na pokoj- nikovo željo prepeljali v njegov rodni kraj Trikole, kjer ga bodo pokopali poleg njegove matere. Jugoslovanski poslanik v Atenah Boško Hristič je danes predpoldne položil na mrtvaški oder generala Kondilisa v katedrali venec v imenu jugoslovenske vlade. Prav tako so položili vence zastopniki drugih držav Male antante in Balkanske zveze. Beograd, 2. februarja. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je predsedniku grške vlade Demerdzisu izrekel sožalje ob smrti generala Kondilisa. Pogajanja za rešitev vladne krize Atene, 2. febr. AA. Več današnjih jutranjikov trdi, da se vrše pogajanja o koalicijski vladi, ki naj bi jo sestavile proti-venizelistične stranke. Nova vlada naj bi razpustila sedanji parlament in razpisala nove volitve. , Po mnenju nekaterih (listov Metaksas ne bi sodeloval v taki vladi. Mnenja, je, da bi politiko pomiritve ne mogla voditi ne vl*-da iz samih ven ize lis tov ne vlada iz samh proti venizelistov. .Metaksas sodi, da bi to politiko lahko izvajala le koncentracijska vlada iz vseh strank. Pomen abesinske zmage Položaj Italijanov pri Makali je postal nevzdržen Zveza z zaledjem odvisna od Abesincev — Makala j bo morala udati brez boja Petrolejske sankcije Ženeva, 2. februarja. AA. Jutri se sestane odbor za proučevanje prepovedi izvoza petroleja. Na seji bodo zastopniki 11 držav, in sicer držav proizvajalk, ki proizvajajo več ko en milijon tem petroleja na leto (Argentina. Iran, Irak, Mehika, Rumunija, Sovjetska Rusija in Venezuela) ter zastopniki glavnih držav, ki v tranzitu trgujejo s petrolejem in ga prevažajo na svojih ladjah (Velika Britanija, Francija, Norveška in Švedska.) Po sklopu odbora osem na jstekorice se bo ta odbor bavil samo s tehnično stranjo problema in bo sestavil svoje predloge. 118 političnih aretacij na Dunaju l>unaj, 2. februarja r. Oblasti so odkrile tajno politično organizacijo, ki je imela svoj sedež v neki tukajšnji tovarni za obutev. V zvezi s tem odkritjem so aretirali 118 oseb. Po eni verziji gre za hillerjevce. po drugi pa za komuniste. Upor v nemškem koncentracijskem taborišču London, 2. februarja, g. Listi poročajo, da je v nemškem koncentracijskem taboru v Pappenburgu blizu nizozemske meje izbruhnil upor. Enajstim jetnikom se je posrečilo predreti kordon vojaške straže. Ne* kateri iz med njih so poskakali v prekop, da bi ga preplavali, toda straža je začela streljati nanje, tako da so se razen enegi vsi vrnili. Edini, ki je preplaval prekop, je ušel na Holundsko. London, 2. februarja, z Reuter poroča: Abesinska vlada še zmerom trdi, da je bila pri krvavi bitki v Tembienu zmaga na abesinski strani. Zdi se pa, da je ta bitka ostala neodločena, ker zavzemata obe vojski iste postojanke l^fkor poprej. Spričo dosti boljše oborožitve italijanske vojske so pa abesinske izgube brez dvoma mnogo večje od italijanskih. Glavno zaslugo za uspeh pripisujejo Abesinci rasu Kasi, ki je poveljeval nerednim oddelkom že v italijansko - abesinski vojni pred ;0 leti. Kakor poročajo iz Addis Abcbe, mislijo vojaški strokovnjaki, da A besi n ni lahko zavzamejo Makalo kada-koli hočejo. Položaj mesta je zelo težak, ker se Italijanom ni posrečilo pregnati Abesincev iz Tembiena. Abesinci so tako prepričani, da se bo morala Makala slej ali o rej ndati. Zato sploh ne mislijo na napad na mesto, ker bi jih ta napad po nepotrebnem stal velike človeške žrtve. Italijani so svoj poslednji napad i/.vrfiili po sodbi abesinskih kro ;nv v glavnem ruto, ker se zavedajo, da jo ce*ta Makala— Adua v nevarnosti. Predli«) abesinski oddelki se ta trenutek nah ij.ijo v neposredni bližini te ceste, ki bo zaradi navzočnosti nerednih abesinskih oddelkov po vsej priliki postala za Italijane neporabna. Vsekakor se zdaj začenja odločilna bitka za to 120 km dolgo cesto. V Adis Abebi mislijo, da so Italijani zbrali močne oddelke jugozahodno od Hau-siena. Ras Kasa je zbral svoje čete blizu Atrale, vojska rasa Muhigete se pa naiia-ja blizu Seketa v rezervi, da jo pošljejo tja, kjer bo najbolj potrebna. Na jugu so zbrane čete dedžasmača Bai ca, prejšnjega guvernerja pokrajine Sidamo, ki bo zamenjal rasa Desto in ki bo poskušal reorganizirati južno armado z novimi oja-čenji, ki so že poslana. Nekateri oddeSki teh pomožnih čet bodo razdeljeni tudi a» druge dele južne fronte, kjer je takisto pričakovati italijanskega napada. Pariz, 2. februarja. AA. Havasovo specialno poročilo z abesinskega bojišča: Delovanje letalstva • na tigrejskem bojišču, zlasti okoli Makale, je slej ko prej zelo živahno. Skupaj s topništvom letalci še zmerom bombardirajo vse kraje, kjer so zbrani večji oddelki abesinske vojske. Ker se bliža deževna doba, hite Italijani z gradnjo novih cest in barak na cesti proti Makali. Divizija miličnikov „28. oktober" decimirana Adis Abeba. 2. februarja b. Po vesteh i* abesinskega glavnega stana je velika bitka, ki se je pričela 21. januarja, končana. V bilki je bila divizija miličnikov »28. «»kto-ber« decimirana. Italijani so imeli v Tem-hienn in pri Makali sknpno 3000 mrtvih in okrog 4(!00 ranjenih. Abesinei so zaplenili 30 poljskih topov. 174 strojnic, veliko število pušk. 18 tankov ter mnogo municije in mnl. V bitki sta italijanska generala Demaso m Diamandi nudila oster odpor, ki pa «10 ga štrli odločni napadi Abesincev. Pri tem se Abesinci osvojili tri italijanske ntrdbe. Seja velikega fašističnega sveta Rim, 2. februarja, i. Snoči je imel veliki fašistični svet svoj peti sestanek v 14. letu po prihodu na oblast. Sestati ku je predsedoval Mussolini. Seja se je končatla davi ob 0.30. O zasedanju je bil izdan naslednji uradni komum-k 6 * Òb 13. letnici ustanovitve fašstič-ne milice je veliki fašistični svet poslal navdušen pozdrav črnim srajcam, ki « bore v Vzhodni Afriki z isto ju- naško požrtvovalnostjo, s katero so se borile proti pohodu na Rim. V nas je čvrsta vera v prosvetljevalno vlogo fašistične Italije. Nato je duce govoril dve uri o vojaškem položaju. O tej stvari sta govorila nato tudi maršal de Bono in italijanski poslanik v Londonu Grandi. Prihodnji sestanek velikega fa Stetigen ga SAeta lx> 4. L m. ob 22. Japonci neovirano razkosavajo Kitajsko Peking, 2. februarja. AA. V zvezi z japonsko odločitvijo o skorajšnji ustanovitvi bloka petih samostojnih pokrajin (Hopej, čahar, Suijan. šansi in šantung) se opaža živahno gibanje odličnih kitajskih in japonskih osebnosti na severnem Kitajskem. Predsednik političnega sveta pokrajin Ho-pej, Cahar in Sungčej je odšel v Cinan v spremstvu generala Doihare na konferenco z guvernerjem šantunga. Po uradnem poročilu je konjenica 29. kitajske armade začela izpraznjevati Kal- gan. Ta evakuacija je začetek splošnega umika 29. armade iz pokrajine Hopej in sicer na japonsko zahtevo. 3.000 mož nerednih oddelkov, ki so pred kratkim zasedli mesto Cangping, 60 km severno od Peipinga tvori sedaj neodvisno narodno vojsko. Sedaj je v teku organizacija dveh divizij, ki jima bodo načelovali japonski oficirji. Iz raznih krajev v Hopeju poročajo o zbiranju razbojnikov. Bati se je, da ne pride do izgredov v pokrajini Peking, ki bi mogli imeti tudi politične posledice. Slovenci v Zagrebu Zagreb. 2. februarja o. Danes se je na-dalj?val občni zbor Narodne knjižnica in čitalnice, največjega slovanskega društva v Zagrebu. Sklenjeno \e bilo. da društvo iz-premeni svoje ime ter se bo odslej imenovalo Narodni dom v Zagrebu. V zvezi s tem so bila izpremenjena tudi društvena pravila. Občinske volitve v Mošnjah Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Mošnjah je glasovalo izmed 584 volilnih upravičencev 482 volilcev. Lista JRZ je dobila 296 glasov in 16 odbornikov, opozicijska lista z nosilcem g. Tonejcem pa 186 glasov in 2 odbornika. PonedeHJefc, 3. IL W3B Kronika od sobote do ponedeljka LjuMj ana, 2. februarja. Prekilicno vreme! Mrz-li val so napovedali pretekli teden, češ da prihaja od Kaspi-škega morja in da bo že v petek zvečer nad Ljubljano. Snežne meteže in 40 stopinj mraza pod ničlo so nam obljubljali. AH — »lažni pratikarji!« Namesto mraza >e je zopet pripodil jug. Pravi pamladni široko je včeraj in danes vlekel nad nami m gnal težke oblake, da je bilo že včeraj slutiti hude nedeljske nalive. Mrzli val je obtičal nekje v Karpatih in o njem zaenkrat ni sluha. Današnja vremenska napoved nas sioer tolaži, da utegne ponoči snežiti. Bomo videli — je dejal stlapi . . . 2e tretja nedelja po vrsti je bila spet pokvarjena Ljisb'jancanom in zato so ost.ili doma, polnili kavarne in kinematografe. In pa prireditve, kakor bomo še spodaj povedali. Smrt enega najstarejših ljubljanskih meščanov V soboto malo pred polnočjo je umrl v zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti štev. 9 eden najstarejših ljubljanskih meščanov. 94letni upokojenec državnih želez- nic g. Jurij Jezeršek. Služboval je pri železnici celih 42 let, nakar je stopil v zasluženi pokoj, katerega je užival nad 30 let, kar je pač dokaz izredne odpornosti in zdravja po že itak naporni službi na železnici. Zaradi vestnosti in poštenosti je bil splošno priljubljen, v pokoj je šel kot poduradnik. Pokopal je tri žene, s katerimi se mu je vselej v srečnem zakonu rodilo vsega nič manj kakor 21 otrok. Ob njegovem mrtvaškem odru žalujejo štirje sinovi in tri hčerke. Med sinovi je tudi g. Fran Jezeršek, ravnatelj Narodne ti- | skarne. Pogreb čestitega meščana bo v ponedeljek ob 15. izpred zavetišča sv. Jožefa. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje! Pogreb trgovca Sta cula Ob 15. se je iz Gradišča 4. vršil pogreb trgovca g. Antona Stacula. Krsto so blagoslovili co. frančiškani, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod, v katerem so nosili več krasnih vencev. Za krsto so sto-pa'i bridko prizadeti sorodniki, sledila 'e dolga vrsta pogrebcev, zlasti ljubljanskih trgovcev s predsednikom Gremija trgovcev g. Sossom na čelu, a blagega pokojnika je spremilo na njegovi zadnji poti tudi mnogo dam. Lep pogreb je pričal, kaiko je cenila Ljubljana tega delovnega moža. Položili so ga v rodbinsko grobnico. Razne nesreče Jože Klopčič, 18-letni posestnikov sin iz Čemšenika se je igral z nabasano pištolo, ki se mu je sprožila in projdktil mu je obtičal v nogi. Klopčič se zdaj zdTavi v bolnišnici. Tja so prepeljali tudi lóletnega kajžarjevega sina Martina Križaja iz Šenčurja pri Kranju, ki je včeraj pade! s senika in si zlomil desno nogo. Čeprav je bila predpustna sobota zelo živahna, policiji vendarle ni bilo treba intervenirati v nobenem primeru. Pač pa so morali v bolnišnico peljati delavca Jožeta F., ki so ga ponoči na Tržaški cesti napadli vinski bratci in ga teme1 jito obdelali, da je dobil poškodbe po vsem telesu. Z. K. D. DANES ob 14.30 prekrasen film v barvah LEGONG PLESALKA BOGOV aktov je pokazal govornik vso blaznost medvojne avstrijske jus-tice, ki je potrebovala in je torej morala ustvarjati žrtve. Pokazal je ponosni lik koroškega Si oven -ca-borca, vso podlost odpadništva in ogab-nost predstavnikov avstrijske vojaške justice z zloglasnim majorjem Seligerjem in glavno pričo gozdarjem Kuhnom, ki še sedaj »pašuje« med koroškimi Slovenci. Vso veličino pos anca, mučenika nam je predavatelj orisal, ko nam je na podlagi dnevnika Franca Grafenauerja »Moj profil« prikazoval njegove dneve v luči v Möllersdor-fu, kjer je trpel v ta.ko zvani »Hunde-Abteilung« doge tedne in mesece lakoto in mraz. Predavanje jc med udeleženci koroškega večera zapustilo globok vtis. Pevski zbor kluba je nato prepeval pod vodstvom zborovodje Hanjžika Novaka ža-lositne in vesele korone narodne, učitelj g. Jekl in upravnik g. Novak sita izpopolnila odmore s koncertnimi točkami: gosli tn harmonika so se našle v pravih koroških »vižah«. Aplavz je bil ros zaslužen. Ljubka prireditev sokolske dece v Narodnem domu Da pokaže, kakšno skrb in ljubezen r>o-sveča vzgoji mladine, jc Ljubljanski Sokol priredil v zadeževanem nede jskem po poldnevu ljoibko akademijico v telovadnici Narodnega doma. Prireditev je bila srčka-na, da bo ostala vsem, ki so se rade volje odzvali vabilu deoe, v prav lepem spominu Poleg staršev in sokoiskega članstva so prišli tudi: prvi podista rosta S9KJ br. Gangl. župni načelnik brat Vrhovec. starešina Ljubi jamskega Sokola br. Kajzelj in drugi člani društvene uprave. Vse navzoče je pozdravila deklica s primernim nagovorom, nakar je ses-tra Si'va Ponikvarjeva občuteno zapela tri ljubke Volaričeve pesmice, ki so močno ugajale in je bila pevka deležna toplega priznanja. S spremiievaniem harmonike br.Prinči-ča je nato 14 deklic izvedlo ljubek telo- Nova uprava Zdravniške zbornice Zdravniki tožijo o poslabšanju gmotnega stanja Dopoldne je bila v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti redna letna skupščina Zdravniške zbornice za dravsko banovino. "Udeležba iz Ljubljane in z dežele je bila primeroma zelo velika, saj je bilo navzočih 131 zdravnikov. Vse zborovanje je potekalo mirno, debata je bila sicer dolga, vendar stvarna in dobronamerna. Zborovanje je vodil g. dr. Josip Tičar kot predsednik začasnega odbora, katerega je imenovalo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje po odstopu prejšnjega odbora. Bili sta poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Poročilo začasnega odbora je podal g. dr. Valentin MeršoL Zdravniška zbornica ima zdaj 565 članov, 15 več ko lansko leto. Poslabšanje gmotnega stanja zdravnikov nazorno "kaže dejstvo, da je privatno prakso v preteklem letu odpovedalo 19 zdravnikov. Od zadnje skupščine v februarju lanskega leta so umrli 4 člani zbornice in sicer: dr. Stane Tavčar, dr. Robert Frank, dr. Franc Hribar, in prof. dr. Edo Slajmer. Navzoči zdravniki so počastili njihov spomin stoje s trikratnim vzklikom: Slava! Blagajniško poročilo je podal član začasnega odbora, g. dr. Ernest Doreani. On je predlagal tudi proračun za bodoče leto, ki je bil po daljši debati sprejet. Med samostojnimi predlogi jc bil najvažneiši predlog g. dr. Tičarja o spremembi in dopolnitvi pravilnika pogrebnega sklada Zdravniške zbornice. Razvila se je živahna debata, nakar so bile predlagane spremei: ibe sprejete. Pri slučajnostih je sporočil v imenu ocenjevalnega odbora dr. Meràol, da je bila II. nagrada docenta dr. I. Matka podeljena zobozdravnikoma g. dr. Francetu Logarju in dr. Antonu Slivniku za popularno r~-dicinsko knjižico: Naši zobje, ter asistentu zdravilišča na Golniku, g. dr. Tomažu Fur-lanu za znanstveno razpravo: Problemi iz epidemiologije tuberkuloze v Jugoslaviji. Skupščina je poleg tega po daljših izvajanjih g. dr. Kallaya zavzela energično st 'išče v prilog zobozdravnikom v njihovi borbi za interese narodnega zdravja in zdravniškega stanu. Pri istočasno izvršenih tajnih pismenih volitvah je bil izvoljen z veliko večino glasov nov odbor, na čelu z ožjim odborom, v katerem so: predsednik primari j dr. Valentin Meršol, podpredsednik primarij dr. Božidar Lavrič, tajnik mestni zdravnik dr. Marjan Ahčin, blagajnik internist dr. Ivan Drobnič. Za predsednika zdravniškega disciplinskega sveta je bil izvoljen g. dr. Fr. Oebevec, za podpredsednika g. dr. Vladimir Guzelj. Tožitelj je postal g. dr. Ivan Ka-čar, namestnik tožitelja pa g. dr. A.uert Trtnik. Poslovna doba novega odbora bo trajala 3 leta. Zaradi vedno večjega števila zdravmkov in vedno manjše možnosti zaslužka čakajo novi odbor težke naloge, ki pa s solidarnostjo vseh zdravnikov ne bodo nerešljive. B®bt® obiskane prireditve Kriza gori doli, predpust terja svoje Letošnji predpust je bolj kratek. Zaključil ga bo sv. Matija, ki letos očividno ne bo razbijal ledu, pač pa predpustno veselje. Ker je predpust kratek in se vedno več govori o krizi, hočejo Ljubljančani z onim in drugim čimprej opraviti. Zato se ni čuditi, da so bile sobotne piireditve izredno dobro obiskane. Kajpa so k temu pripomogle važne okolnosti: bilo je prvega in ker je že v soboto vlekel močan jug, so ostali vsi smučarji doma, prav tako tudi izletniki, na drugi strani je pa treba upoštevati, da lani ni bilo nobenih plesov in zabav, letos je pa tudi toliko tožba o slabih časih, da se človek rad vsaj enkrat malo razvedri. Naval planincev na Tabor Tabor je doživel rekorden obisk. Izza prevrata v Ljubljani nismo imeli nobene predpustne prireditve ali plesne zabave, ki bi privabila toliko ljudi kakor vprav letošnje tradicionalno planinsko veselje. 2e okrog 20. so romale k Taboru množice in tramvaji so bili tako polni kakor le ob redkih prilikah. Na Taboru je vršalo kakor v panju in ob 21. je bila v dvorani in vseh stranskih prostorih, na balkonu in v balkonskih ložah taka gneča, da se je človek komaj preril. Zastopani so bili vsi sloji in stanovi, a največ jih je bilo adjustiranih devizi primerno: v planinskih krojih, kratkih hlačah z naramnicami, belih srajcah, dekleta pa pisana in živa kakor planinsko cvetje. Polno je bilo tudi nrodnih noš in dečev. Tako je bilo na Taboru res prijetno in domače, le bog vari, da bi kdaj res tako bilo v planinskih domovih ... Lahko si krenil na Kredarico ali zavil v Potočko zijalko in bil je tam celo razvpiti studenec pri Ual-Ualu, kjer so točili črno kavo. In na bregovih so rasle prekrasne snežnobele planike, ki si jih pa smel trgati samo proti plačilu. Markacije so bile to pot dobro vidne, da nihče ni zgrešil poti. Zlasti dobro je bila markirana pot za žejne... Ves strop je bil preprežen z girlandami smrečja ogromni pisani lampioni so pa metali jarko luč. Po stenah so bile karikature naših znamenitih planinskih velmož in smučarskih junakov. A splošno razpoloženje je poživljala godba -»Slosre«. Naval na Tabor je bil takšen, da je že kmalu po 21. zmanjkalo vstopnic in da vadni nastop, s'cdila je deklamacija Al- brehtove »Takšna sem«. Ta kakor vse naslednje deklamacije so bile seveda toplo pohvaljene. Dve deklici sta nato elegantno in samozavestno izvedli balet, potem pa je 6 deklic izvajalo vaje »lesene punčke«. Po duklamacijab Grad.ndkovih dveh »Na potoku« in »«Mucek Marko« je mladi pevski zbor deklic pod taktiko br. Ferda Ju-vanca zapel tri pesmice, ki so občinstvu zelo ugajale. Br. Prinčič, odlični sakoi-ski sodelavec s harmoniko, je mojstrsko zaigral na harmoniko, nakar je 12 deklic v belih oblek ca h izvedo simbolične proste vaje s petjem narodnih pesmic. To so pa morale kar ponoviti Zelo je nato ugajala deklamacija »Opica z naočniki« «n potem kvartet po znani Krylovljevi basni, ki je moral tudi ponoviti svoj nastop. Mladina je bila navdušena, pa tudi odrasli so z velikim odobravanjem nagradili male ddkli-cc. Za zaključek je vsa mladina zaplesala kolo, nato pa je bila pogoščena s čajem »n pecivom. Želimo še večkrat tako lep mladinski popoldne. Svengalijevi nastopi Svengali je naš staT znanec. Po vojni si je pridobil simpatije Ljubljančanov z nastopi v Narodnem domu, pred leti se nam ie predstavil v Unionu, a zdaj je prišel z novim izpopolnjenim programom v Elitni kino Matico. Tri večere, v soboto m nedeljo ce o po dve predstavi, ne vštevši današnje matineje, je polnil matično dvorano in žel za svoje eksperimente na polju telepatije, sugestije i. L . Maribor preko nedelje Maribor, 2. februarja. Šolski upravitelj Anton Hren mrtev Markantna osebnost Maribora in okoiice je omahnila na življenjski poti. V tepri moški dobi je izdihnili svojo plemenito dušo v studencih pri Mariboru v Hrenovi ulici 10. neumorni nacionalni borec, vzoren vzgojitelj, navdušen Sokod, plemenit človekoljub, zvest stanovski tovariš, šolski upravitelj Anton Hren. Kal neozdravljive bolezni se je za;-edi'a v njegovo sicer čvrsto telo ter ga v 56. letu položila na mrtvaški oder. Tone Hren je bil rojen v Komnoljah pri Kočevju 20. januarja 1S-/;!'«s V.v ALI HOČETE, DA BO VAŠA DECA TUDI TAKO KREPKA? Totem jo hranite z »E T A« ovsenimi kosmiči. »ETA« ovseni kosmiči so izboraa hrana za okrepitev otroškega organizma. Za odrasle pa je zdrava dieta pri raznih želodčnih in črevesnih boleznih. »ETA« ovseni kosmiči se dobe v vsaki specerijski trgovini in drogerijL Vsak zavitek ima različne recepte. Naši ollmpijc! na cilju V soboto je naša državna reprezentanca za zimsko olimpiado prispela v Monakovo in takoj potovala dalje v Garmisch-P. Monakovo, 2. februarja. Včeraj zjutraj so se pr peljali naši olimpijei v Monakovo. K^r je bilo še rano, na postaji ni bilo nameravanega sprejema, a zbrali so se tam jugoslovanski akademiki in zastopniki inozemskega dijaštva v Monakovem ter predstavn.kj zunanjega urada. Zbrani so bili tam tudi uredn ki in ~m>rtni poročevalci vseh večjih dn • 7Tf'slinxo, 'dia jim z'rma in S'iwg amkaj šr- bolj nasra.igta kot nam jancem. Tekmovali borio na smučeh samo v FTOukn in slalomu, zato pa imajo za dj-Fcinliiie na ledu številno in prav dobre za s t mp-a :•!?<» L'me'raa drsališča ! Važno za avtoraobiliste! Vse nemške obmejne postojanke bodo v času oj l 16. februarja ter od 2o. julija do 16. avgusta izKiajale unozemsK^m avtomobiUstom (ne »olimpijske oarui-sHe izk iz.jr s katerimi -hodo lahko Drez cari/nt? m garancije uvozili vozüa "n bodo veljavne do 16. marca g^Iti 16 Septem Dr a. ^a te izkaznice se l>o pobiraj» prjsiojbtna po eno maak0 ne gle'le na to, ali oocito potn'ki imeli p imoijskp izkaznice aH vstopnice za posamezno M-ireditvc na olimpia« i ★ Norveški skakai'd — strah in trePe' vs^h osiaiiih tekmt-cev na o'inpijski strmini — so imeli nedavno zadnjo pre»kuš-njo na novozgrajeni skakalnici Rena pr-Hamarju. Kakor kažejo riosežemi uspel j jim najbrže v Ga—pa njhče ne t)0 möge živega. Prvo mesto si je priboril Arnold Kongsgaard lo-^Kod pa spel Ua, b< st,; vprašali) s tretni skoki do 78.5, SS in 90.5 m, drugi je bi! VVahlberg, tretji pa Beck. Za olimpijski start so prijavili Norvežan' 8 skakalcev, m^d katerimj bolo šele prav nazadnje izbrali najboljše š*ri. PrijaVljc-Bi so: Alf in Reider Andersen, lìirger in Si g. Ruud, Arnold Kongs.gaard. H Becs. Wailiiberg in T. Güntersen. Trie med nji m: Bo trije prvopl«. « rani iz Lake Placida, Alf Ande; sen in Sigmuud Ruud Pa ima-ta že zlato in srebrno koiajno iz St. Moritza. Po končani olimpia"» v Ga—pa pa bolo vsi tekmovalci kot gostje obiskali mesto Monakovo, ki bo njim na čast priredijo veliko predpustno veselico, na kateri ho-če ba-arska prestolnica pokazati, da n: saano »mesto nemšKe umetnosti«-. tpravoč tuifii mesto veselja. Planica v dežp Planica, 2. februarja. Otvoritvene skakalne tekme na srednin skakailnioi v Planiai včeraj ni bilo, ker je tamkaj ves dan deževalo hi je bila snežna ploskev vsa razmeh-čana. Rcl'ni skok dneva je izvedel norveški trener Oedegaard, kii se je po-ffnu! na 55 m, pa je po doskoku v težkem snegu tu--Ji padel. Vo.ftške reprezentanci. Češkoslovaške in Rrnnuni.is sfca se z vsemi o d Hotnim i gostij spet vr-nifi na Bled odnosno Pokli.juko, ne da bi bili ogledati z napetostjo pričakovani prvi start na krasni novi strmini strel?a; od kolodvora. V Planici se je mudil poslednja dneva predsednik društva »Planica« v Beogradu, brigadni general Radosavljevič. Ogledal si je vse tri skakalnice in re tudi povzpel na vrh obeh večjih skakalnic. Posebno se je zanimal za dela na orjaški stometerski skakalnici, ki bo v kratkem popolnoma dograjena. Slabo zimsko \reme je omogočilo, c*a bodo vsa zemeljska dela na. njej pravočasno dokončana, kar bi bilo seveda nemogoče, ko bi ležal na njej debel sneg. G. predsednik se je zanimal za vse podrobnosti in izrazil veselje, da bo mogel v Beogradu poročati o impozant^i skakai-n:ci ter pridobiti še več navd'-š°n-"h podpornikov in članov društvu. Printerje v Mariboru Primorje in Rapid sta včeraj s prijateljsko tekmo otvorila novo nogometno sezono. Maribor, 2. februarja. Primorje prišlo v Maribor, da bi z Ra-pidom v prijateljski tekmi otvorilo letošnjo nogometno sezono y Mariboru. Današnja nedelja pristašem nogometnega eporta ni b'Ja naklonjena, ker je bilo '.eine skrajno neugodno. Zaradi tega jc bii obisk zel > {«lab in se je na igrišču Rapida zbralo komaj do 250 gledalcev. Moštvi sta nastopili v postavah: Primorje: Logar, Hassl, Jug II, Šinkovec, Kukanja, Boncelj. Janežič. Pupo. Pepček, Jež (Starnberger). Uršič. Rapid: Sinkovič. Barlovič, Antoličič, Fučkar. Raker. Zgone. Pišof, Bädendorfer, Martinko. Bäumet. Križane. Frimorje : Rapid! 3:2 (2:1) vsega začetka precej Prvih petih minutah po Rapidovei so od pritisnili in so si v Opazovanja civilista na vojaških tekmah Prvi del II. kola vojaških smuških tekem Male an tan t e je končan. K brezhibni izvedbi je poleg najodličnejše organizacije z vsemi teimičnimi pripomočki, s kakršnimi more pri nas razpolagati le vojska mnogo pripomoglo tudi lepo vreme, ki je prav ob času tekem zajelo vso razsežno pokljuško planoto. Kmalu po poldnevu, ko je bil patruljni tek končan, se je nebo pričelo oblačiti in je proti večeru začelo deževati vse preko noči do nedelje popoldne. Zaprav je odmor določen v programu tekmovanj med patruljnim in stafetnim tekom zelo dobrodošel. Ne le, da se bodo tekmovalci v treh dneh odpočili, tudi vreme se bo v tem času nedvomno obrnilo na boljše. Pri malem padcu temperature bo pričelo snežiti in nov sneg na stari podlagi bo idealen za stafetno progo. Včerajšnja tekma patrulj s streljanjem je ponovno spravila na dan nekatere pomanjkljivosti v pravilih razpisa za osvojitev dragocenega prehodnega pokala ru-munskega kralja, že ob priliki tekem v Bukarešti 1934. leta se je zavzemal sedanji tehnični vodja tekem podpolkovnik Milan Popovič za njega spremembo, šlo mu je za to, da bi se prilagodil pravilniku, ki je v veljavi za vojaška tekmovanja v vseh srednje- in zapadnoevropskih državah. Pravilnik za prehodni pokal rumun-skega kralja pri patruljnem teku vse preveč favorizira streljanje na škodo teka. Pri pehoti je streljanje prav gotovo večjega pomena kakor pri planinskih polkih, ki se gibljejo v visok'h zasneženih gorah. V vojni bi bilo pač glavno, kdo od nasprotnikov bi mogel prvi zavzeti določene in odločilne postojanke: tedaj bi seveda odločali dobri smučarji, ki bi nato s takih položajev z lahkoto obvladali nasnrotnika. To so spoznali tudi drugod in ^ato so pri patruljnih tekmah streljanje vključili tako, da ima vsaka patrulja na strelišču v daljavi 150 m tri balone, ki jih mora sestreliti. Ce ji to uspe s prvimi tremi streli, toliko bolje zanjo. Patrulja pa, ki balonov ne sestreli tako hitro, ima v nadaljnjem teku še vedno možnost, da na strelišču izgubljeni čas nadoknadi. Tako bodo tekmovali tudi v bližnjih vojaških tekmah v Cha-monixu, ki se jih bo udeležila tudi naša vojska. Prav zato, ker razpis za sedanje tekme daje toliko prednost strelcem, so imeli Rumuni dolgocevne puške, ki so jim v veliki meri prinesle toliko zadetkov na tarčah. S svojimi predlogi g. ppolkovnik Popovič ni uspel in zdi se, da se bodo tekme za prehodno kraljevsko darilo izvajale vse do kraja po sedanjem pravilniku. Zanimivo za klasifikacijo patruljnih smučarskih tekem s streljanjem s karabinko pa je, da si je prvo mesto priborila češkoslovaška patrulja, ki ni bila prva niti v teku, niti v streljanju, temveč povsod le druga. To ji je uspelo le zato, ker določa pravilnik za vsak zadetek na tarči, odbitek dveh minut pri času, doseženem pri teku. Da zadetek v tarčo ni v nikakem razmerju I z dvema minutama pri 30 km teku, bo priznal vsak smučar. Saj gre pri takih tekih pogosto le za sekunde in minutne razlike že jasno opredeljujeio dobre smučarje od slabih. Kljub velikemu uspehu pri strelianju se je rumunska patrulja morala zadovoliiti le s tretiim mestom. 16 strelov v tarčo, kolikor so jjji več pogodili kakor naši. jim ie prineslo na^nr^ti na.šim uspehom le 8 9R8 točk relativne večine. Pr tf»ku pa so zeubili n 300 t-^čk tako da so ostali v razmerju 28 700 : 31 042 končne klasika eile z*> nafio T)atru\io. riokončna klas'fikocüa vseh zimskih tekem na bo moeoča v torek po stafet-nem tekn. ki uteeme sM^nia razmeri* popolnoma prevreči. V štafetah morajo nastopiti isti tekmovalci kakor v patruljah. ' Križancu priborili tudi vodstvo. Igra M je nato odprla in kmalu je imel Sinkovič prilike dovolj, da pokaže svoje vrlinu. 2e drugi strel v njegovo svetišče, ki ga je oddal Janežič. je šel mimo njega in rezultat je bil izenačen. Četrt ure 60 se nato napadi menjavali s polja v polje, dokler ni v 22. min. pobegnil Uršič. krasno centriral ter dal Pečku možnost, da je z ra-zantnim strelom povišal rezultat na 2:1 za P. Igra poteka zdaj v rahli premoči Pri morja. Domači vidno popuščajo, najbolj v razsul u je njihova napadalna vrsta. Tempo igre je sicer živahen, toda tla so zelo težavna. Gostje imajo najjačo formacijo baš v napadu, ki pa je v dobri formi, le v polju, pred golom pa opušča najlepše prilike za realizacijo Nekaj zasluge za to ima tudi Rapidova obrambi Po odmoru pritisne Primorje še bolj in doseže v 7 min po Pupu tretji gol. Vsi nadaljnji napori za povišanje rezultata ostanejo zaman ker ie nhrambn Rapida zelo trda. Po 10 minutah se Rapid osvobodi in izvede nekaj lepih akcij. V 17 min. pride Pišof pre 1 gol. kjer ira Hasal podere, hodnik daje en.'jstmetrovko. ki jo Barlovič pretvori v drugi tro! za domače in postavi obenem končni rezultat. Nekaj minut poznei° mora Jug zaradi žalitve sodnika z igrišča in Primorje igra odslej le z 10 iirralci Proti koncu je tempo precej me^tejši Rapid se mnogo trudi, da bi izravnal rezultat toda brez uspeha Primorje je bilo v vseh delih moštva nekoliko boljše od Rapida. To velja zlasti za nap;>d. v katerem «e je dobro uveljavil kot vodja Pepč'k čeprav smo ga videli igrati že bolje Prav zadovoljivo igro sta nudili obe krili ki sta pripravili triu mnogo lepih stvari Gonilna sila moštva je bila srednja vrsta ki je lepo noverala obrambno in napadalno formacijo Obramba je imela posla dovolj, toda opravila ga ni brez napake. Rapidu se je precej poznalo, da je zimo _ prpsn.il Glavna vrlina ennjsforice .je bila velika požrtvovalnost. V moštvu se ni nihče posebno izkazal, čeprav je res. da so morali najhujši posel opravljati krilci, ki so bili pretežno angažirani defenzivno. Sicer pa je pri tem sodeloval tudi napad, ki s» seveda zaradi te?a ni mocel dovolj uveljaviti na svojem m^stu. Povrh tega je bil pr°d gole n še zelo neodločen, tako da je zaigral marsikatero priliko brez efekta. Tgra sama je imela kljub prijateljskemu značaja skoraj prvenstveni videz le tekla zelo ostro, sicer pa fair. Podil je g. Nemec, ki se je 7elo potrudil, toda njegove odločitve niso bile vedno v sVladn s pravili. Celje : Atletiki 5:0 (1:0) Celje, 2. februarja. V Celju sta danes odtvorili letošnjo nogometno sezono s tre ning-tekmo enaj-storioi Celja, in Atletikov. C'Ijani bo na razmočani Glaziji zasluženo zmagali. Igra je bila prav živahna in zanimiva. da«i se je obema moštvoma poznalo zimsko spanje. Atletiki so bili prvih deset minut v premoči, potem pa so se znašli Celjani, ki so imeli prvo besedo prav do konca. Tgra se je nehala zaradi teme 15 min. pred regularnim koncem. V predtekmi je komb mladina Celja zmagala nad vojaškim moštvom 30. p. p. s 4:2 Ostale nogometne tekme Beograd: Jugoslavija : Bask 3:2 (2:2) Karlovac: Hašk f Zagreb) : Viktorija 7:1 (5 : 0). Zagreb: Slavija (Varaždin) : Concordia 1:0 (0 : 0). Tekma za zimski pokal. Split: Hajduk : Split 6:0 (3:0). Dunaj: Poka'na tekma: Admira : FAC 5:1. Praga: Reprsz. CSR : Reprez. Brna 4 : 2. Tekma za trenfcng. Rim: Bari : Palermo 1 : 0, Brescia : Napoli 2 : 0, Roma : Genova 0 : 0. Juventus : Torino 2 : 1, Triestina : Lazio 3 : 3, Sampierdarena : Alessandria 1 :1, Bologna : Firenze 1 :0, Ambrosiana : Milano 2 : 2. Budimpešta: Hungaria : Ujpest 5: 1, Ferenczvaros : Salgotarjan 8 : 2, Phöbus : IH. okraj 5 : 2, »11« : Törekves 2 : 2, Kispest : Budafok 6 : 4, Szeged : Soroksar 1 : 0, Bocsikay : Attüa 5 :0. Naporen je trening naše smučarske reprezentance za olimpiado. Zato uživa vse moštvo razen običajne hrane — Ovomaltine. Za trening in za tekmovanja Ovomaltine ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dames ob 4., 7.15 in 9.15 iwi RICHARD TAURER POJE V SVOJEM VELEFILMF T! si moje sonce Uspeh naših table-tenistov v Osijeku Poraz državnega prvaka ZKD (Zagreb) — Ilirija prvak savske banovine Marinko (Hermes) zmagovalec v singlu. Nedavno se je vršil v Osijeku velik tahle-teniški tuiuir za prvenstvo savske banovine in mesta Osijeka. Tega prvenstva sta se udeležila tudi naša kluba Ilirija in Hermes in dosegla, dasi nista bila v kompletni sestavi, vsa prva mesta. Razen Ljubljančanov so sodelovali Se državni prvak ZKD iz Zagreba, prvak Beograda češkoslovaški TTK. HZ.NIL iz Zagreba, Ftuškogorac iz Sida. domači Makabi ter poedini ierači iz Sarajeva. Pančeva in Sremske Mitrovice. Skupno je bilo na startu okoli 70 igračev Orerà ni za ci ja, ki je bila v rokah osiješkega Makabi ja. ni bita povsem posrečena, kar pa opravičuje dejstvo. da je bil to prv" večji turnir v Osijeku. Prireditev je bila razdeljena tako. da se je prvi dan vršilo prvenstvo savske banovine, naslednji dan pa prvenstvo Osijeka. Prvi dan. Kot prva točka obširnega sporeda se je odigralo moštveno prvenstvo, pri ka erein je sodelovalo 8 ekip. V predtekmovanjih je Hermes eliminiral Fniškogorski SK s 5:0, Ilirija: ČTTK n. (Beograd) 5:0. ZKD: Makabi 5:0. CTTK I. pa jc premagal najprej Makabi I. s 5:2. nato pa še HZML (Zagreb) s 5:3. Finalisti Ilirija. Hermes. ZKD in ZKD in ČTTK so končne borbe odigrali so točkah. 2e prve partije so pokazale veliko izenačenost med obema ljubljanskima k!n-boma in ZKD. dočim CTTK ni bil enakovreden nasprotnik. Rezultati: Ilirija: CTTK 5:1, ZKD: Hermes 5:2. partije pa bo bite mnogo tesnejše, kakor kaže rezultat; Ilirija: Hermes 5:1, Ilirijar.i so se hitreje zna:li ter so svoje tovariše odpravili s precejšnjo razliko ZKD: CTTK 5:1. Sledilo je težko pričakovano srečanje med ljubljansko Pirijo in ZKD, ki so ga Pirijani z rezultatom 5:3 (!) odločili v svojo korist in s tem dobili tudi naslov prvaki savske banovine za leto 1936. Pripomniti je treba, da je vse tri zmage za Zagreb izvojeval državni nrvak Hexner. ki je tudi letos v izborni formi. Podrobni izid tega interesantnega dvoboja je nas'ednji: Lazar (I): Mayer (Z) 2:0. Weissbacher (1): Pene kovič (Z) ?:1, Hexner (Z): Kešwonred (I) 2:0. Hexner: Lazar 2:1, Wei6fibacher: Mayer 2:1. Keswonred: Senekovič 2:1, Hexner: Weissbacher 2:0, Lazar: Senekoviö 2:0. Zadnji dvoboj se je vršil med Hermegom ir CTTK. v katerem je Hermes sigurno zmagal s 5:1. Končni plasman moštev: 1. Ilirija (Ljubljana), 2. ZKD (Zagreb), 3. Hermes (Ljubljana). 4. CTTK (Beograd). Po tej točki so se igrači državnega prvaka ZKD sprli, najprej med seboj, nato pa še z vodstvom turnirja, nakar so odpovedali nadaljnje sodelovanje na turnirju in odpotovali. Tako so ljubljanski igrači izgubili edino ' onkurenco v osebi Hexnerja. ki bi jim utegnil prekrižati račune v ostalih disciplinah. Kljub temu pa so pokazali Slovenci v partijah med seboj izvrsten sport, tako da je bil turnir kljub odhoda Zagrebčanov eden najlepših v poslednjem času. m Preostale partije prvega dne 60 dale naslednje rezultate. V singlu gospodov 1. Marinko Maks (Hermes). 2. Weissbacher Oto (Ilirija). 3. Lazar (Ilirija). 4. Sfein (Pančevo). Marinko: Weissbacher 3:0. proti Lazarju 3:1, Proti Steinu 3:0: Weissbacher: Lazar 3:1, proti Steinu 3:1: Lazar: Stein 3:0. Izredno lep uspeh Marinka, ki ei je nedavno osvojil tudi prvenstvo dunavske in dravske banovine. Double gospodov:: 1. Marinko—Stein. 2. Lazar—Kosmina, S. Weissbaeher—Keswonred. Juniorji: 1. Blaži (HZML. Zagreb). 2. Kosmina (Hermesi. 3. Salom (Sarajevo). 4. Kešvonred (Ilirija). To je edina disciplina, kjer se je Ljubljana morala zadovoljiti le z drugim mestom. Drugi dan. Naslednji dan so se vršila tekmovanja za prvenstvo Osijeka in se je spored iz prvega dneva v glavnem ponovil, toda tako, da so se vršile vse discipline po sistemu cup best of t h ree ter so igrači Hermesa in Ilirije nekoliko izPremenili vloge. Tako je v moštvenem turnirju zasedel prvo mesto Hermes z zmago 5:4 nad Ilirijo, ki je zasedla drugo mesto. Borba je bila zelo živahna in napeta ter je odločila šele poslednja partija med Grbcem (H) in Kešwonre-dom (IV Tretje in četrto mesto sta si razdelila Makabi (Osijek) in ^TTK ("Beograd). Nasprotno pa je v singlu gospodov zr^a/ral Weissbacher (Ilirija), 2. Marinko (Hermes). 3. in 4. Lazar (Ilirija) in Peterfj •'Beograd). Prav v singlu se je pokazala popolna ire-načenost Pirljanov in Herm^žnnov, saj je prvi dan Marinko zmagal s 3:0. drugi dan pa Weissbacher z istim rezultatom. V ju-niorskem tekmovanju so se naši juniorji temeljito revanžirali za poraz prvega dne. Zmagali so na vsej črti! 1. Lazar (Tlirija). 2. Grbec (TfermesV 3. Kosmina (Hermes-) 4. KeSwonred (Ilirija). Ob koncu prireditve so prejeli zmatroval-ei zelo uku<=ne nagrade, med draerim Ilirija in Hermes dva lepa pokala za zmagi r moštvih. Ljudem, nagnjenim k maščobi pomaga čaša naravne FRANZ-JOSEF O VE grenčlce zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko iztrebljenje Ogi. reg. & ht. as Zbor lahkoatletskih sodnikov Ljubljana. V četrt?k 6. t m. ob 20. bo v posebni sobi restavracije Slamič redni občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročila predsednika, tajnika. blagajnika in revizorjev. 2. volitev novega odtora, revizorjev in izpitno komisije, 3. predlogi in slučajnosti. Za sklepčuost občnega zbora ja potrebno nadpolovično število članstva; če ob napovedani uri ne 1)0 dovolj članstva bo občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Občni zbor S. K. Brod v št. VkIu nad Ljubljano se vrši v nedeljo, 9. t. m. ob 10. v čakalnici tekstilne tovarne Beerà Hribernik & Co. v V tónta r jih Službene objave LNP Seja u. o. dne 29. januarja 1936 Zabeležijo se odbori in naslovi klubov: SK Trbovlje predsednik Pleskovič Rudo f, tajnik Lasnik Štefko (cementarna); lezničar predsednik inž. Gruden Josip, tajnik Fischer Josip (delavnice drž. železnic) ; Ret je predsednik Golob Franc, tajnik Abram Josip (Retje 49, Trbovlje I.); Moste predsednik dr. Osojnik Janko, tajnik Vrhovec Stanko. Pozivajo se vsi klubi, ki jih je p. o. v jesenski sezoni opozoril na razne neurejenosti na igrišjih, da nedostatke še pred začetkom sezone odpravijo, sicer se ne bodo na njihovem irrišču določevale prvenstvene tekme. Vzame se na znanje referat delegata LNp na konferenci prvorazrednih klubov, ki jo je sklical u. o. LNP na dan 26. januarja t. 1. Na konferenci so bili zastopani vsi prvorazredni klubi LNP razven železničarja. Po soglasnem sklepu konference se odobri naslednji načrt tekmovanja v podsaveznem prvem razredu. V skladu s sklepom u. o. JNS (>Spor-tistac z dne 18 jan. i©36, propozicije za utakmice drž. prvenstva 1936 god.) se podsavezno prvefnstvo za tekoče leto odigra v dveh skupinah po pet klubov, in sicer: 1. štajerska skupina, ki jo sestavljajo klubi železničar. Rapid, Maribor iz Maribora, čakovečki SK iz čakovca in Atletiki iz Celja; 2. ljubljanska skupina, ki jo sestavljajo Ilirija, Primorje, Hermes iz Ljubljane, SK Celje iz Celja in Korotan iz Kranja. Do sedaj odigrane tekme za prvenstvo 1935-36 v štajerski skupini ostanejo v veljavi. Razveljavijo se tekme, ki so jih odigrali Atletiki. Celje in Hermes. Korotan se izloči Iz gorenjske skupine drugega razreda in se razveljavijo vsi rezultati Jci ji je Korotan dosegel v jesenski sezoni v tej skupini, obvezen pa je koocean prvenstva odigrati s klubi, ki so igrali v Kranju, povratne prijateljske tekme pod istimi finančnimi pogoji kot prvenstvene tekme. V vsem ostalem ostanejo za odi-granje podsaveznega prvenstva v veljavi sklepi podsavezme skupščine in pravilnik za od igranje podsaveznega prvenstva. Dodatno k sklepu zadnje seje u. o. glede 30/o za JNS od podsaveznih prvorazrednih tekem in po soglasnem sklepu konference prvorazrednih klubov z dne 26. jan. t. 1. se opozori JNS, da v smislu pravil nima pravice pobirati prispevkov od podsaveznih prvenstvenih tekem, ki spadajo v smislu pravil izključno v podsavezno kompetenco, temveč da ima pravico do odstotkov iz tekem šele v tekmah, ki jih med seboj odigrajo podsavezni prvaki. Objave Josip š to leer - Slavenski je skladatelj, ki je dosegel evropski sloves. Vsa njegova dela je sprejela v svoje založništvo ena največjih evropskih edicij Schott v Nemčiji. Religiofonija, najnovejše večje delo Slavenskega bo izšla še letos in že danes je vzbudila partitura največje zanimanje vseh glasbenih krogov Evrope. Je svojevrstno delo, po koncepciji oratorijska suita velike umetniške vrednosti. To delo je glavna točka koncertnega sporeda pevskega zbora Glasbene Matice, ki bo v petek 7. t. m. ob 20. v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 27 požarov Gostovanje Ljubljančanov v Maribora. Gospodična Majda Skrhinškova, hčerka ljubljanskega režiserja in on sam, g .Milan Skrbinšek, ter gg. Angel Jarc in dr. Danilo švara, člana ljubljanske opere, gostujejo jutri v torek v mariborskem gledališču. G. Jarc bo pel operne arije (Carmen, Dalibor), umetne (domače in tuje) in narodne pesmi. Pri klavirju bo g. kapetoik Švara. Od slovenskih komponistov so na sporedu Kogoj, Ravnik in švara. G. Skrbinšek in njegova hčerka bosta v prvi polovici sporeda recitirala pet monologov in tri dialoge iz Sheakespearejevih del (Ote-lo, Desdemona, Macbeth, lady Macbeth). V drugem delu sporeda recitira gdč. Skrbin-škova Župančičevo >Zeleno čelado« in »žebljarsko«, g. Skrbinšek pa Cankarjevo >Skodelico kave« in Kosovelovo > Rieh epi-nov motiv« in kot zadnjo točko Gregorčičevo pesem >Soči« ob improvizirani klavirski spremljavi g. kapelnika in komponista dr. Svare. »JT7TK3C«: iwoeaeljslBB ÖSaja Ponedeljek, TL IL TS3S TEDEN DNI FILMA Velik iilm o sultanu Abdulu Hamidu £aa izmed letošnjih filmskih senzacij utegne titi veliki film o rdečem sultanu Abdu-hi Hamidu. Še ta teden ga bomo videli v Ljubljani, seveda v Elitnem kinu Matici. Naj o filmu spregovorijo nekateri kratki podatki. Napravljen je bil po romanu Roberta Neu-manna. Roman ja kmalu zaslovel in seveda se ga je takoj polastila filmska produkcija, tokrat izjemoma ne Amerika, marveč London. Družba »Capitol-film« je napravila iz njega »kapital film«, kakor se glasi nemški dovtip. Stroškov je bilo nič manj, kakor 64.000 funtov šterlingov, pa dajte za kratek čas preračunati ta denar v našo valuto- " "" I Fritz Kortner Ime sultana Abdula Hamida Je pri nas Se živo v spominu, saj smo mnogi, ki smo preživljali njegovo dobo, zlasti pa po sultanovem padcu izvedeli marsikatere podrobnosti iz njegovega življenja. Leto 1909. je bilo posebno kritično za takratno turško veliko cesarstvo. Vodila se je ogorčena borba med mladoturki in staroturki. Razlikovali so se na zunaj razen po starosti samo po tem, da so mladoturki. Id jih je vodil žilavi in pogumni Enverbej, nosili bel, staroturki pa rdeč fes. V palači Jildis je vladal sultan Abdul Hamid II.. poslednji absolutni de-sjiot. Prevejanac je spretno izkoriščal borbo ooeh taboruv misleč, da s spletkami deluje za blagor Turčija in sebe. Z izredno lo-kavostjo je znal izkoriščati svoje nasprotnike. V zasebnem življenju pa je znal uživati, kakor vsi orientalski vladarji. V haremu je imel tristo krasotic iz vseh koncev in krajev svojega cesarstva Njegovo zasebno imo-v'no so cenili na stotine milijonov. Njegova najmanjša želja je takoj postala zakon. Ko ja bilo v Turčiji največ prerivanja je prišla v Carigrad mlada operetna pevka Terezija. Nu, tu se pa že prične film. Vse, kar se nato dogaja boste videli in culi z belega platna. Zasedba je prvovrstna. Sultana Abdula Hamida glumi sloveči igralec Fritz Kortner, ki istočasno igra tudi igralca Kislarja. Operetna pevka Terezija je lepotica Adrijana Anesova. Važno vlogo KadarpaŠe igra znani igralec Nils Aster, ki ga že precej časa nismo videli. Hasan hej pa j eWalter Ril-la. Avanture in spletke v znameniti palači Dolma Bagdže, Carigrad v ljubezni in strasti, operetna pevka in plesalka v haremu, trdnjava ljubezni v palači Jildis, sultanovo skrivno gledališče, razkošje orienta in prekrasna glasba to je tisto, s čemer je bistri režiser Karl Crune napravil velik, močno učinkovit film. Tajni kurir Hans Albers ima pri nas preoej prijateljev in prijateljic. Predstavlja tip moškosti, poguma, spretnosti, odloóno&tL Se vsi njegovi filmi so bili vsebinsko dobri, živahno razgibani, pokazali so nam tudi precej sveta, zlasti pa odlično igralsko sposobnost Hansa Albersa samega. Mož je danes na višini svoje igralske kariere. Priboril pa si jo je s trdim delom. Pričel je v majhnem mestecu Güstrovu. Igral je klasične in moderne vloge, obenem je v odmorih premikal kulise. Kmalu pa se je spet znašel na cesti V vojni je bil ranjen na za-padni fronti. Po otkrevanju se je podal v Berlin in je nekoč po srečnem naključju «sfili moral nadomestiti znanega igralca Gvida Thielscherja. Kar s parketa je vskočil na oder in osvojil občinstvo. Navzlic popularnosti, ki jo je kmalu dosegel, so mu izprva dajali pri filmu le manjše vloge. Prav ga je odkril šele režiser Kari Frölich. Najmarkantnejša, uprav klasična je bila njegova kreacija Peera Gynta. V svojem najnovejšem filmu nastopi Hans Alberi» kot stotnik Prack, sloveč nemški pilot na maloazijski fronti. Obenem pa igra še drugo vlogo in nastopi kot bolj-ševiški general. Tudi njegova tovarišica, lepa Sa rio t a Suša, mora igrati dvojno vlogo. »Tajni kurir« nam riše zanimivo poglavje iz zadnjih dni svetovne vojne in kratko dobo po premirju. Odpira nam spet nov svet, zlasti Palestino in deloma Balkan. Napravljen je bil razkošno, z velikimi stroški. Film bo tekel v Ljubljani čez prihodnjo nedeljo. . :",'* ".>I:-..f>'::. >= -.'v ' --v *. r :'. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA » NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI samo pri KONSTANTINU L. J E Š J Č U • S R E Č N I K U BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DIN 160 za celo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO Cek. rač. Pošt. šted. Br. 57.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-pošljem brezplačno. Človek, potrese Kakor vse kaže, imajo v Ameriki človeka, ki napoveduje potrese, kateri se potem v resnici godijo. Ta mož se imenuje Reuben Greenspan, ki po poklicu ni samo mornar, naravoslovec, zvezdoslovec, matematik in zdravnik, ampak tudi seismolog ali potreso-slovec. Greenspan se že dolgo bavi s proučevanjem premičnic in njih gibanja, s proučevanjem meseca in morskega pritoka ter odtoka. Na osnovi svojih študij trdi.da je zemeljska skorja v gotovih časovnih presledkih izpostavljena tako močnemu privlače-nju po vsemirju. da na najšibkejših plasteh kar poči, kar je neposredni vzrok potresov. Ta znanstvena teorija sicer ni nič novega, vendar ima Greenspan to zaslugo, da je iz nje posnel gotove sklepe, ki imajo praktično vrednost. Sestavil je namreč sezname, ki jih je treba samo Čitati. da se lahko napovedo predstoječa tresenja zemeljske skorje, in sicer ne samo približen čas, kdaj se bodo vršila, ampak tudi kraj. kje se bodo zgodila. Resnica je, da je možak dozdaj še vedno imel uspeh s svojimi napovedmi. Napovedal je potresno katastrofo v Queti v vzh. Indiji, zadnji poi res na Japonskem izbruh ogn jenika Krakatu. Zdaj napoveduje nove strašne katastrofe, ki se bodo v kratkem zgodile tako v okolici Rdečega morja, kmalu potem pa na zapadni obali Južne Amerike. Sultan Maledivskih otokov V London sa pelje ta čas Sultan Malediv-skega otočja, da se pokloni tam svojemu vrhovnemu vladarju, anglaškamu kralju. Mož vlada nič manj nego deset tisoč koralnih čeri in otokov, ki so deloma obljudeni, delo ma neobljudeni. Otočje leži kakšnih 300 morskih milj jugozapadno od Cejlona. Sultan vlada šele leto dni in je sledil svojemu bratrancu Šame-ud-Dinu, ki ga je pregnala revolucija, ko je hotel na otočje uvesti neke novote, ki si jih je nabral na svojem potovanju po Evropi. Prebivalstvo, ki sestoji skoraj izključno iz gojiteljev kokosovih palm in ribičev bisernih školjk, pa ni hotelo nič vedeti o teh novotah. parlamentih, ministrskih kabinetih in podobnih stvareh, o katerih je sanial Šame-ud-Din, in ga je napodilo. Roosewelt slavi Roosewelta Državni predsednik Roosevelt je imel pred kratkim nalogo proslaviti svojega sorodnika bivšega državnega predsednika Teodorja Roosevelta. Proslava se je izvršila v newyorSkem naravoslovnem muzeju, ki ga je ustanovil Teodor Roosevelt. Sedanji predsednik je v svojem govoru dejal, da je njegov odlični sorodnik ustvaril izredne stvari v mnogih področjih. Bil je vse kaj drugega nego birokrat Literatura in znanost sta ga prav tako zanimali kakor lov. Kadar se je vračal s svojih velikih lovov v notranji Afriki ali Indiji, je imel navado, da je čital zgodovinska dela. Znano je, da je bil ta državnik eden najboljših poznavalcev ameriške ustavne zgodovine. Bil je pravi ameriški demokrat. Med drugim se je boril proti •trustom. Svoj govor je prednašal Franklin Roosevelt s takšnim temperamentom, da je žel zanj velik aplavz. Kot pesnikov v Westminstru V Westminsterski opatiji v Londonu fo, kakor znano, pokopani največji duhovi Anglije. Tu je dobil svoj poslednji mir tudi Rudyard Kipling, ki je umrl kratko pred kraljem Jurijem V. To je že tretji pisatelj v tem stoletju, ki mu je angleški narod izkazal tako visoko posmrtno čast. L. 1905. so položili k večnemu počitku v tako zvani kot pesnikov v kapeli Svete vere Johna Irvinga, 1. 1928. pa Thomasa Hardyja. Tam vidiš tudi poprsja Walter-ja Scotta, nagrobnika Macaulaya in Thak-keraya ter spomenik Charlesa Dickensa. A ne samo pesniki in pisatelji, tudi muziki ležijo v tej kapeli, med njimi tudi Jenny Lind in skladatelj Händel. Sokolsko društvo Studenci pri Mariboru sporoča vsemu sokolskemu članstvu- da nas je zapustil naš starosta brat ANTON HREN ŠOLSKI UPRAVITELJ. Nepozabnega prvega našega starosto spremimo na njegovi poslednji poti v torek, dne 4* februarja ob 15. uri izpred Sokolskega doma. Slava njegovemu spominu ! STUDENCI, dne 2. februarja 1956. ODBOR. Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCO LIJA V LJUBLJANI — se priporoča oledim m slabotnim osebam ~INŠERIRAJ V „JUTRU" uspehov •n oglas v »JUTRU« žena v sodobnem svetu Novo nemško pravo za ločitev zakona Predsednik odbora za zakonsko (bračno) pravo pri Akademiji za nemško pravo je objavil predloge za reformo ločitvenega prava. Osnova temu predlogu je dosledna izvedba nacionalno socialistične miselnosti o vsebini zakona in popolno ignoriranje katoliških zakonskih prjdpisov. Po nacionalno socialističnem pojmovanju zakona se s skle-niivijo zakonske zveze ne ustanavlja le oseben odnos med možem in ženo. zakon je v prvi vrsti jedro narodne skupnosti. Narodna skupnost je na obstoju zakonov zelo inleresirana nima pa nikakega interesa na obstoju zakonov, ki ne morejo izpolniti svrhe zakona ali pa pomenijo calo nevarnost za biološki in kulturni prospeh naroda. Nacionalno socialistično pojmovanje zakona vodi do uvedbe načela o »razrušenem zakonu« kot razlog za ločitev. Sodnik mora priti do spoznanja, da se po človeški presoji ne more vač pričakovati zakonu primernega razmerja med zakonci. Med drugim more zakonec enostransko zahtevati ločitev, če drugi brez opravičljivega razloga odklania zakonsko potomstvo. Reformatorji zatrjujejo, da nimajo namena olajšati ločitve zakonov, temveč da gre le za opredelitev, ali naj se ločijo ločitve potrebni zakoni, ali pa naj se ohranijo propadli zakoni, ki so brez prave vsebine. Tudi se po novem predlogu ne bo upoštevalo, ali je iz zakona izšlo potomstvo ali ne ker so raformatorji mišljenja, da ima za otroke dvomljivo vrednost ohranitev takega zakona, v katerem stalno vladajo spori in so otroci vsak dan priča zmerjanj in grdega ravnanja. Povsem nova pa je po tem zakonskem predlogu možnost ločitve zakona na predlog državnega tožilca. Za tak postopek so podani ločitveni razlogi tedaj, če kljub sporazumu zakoncev po nacionalno socialističnem pojmovanju primanjkuje zakonu nravne vsebine, zaradi česar bi mogla narodna skupnost utrpeti znatno škodo. Zločinsko ali ne-nravno življenje zakoncev spada prav tako v območje državnega tožilca, predvsam pa udejstvovanje zakoncev v komunistični propagandi pod okriljem zakonske skupnosti. „Žena in dom" in „Pohod" »Pohod« je »prejel in priobčil« dne 16. januarja na str. 3. pod naslovom »žena in dom« anonimni napad na Angelo Vode-tovo zaradi njene knjige »žena v sedanji družbi«. Ali je bil ta napad upravičen in dostojen, naj presodi vsakdo sam. Mi glede tega ne zavzemamo tu nobenega stališča, kakor tudi ne nasproti boljševizmu, ki mu zamerja pisec očividno le to, da tolerira Žide. Hočem k stvari podati le dvoje stvarnih pojasnil, ki naj bi jih po mojem mnenju upošteval vsakdo, ki si ustvarja sodbo o hitlerjanstvu in o ženinem »naravnem poklicu«. 1. Hitlerjev protižidovski program je bi! izvršen tako, da so pretepli in izgnali iz Nemčije tisoče revnih Židov, malih trgovcev in znanstvenikov. Hitler pa je obljubljal predvsem iztrebljenje židovskih k a-pitalistov in njihovih tvrdk, zlasti ve-leprodajaln (»Warenhäuser«), kar naj bi bilo v korist nemškim obrtnikom in manjšim trgovcem. Kako je dejanski položaj, naj nam pojasnita naslednja primera: »Warenhaus« žida Tietza, ki ima svoje podružnice v vseh večjih mestih, ne samo da ni bil odpravljen, ampak je bilo celo saniran po Hitlerjevi »revoluciji« s 25 milijoni RM. židovsko - amerikanski koncem Wool- worth je imel konec leta 1932. v Nemčiji 70 podružnic, v teku leta 1933., torej že pod Hitlerjevim režimom je število podružnic naraslo na število 81, Woolworthov v Nemčiji naloženi kapital pa je zrasel ▼ tem času s 6.4 milijonov na 7.9 milijonov RM. Hitler torej niti ni zboljšal materialnega položaja nemškega delavca, kar priznava tudi pisec članka v »Pohodu«, niti ni uničil židovskega kapitala. V čem je torej korist nacionalnega »socializma«. 2. Kdor se zavzema za to, da naj bo žena »čaščena« kot »naša najzvestejša, prijateljica« itd. — ta naj ne daje izraza svojemu češčenju v tem, da ji odreka pravice do lastne eksistence in političnih pravic, ki ji najbolj omogočajo borbo proti zatiranju in zapostavljanju, temveč naj pomaga zboljšati ženin materialni in socialni položaj. Ce bo ženi zakon (poroka); nudil res človeka vredno preživljanje, se bo itak sama želela posvetiti svojemu na« ravnemu poklicu. Dokler pa ženam ni zajamčena možnost, da se odločijo za zakon z možem, ki jim bo simpatičen in ki jih ne bo imel le za služkinje, toliko časa Je zanje rešitev edino v pravici in možnosti lastnega zaslužka. Odrekati jim pravico in istočasno iskreno govoriti o češčenju žene ni mogoče. Stanjevstrt. Drobne novice 'deal nove nemške žene Lahko posnemamo iz inserata v Münchner Neueste Nachrichten«: Dvainpedesetletni, čisto arijski zdravnik, ki se je boril pri Tannentergu ter se namerava naseliti, želi moškega potomstva v civilnem zakonu z zdravo staroarijsko deviško skromno, tudi za težko delo pripravno gospodinjsko žensko s širokimi pod-petniki, brez uhanov, brez premoženja, brez posredovanja, proti zagotovilu najstrožje diskrecije.« Češke umetnice. Pri brnski razstavi skupine >vytvarnych umelcü v Brnè< sodelujejo tudi tri žene: ga. L. Prochàzkovà, V.Jicins-ka in N. Bartouskovà. Babice proti visokim davkom. Tudi če^ke babice prav tako, kakor naše tožijo o preveliki višini davkov. V neki sev. moravski občini so si skušale pomagati na pameten in najbrže tudi uspešen način; Pritožile o se ,>iuii oviineijciuiii davkom, češ, da o odmerjeni po času konjunkture, ne da bi davčna oblast vpoštevala padec števila ojstev in vsled tega nujno zmanjšane do- hodke babic. PriiožSe so pritožbi podrobno statistiko števila rojstev in svojih dohodkov. Davčna obla/rt je stvar preiska_ la in morala, tudi po svojih dognanjih pritrditi trditvam babic. Zelo verjetno je, da bo njihova pritožba ugodno rešena. —■ Tudi pri nas menda pada število rojstev, m po vrhu je treba še vpoštevatS pri nas tako razpaslo mazaštvo, ko dobiva bab*, ca tudi od dejanskih porodov le razmeroma majhno število v oskrbo. Nemara bi naše babice poskusile tudi na ta način zniža fi svoje davke. Potem bi si se nemara celo davčna oblast Začela boriti pr0ti mazašrtvu, kar bi bilo dobro ne le za babice in davkarijo, temveč tudi za porodnice in naš naraščaj. NOVA SNOV ZA ČEVLJE Ruski kemiki so dognali, da da želodčna stena (koža) delfinov izborno usnje za čevlje. V usnjarnah v Toganrogu izdelujejo ré delfinovega želodca čevlje in rokavice prav posebne kakovosti. Iz te tvarine so dozdaj izdelali že trideset milijonov čevljev. Zapusti! nas je za vedno naš dobri in nenadomestljivi soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod ANTON HREN šolski upravitelj v Studencih. Poslovili se bomo od rajnkega v torek, dne 4. februarja ob 15. uri v Sokolskem domu v Studencih. Na željo blagega pokojnika naj se prijatelji mesto nakupa vencev in cvetlic spomnijo Učiteljskega doma v Mariboru. Studenci pri Mariboru, dne 2. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALL BI Ohtina Ljnbl;»n» Mestni pogrebni tavod Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod Jurij Jezeršek žel. kurjač v pokoja, danes, dne 1. februarja 1936 v 94. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 3. februarja 1936 ob 3. uri popoldne z Vidovdanske ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. februarja 1936. ŽALUJOČI OSTALL Urejuje Davorin Ravljen, —■ Izdaja ta konzorcij »Jutra« Adolf RIbnIkar» — Za Narodno tiskarn. sat Franc Jezeršek, — Za tnaeratnl del Je odgovora AJoj* Novak. — Vai t LJubljani.