Leto V. Ljubljana, dne 25. sušca igio. St. 6. GLASILO „KMETSKE ŽUPANSKE ZVEZE". Izhaja vsakega 10. in 25. dne meseca, ter stane celoletno 6 kron, polletno pa 3 krone Dopise je pošiljati uredništvu »Občinska Uprava« v Ljubljani. — Rokopisi se ne vračajo. Odgovorni urednik: Dr. Vladislav Pegan. Naročnino in oglase sprejema upravništvo • Občinske Uprave« v Ljubljani Cena oglasom je za dvostopno petitno vrsto 20 vinarjev, večkratno inseriranje po dogovoru. Kako naj se rešujejo uradni dopisi, razpisi, i. dr. — Podlago za dobro in vspešno uradovan.je tvori pravilno reševanje došlih spisov. Tudi v tem oziru manjka v občinskih uradih potrebna enotnost. Zato priobčimo v teh vrsticah kratko navodilo, kako naj županstva postopajo pri reševanju uradnih spisov, da se bo doseglo vsaj približno to, kar se zahtevati mora. — Gotovo je, da se mora tudi v tem oziru pokazati napredek! — V prvi vrsti je treba voditi pravilno vložni zapisnik, ki ga imajo — vsaj upamo — vsa županstva. V ta zapisnik se mora takoj ko dojde — vpisati vsak dopis (razpis, i. t. d.) in sicer kolikor mogoče natančno vsebina, vendar pa kratko in jedrnato, n. pr. »razpis deželnega odbora,l.tičoč se poprave občinske poti v . . .« — Na to se napiše na akt zgoraj : Prejeto (ali došlo): .....dne..... Št. .... prilog . . . Obenem ko se izvrši vpis v vložnem zapisniku, naj se vpiše dotični akt tudi v posebni i n-deks (abecedno kazalo) na ta način, da se pod dotično črko vsakokrat lahko tudi po daljši dobi hitro najde dotična vloga. Indicira naj se vedno glavni predmet bodisi v prvi vrsti ime oziroma naslov odpošiljatelja s kratko označbo vsebine n. pr. »poprava poti« — bodisi tudi z vsebino vloge same, n. pr. pod črko >P«: poprava poti. — Potem ko je spis vpisan v vložnem zapisniku in iz tega prenešen v indeks je treba takoj rešitve. Vodilno pravilo za županstva bodi: Vsi spisi naj se rešujejo sproti in sicer naj kasneje tekom 48 ur, izvzemši slučaje, ako je treba daljših poizvedb ali pa odločitve v seji občinskega odbora. Pa tudi v teh slučajih se rešitev ne sme zavlačevati. — Kadar se tiče spis, ki ga je treba rešiti, kake važnejše zadeve, posebno takrat, ko izda županstvo kako rešitev v lastnem delokrogu, ali pa vsled sklepa občinskega odbora, naj se izdela vedno na spisu koncept (načrt rešitve). — Koncept naj se dela vedno tudi v vseh slučajih, kadar se vrne prvotna vloga stranki oziroma dotični akt oblastvu, od katerega je došel. V takem slučaju naj se izgotovi koncept na posebni poli, ki dobi vložno številko dotičnega akta in se po odpošiljatvi rešitve shrani med drugimi spisi. Če se pa došla vloga ne vrne stranki, potem naj se naredi koncept na aktu samem. — Opustiti izdelovanje konceptov bi se moglo le takrat, če se ne tičejo spisi kakih važnejših zadev, n. pr. pri dostavi uradnih odlokov, obvestil, i. dr. — V takem slučaju se vrne z običajno rešitvijo »po ugoditvi« cel spis oblastvu, odkoder je prišel. — Pri teh — takozvanih indorsatnih (tudi ter-galnih) rešitvah — naj se zabeleži v vložnem zapisniku, da se je vrnil prvotni spis; če pa je ostal med spisi — »ad aeta« — koncept, naj se tudi to zabeleži v vložnem zapisniku v rubriki »opomba«. Še nekaj treba omeniti glede vložnega zapisnika. Večkrat se pripeti, da se eden in isti spis po dvakrat in več vrne županstvu. V tem slučaju je pravilno, da se vsakokrat iznova vpiše v vložni zapisnik in dobi vsled tega tudi novo vložno številko. Vedno pa je treba v takem slučaju napraviti zvezo v vložnem zapisniku na ta način, da se v odgovarjajoči koloni pri novi vložni številki vpiše prva in pri tej nova. — Dovoljeno je sicer tudi, če se gre za isto vsebino, da se akt vpiše v drugič pod prvotno številko in se potem na spisu pred vložno številko dostavi »ad št . .«. Ko je spis obdelan, to je: vpisan v vložnem zapisniku in inde' su; r^šen in rešitev vpisana z dnevom odpošiljal ^e v vložnem zapisniku, — se shrani akt (— ako se ne vrne stranki, odnosno oblastvu —), sicer pa koncept — v registra-turi, Žal, da imajo naša županstva tako malo smisla za važnost shranjevanja uradnih spisov. Povečinoma jih porazgube, ali jih raztrgajo otroci, ali pa jih župani - trgovci porabijo za zavijanje popra in duhana, če jih ne pokurijo dekle. — To se mora nehati! Vsi akti — in sicer od vsakega letnika posebej se morajo — po zaporednih številkah — ločeno od računskih prilog skrbno hraniti. Napravi naj se iz tršega papirja ovoj in vsi spisi vštevši koncepte naj se zvežejo v poseben »fas-cikel«. Če se odvzame potem kakšen starejši akt, naj se vloži vedno na njegovo mesto, poseben listič s potrebnimi podatki, kam seje priložil akt. To naj se zabeležuje tudi v vložnem zapisniku. — Ne dopušča nam prostor, da bi morda z vzgledi navajali razne načine rešitev, ali celo vzorce. — Le na nekaj še opozarjamo. — Županstva morajo znati razločevati višja in sebi enaka oblastva; (slednja se zovejo s tujim izrazom tudi koordinirana ali korespondujoča). — Višja oblastva so: v prvi vrsti deželni odbor, in v drugi vrsti — a le v zadevah pre-nešenega delokroga — tudi politična oblastva. — Pri tej priliki pa moramo opozarjati županstva, da je v rečeh lastnega delokroga, torej v vseh občinskih gospodarskihzadevah edina naj višja instanca — deželni odbor! — Na višja oblastva in na njihove razpise, ukaze, odloke i. t. d. morajo županstva redno poročati in opustiti takozvani ,službeno-vljudni' ton, ki je sicer povsod že odpravljen kot star ,00!'. — Nasproti višjim oblastvom morajo županstva vedno čutiti se kot podrejeni organi, ki morajo ukaze izvrševati, na razpise »poročati« »in ne odgovarjati« i. t. d. Pa kakor rečeno — postali bi preobširni, če bi se hoteli spuščati v nadaljne podrobnosti. — Le še na eno važno stvar pri reševanju uradnih spisov moramo opozarjati, — in sicer: 1. Z ozirom na obliko naj se rabi pri poročilih na višja oblastva vedno cela pola, in naj se dela na zunanji strani preganjene cele pole (na hrbtu) »rubrum (nadpis) s kratko vsebino poročila, n. pr. Veleslavnemu deželnemu odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani. Poročilo županstva v o popravi občinske poti v (Na razpis (ukaz) z dne ) 2. Pri vsaki rešitvi (poročilu) se naj sklicuje na dopis (razpis, ukaz i. t. d.) onega oblastva, odkoder je spis došel, in sicer se mora navesti dan in številko dotičnega prejetega spisa, ker se s tem omogoči hitrejše poslovanje oblastvom, ki morajo reševati na leto na desettisoče aktov. — Rešitev naj se pričenja torej redno takole »Na ukaz (vsled razpisa) veleslavnega z dne štev. ............... se po- roča«, i. t. d. — Županstva poživljamo, da se ravnajo po teh navodilih. — Vprašanje občinskih tajnikov. Iz goriške okolice. Članek pod tem naslovom v štv. 4 »Občinske Uprave« t. 1. me je nagnil, da spregovorim nekaj o tem predmetu. — Deželni zbor za Goriško in Gradiško uvažu-joč potrebo stalnih občinskih tajnikov, je v svoji seji dne 12. novembra 1904 sprejel popravljen občinski red za našo deželo; ta občinski red določa, da bi morali biti občinski tajniki stalni, bodisi da so postavljeni za edno ali več občin skupno; pa glej, ta občinski red še do danes ni potrjen na Najvišjem mestu. In zakaj ne? Ker pri nas se ne gre za to, kadar so občinske volitve, kdo bode župan, marveč kdo bode tajnik; od tod toliko zmešnjav in bojev pri volitvah. Lepo je, da je v edni osebi združeno žu-panovanje in tajnikovanje, ako je ta na svojem mestu; pa žalibog ni povsod tako. Tudi se pripeti, da je odstavljen kateri tajnik samo vsled političnega prepričanja in se niti ne gleda na zmožnost osebe, ker vladajoča stranka hoče, da je tajnik njenega duha. Največkrat je tudi napaka v občinah, da se prepusti tajniški posel osebi župana, in župan kot tajnik vodi vse posle sam. Pa pride do nove volitve, da se izvoli drugega, ki ne pozna notranje uredbe občine in predno spozna vse poslovanje, izvoljen je spet drugi. — Koliko trpi občina pri tej vedni menjavi tajnikov-županov oziroma tajnikov! Dober tajnik pri občini mora poznati natančno zakone, mora poznati osebe, ki so pristojne v občino, ki pa bivajo drugod, s kratka: imeti mora vse točno v posebnih zaznamkih zabeleženo, bolniške stroške; osebe, ki zunaj občine bivajo; dovoljene stavbe; z eno besedo — vse in vsako posebej, da ve in zna, kdaj mu je treba to ali ono ukreniti. Tajnik mora biti duša v občinskem gospodarstvu, mora biti tajni voditelj županov v razpravah pri sejah, ako ta ni sam zmožen tega opravljati. — Ako se vodijo razprave in zapišejo v zapisnik tako, kakor narekuje kak starešina, nimajo sklepi čestokrat postavne oblike in se potem županstvo le osmeši z izvajanjem takih sklepov. — Dober in večleten tajnik pa vsemu temu odpomore s svojim svetom. Merodajnim činiteljem naj bi bila prva in glavna naloga, da se v občinah nastavijo zmožni in stalni tajniki, ker takim se ni potreba ob even-tuelnih občinskih volitvah nagibati na mnenje in želje kterekoli stranke, marveč delovati strogo na stališču zakona, ker to je prava pot. Ako pa tajnik zgreši to pot ali je primoran jo opustiti, ni več samostojen stalen tajnik, marveč je odvisen od oseb, ki stremijo po nečem, kar ni pravo in ni v postavi vtemeljeno, tedaj tudi ni v blagor občine delovanje takega tajnika. Da se temu v kratkem odpomore je želeti, da se čim prej sankcionira naš novi in v začetku omenjeni občinski red, ker ta ima namen na Goriškem rešiti tajniško vprašanje. — Temu dopisu dostavljamo še, da se je tudi kranjski deželni zbor že pečal z vprašanjem občinskih tajnikov leta 1901. — O tem spregovorimo v prihodnji številki, ker vprašanja o občinskih tajnikih ne bomo izpustili izpred oči. — Pravila deželnih postaj zaplemenske merjasce. § 1. Da se omogoči povzdiga prašičereje tudi v takih krajih, kjer ni postaj za plemenske prašiče, ustanove se postaje za plemenske merjasce, katere imajo namen vzdrževati plemenske merjasce in se imenujejo »Deželne postaje za plemenske merjasce.« § 2. Taka postaja naj deluje redoma z enim plemenskim merjascem one pasme, ki jo določi deželni odbor. § 3. Lastništvo take postaje poveri deželni odbor veščemu prašičerejcu, ki ima zračen, svetel in snažen svinjak, ograjen prostor za spuščanje merjasca in tekališče. Prednost do takih postaj imajo člani živinorejskih zadrug. § 4. Ob ustanovitvi postaje izroči nje lastniku deželni odbor plemenskega merjasca za polovično nakupno ceno. Deželni odbor nosi tudi železniške prevozne stroške. Najkasneje v 14 dneh po prejemu merjasca, mora povrniti lastnik deželnemu odboru nanj pripadajoči del nakupnine in eventuelne druge stroške. Dokler tega ne stori, ostane merjasec last deželnega odbora. Ko žival prevzame, izgubi vsako pravico do ugovora radi njene kakovosti. §5. Lastnik postaje mora držati merjasca za pleme vsaj dve leti, ako pa ostane žival za pleme sposobna, tudi še tretje leto, odkar ga je začel rabiti za pleme. Merjasca mora spuščati proti navadni krajevni odškodnini na tuje svinje, v kolikor to določajo predpisi. Vendar ga ne sme spuščati redno vsak dan ali celo po večkrat na dan. Povprečno sme napraviti merjasec na leto okoli 40 skokov. Strogo prepovedano pa je spuščati merjasca na svinje, ki očitno niso zdrave. § 6. Lastnik postaje mora voditi natančen spu-ščalni zapisnik. Kadar bi merjasec postal za pleme nesposoben, kadar bi nevarno obolel ali poginil, kadar bi splošno nastopila bolezen v njegovih svinjakih, mora lastnik postaje to nemudoma naznaniti deželnemu odboru. Kadar pa se pojavi kužna bolezen pri njegovem merjascu ali drugih njegovih prašičih, mora to prijaviti deželnemu odboru telegraflčno. Razume se samoobsebi, da mora o tem poročati tudi c kr. okrajnemu glavarstvu, kakor določa zakon. Merjasca je dati vsako leto in pravočasno varstveno cepiti proti kužnim boleznim. Sploh mora ravnati lastnik postaje z merjascem po načelih umne živinoreje in se strogo držati navodil, ki mu jih da deželni odbor sam ali po svojih odposlancih, katerim je lastnik postaje dolžan razkazati vsak čas svoj svinjak, spu-ščalni zapisnik in eventuelne druge zaukazane zapiske. § 7. Po preteku dveh oziroma treh let, da deželni odbor po lastnem prevdarku lastniku postaje, ki se je točno držal vseh navodil, novega merjasca pod istimi pogoji kakor ob ustanovitvi postaje. Ravno tako odloči deželni odb t1, kadar bi merjasec pred navedeno dobo postal za pleme nesposoben ali poginil brez krivde lastnika postaje. Komur pa bi merjasec postal za pleme nesposoben ali poginil po njegovi krivdi, mora povrniti deželnemu odboru vse stroške, ki jih je imela dežela z nakupom merjasca. § 8. S podpisom zaveznega pisma se lastnik postaje za plemenske merjasce zaveže držati se točne teh pravil in ukazov deželnega odbora, ker bi mu isti sicer lahko odvzel vsakršne pravice do tako postaje. Nov vinski davek. Sedanji finančni minister Bilinski namerava v svoji finančni predlogi v svrho pokritja razdra-panih financ uvesti nov davek, ki bi zlasti hudo zadel naše vinorejce, ki že itak ne morejo več dihati pod težo bremen. Nastal je v vseh krogih, tako vinskih pro-ducentov-vinogradnikov, kakor vinotržcev in gostilničarjev, velik odpor proti temu davku. Tudi v slovenskih pokrajinah se je vršilo več shodov, na katerih se je protestiralo proti temu davku. Navzoči so bili povsod razni slovenski poslanci. Najbolj uspeli protestni shod pa se je vršil na Dunaju dne 6. marca t. 1., na katerem je bilo nav-zočih nad 6000 oseb, — samih vinogradnikov, vinotržcev i. dr. Upanje je — in kakor se kaže zagotovljeno, da ne bo večine v državnem zboru za ta davek, kar je le želeti v interesu naše vinoreje. — Vprašanja in odgovori. 67. Obč. urad S. na P. Vprašanje: Pri nas je bil pristojen neki V. S. Niegova žena z otroci prebiva že čez 10 let v sosedni občini M. On pa se potepa večinoma okoli po svetu, dninari, itd., ve-čjidel pa je v zaporu zaradi tatvine. Žena ima ondi, kjer biva, svoje posestvo. Ali moremo izreklamirati omenjenega V. S. z ozirom na to, da njegova družina že toliko let stalno biva v občini M , ali obdrži on domovinsko pravico v naši občini ? Kaj naj ukrenemo ? Odgovor: V. S. ni samo bil, ampak je še vedno pristojen v Vašo občino. Njegovo domovinstvo ni odvisno od njegove družine, ampak ravno nasprotno: kamor je pristojen mož, tja spada žena z otroci. —- Če bi mož samo prostovoljno odhajal z doma, na primer na delo, četudi za dalje časa, potem bi to ne bilo pretrganje bivanja. Kakor pa pravite je mož večkrat zaprt, torej je odsoten iz občine M. in sicer neprostovoljno. Vsled tega na podlagi pripo-sestvovanja ne more pridobiti domovinske pravice v občini M. — 68. Županstvo B. pri P 1. (K.) Vprašanje: K nam zahaja prodajat med in druge slaščičarske izdelke velik nasprotnik Slovencev. — Ali mu more to prepovedati občinski odbor? Kaj lahko stori lastnik zemljišča, kamor postavlja prodajalec svojo kramo> Ali je s tem pridobil kako pravico, da je hodil že več let semkaj prodajat svoje slaščičarske (medene) izdelke ? Kako postopati, da mu to zabranimo ? Odgovor: Po obrtuem redu dotičnemu ni mogoče zabraniti prodaje izdelkov v semanjem prometu ali ob cerkvenih shodih. Saj drugekrati gotovo ne zahaja prodajat k Vam. Občina mu izvrševanja tržne pravice ne more prepovedati, razven če bi bili izdelki pokvarjeni, ker takrat lahko nastopi župan kot načelnik krajevne zdravstvene policije. — V poštev pride torej le posestna pravica zaradi prostora. V tem slučaju bi moral dotični trgovec imeti že služnostno pravico priposestvovano. Tu pa pride zopet v poštev določilo § 1470 občega državljanskega zakonika, ki pravi, da se more pravico (— služnost in druge na tujem svetu izvrševane posebne pravice — § 1469 o. d. z.) — pri-posestvovati, če ni vknjižena v javnih knjigah, — šele po tridesetih letih. Posestnik zemljišča mu torej — če nimata kakega obveznega dogovora ali pogodbe — enostavno lahko zabrani, da ne sme prodajati na njegovem svetu; to je najenostavnejša rešitev. 69. Županstvo v Budanjah. Vprašanje: Neki oče, ki je bil popred pristojen v našo občino, si je pridobil domovinsho pravico v občini SI. zase in za celo svojo družino (torej so bili otroci še vsi mladoletni? Op. ur.) — To domovinsko pravico si je pridobil 18. nov. 1906. Ena hčer pa je postala 1. jan. 1906 nezakonska mati; otrok je bil rojen v Reki. — Ali ni tudi nezakonski otrok pristojen tja, kamor je sedaj pristojna nezakonska mati oziroma njen oče ? Odgovor: Nikakor ne! — Domovinski zakon z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105 določa popolnoma jasno, da »imajo nezakonski otroci domovno pravico v tisti občini, v kateri je njih mati ob porodu domovno pravico imela«. — Oče in dotična mladoletna hči sta dobila novo domovinstvo šele po rojstvu otrokovem, ki ostane torej pristojen v Vašo občino. (Kraj rojstva pri domovinstvu sploh ne pride v poštev.) 70. G o s p. J. G., župan v Tr. Vprašanje: Župan sem že od leta 1893. torej skoz 17 let nepretrgoma. Zadnjič sem bil izvoljen 1. 1909. Ali sem upravičen, odpovedati se takoj občinski službi kot župan, dasiravno traja poslovna doba še 2 leti ? Ali me lahko prisili občinski odbor, da moram ostati župan do konca, in kam se mi je obrniti ? O d g o v o r : Ker ste imeli po § 20, točka 5, občinskega reda, pravico odreči se izvolitvi, Vam ne more tudi sedaj nikdo kratiti pravice, odreči se županski časti. V tem slučaju Vas ne more siliti niti občinski odbor, niti kako oblastvo, da vodite županstvo nadalje; tudi globe se Vam samo zaradi odstopa ne more naložiti. Glede nove volitve župana Vas opozarjamo na § 22. občinskega reda. Odstop morate naznaniti okrajnemu glavarstvu; o izvršeni spremembi se mora poročati tudi deželnemu odboru. 71. Županstvo Hren. (Not r.) Vprašanje: Občinski ubožec B. Š„ star 66 let, samec, skoro popolnoma slep, bi rad dobil pravico, da bi smel z muziko okrog hoditi in si s tem služiti kruh. — Ali mora to prošnjo delati prosilec sam, ali jo sme narediti županstvo ? Kako je prošnjo napraviti? Kako se mora kolkovati in ali je treba priložiti kolek za licenco ? Kam je poslati prošnjo ? Odgovor: Opozarjamo Vas na odgovor pod št. 24 v 2. letošnji številki »Občinske Uprave«. — Pripomnimo še, da dobi licenco za takozvano godbo za beračenje (Bettel-musik) le oni, ki je v resnici potreben in le za eno leto; torej se mora prošnja ponoviti vsako leto. Prošnjo lahko naredi dotičnik sam, ali pa naj jo poda pri županstvu na zapisnik. V njej se mora natančno navesti, za katere kraje želi, da se mu da dovoljenje. (Ponekod na Kranjskem, n. pr. na Bledu je beračenje z godbo prepovedano). Prošnje se mora kolkovati (1 K), ker pristojbinski zakon ne določa nikake oprostitve ; tudi nam ni znana kaka tozadevna naredba. Kolka za licenco pa ni treba prilagati; če bo potreben, ga bode oblastvo naknadno zahtevalo, skoro gotovo pa ga ne bode treba. — Prošnjo pošljite na vsak način c. kr. okrajnemu glavarstvu. 72. A. Ž. v o b č. Ž. Vprašanje: Jaz imam od vasi kakih 300 metrov svoj dom, in še naprej je studenec za vodo. — Gre se za tlako (od-kidavanje snega proti cerkvi in do ceste). Letos so mi v tem snegu naložili kar šest kron in vselej je tako. Povabila mi ne pošljejo nikoli; predno pa jaz do vasi pri-kidam, izgotovi že cela vas omenjeni poti, meni pa na-lože kazen. Občinski odbor je sklenil za vsak dan peš-tlake po 3 K, če dotičnega ni. Pri nas je pa v dveh urah v