List 26.
Iz Ljubljane dne 3. julija.
Za   časa   adresne   debate   v odseku   bile   so   vse stranke   poslanske zbornice edine v tem, da je politični položaj tejasen, nadejalo se je, da bode adresna debata pokazala, kje   bo večina. In ker te ni bilo, mislilo se je od več strani, da bodo  razprave v državnem proračunu politični   položaj   razjasnile  in   večino   ustvarile,   ali te nade se bodo težko uresničile, ker se vse bolj tako suče, da se sme soditi,   da   se ne bode položaj uže zdaj bistveno spremenil in bode  ostal nejasen vsaj do prihodnje jeseni ali zime, ko   se  bode  zopet  sešel   državni  zbor. Da je položaj od začetka zasedanja nejasen, zato se navajajo   med   drugimi   ti le vzroki: izid   volitev,   propad Staročehov  in  zmaga Mladočehov,   dalje  odstop finančnega ministra Dunajevskega, približevanje levice k vladi. Nejasnost političnega   položaja   se najbolj   kaže pri govornikih o proračunu.   Prej   so   se ločevali navadno po svojih sedežih   na   levi  ali desni  strani   predsednikovi, zdaj je vse drugače, le Poljaki in levičarji se popolnoma ujemajo z vlado in ne govore proti.
Ministerski predsednik po našem mnenji ni zatajil svojih dosedanjih načel, izrekel se je le za nekako premirje, da se ustreže željam prebivalstva, katero želi miru in rešitve nujnih socijalnih in gospodarskih vprašanj. On je bil, odkar je L 1879. zopet vladno krmilo v roke dobil, vedno za to, da bi se stranke zjedinile v skupno delovanje, ali levičarji mu doslej niso pritrdili, ker so bili še do zadnjih let mnenja, da se ne more vzdržati taka vlada, v kateri nimajo njih načela prevage. S tem seveda so tudi Taafie-ja silili okleniti se prejšnje večine. Ali uže za časa obravnav o češko-nemški spravi videlo se je, da so levičarji sprevideli, da z opozicijo ne morejo Taaffe-a, kateri ima zaupanje na Najvišjem mestu, strmoglaviti, in tedaj so svojo taktiko premenili. Da je to previdno bilo, prepričali so se, ko je izstopil iz ministerstva finančni minister, katerega so kolovodje levičarski najbolj črtili, in vravnali so svoje delovanje tako, da se lahko nadejajo priti zopet na krmilo, ker se, ne   zatajivši   svojih    načel    za   vladni   program   lahko
izreko. Voditelji levice, kateri so še pred dvema letoma Taaffejevo vlado med najslabeje, katere je Avstrija doživela, šteli, so zdaj druzega mnenja, jo podpirajo in so torej njeni prijatelji. Ker Taaffeja tudi Poljaki in konservativci podpirajo, trdi se res vsaj za zdaj lahko, da je on veliko dosegel; ali da bi se mu posrečilo doseči, da bi ga vse stranke tudi dalje podpirale, to pa ni verjetno, akoravno jim nihče ne more odrekati,- da bi ne delovale zmerno, razumno in politično razsodno. Da bi pa to moglo dolgo trajati, ni verjetno, ker od konservativne stranke ni moči zahtevati, da bi se odpovedala svojim narodnim in verskim težnjam, ker hočejo levičarji služiti vladi le, ako se ne dotika dosedanjih njih pridobitev, in ker jo tudi Poljaki hote podpirati le tedaj, ako se na njih želje ozira. Iz katerih strani so bode večina naredila, če se ne uresničijo želje levičarjev, da bi se zjedinili s Poljaki, to je zdaj še težko preuda-riti. Le to je gotovo, da levičarji in konservativci ne bodo stopili v tesnejšo zvezo, ker bi drugače morali svoja načela zatajiti, kar pa pri takih strankah ni mogoče.
In to naše mnenje potrjujejo popolnoma dogodki zadnjih dni. Pred nekoliko dnevi se je mnogo govorilo o nekem razporu v poljskem klubu zaradi govora Jawor-skega, ki je posebno na konservativce napravil slab vtis. Ali poljski listi so odločno trdili, da je v poljskem klubu najlepša edinost, in trditi so jim pomagali tudi nemško-liberalni listi. Ce je pa res tako bilo, čemu bi dvomilo glasilo nemško-liberalne stranke, da je grof Pininski v resnici govoril v imenu tega kluba, v katerem vlada tako vzgledna sloga.
Grof Pininski je namreč poudarjal te dni v svojem govoru, da so on in njegovi somišljeniki za nravno-versko vzgojo ter za mir med cerkvijo in državo. Po njegovem mnenji ni sicer zdaj ravno ugoden čas za premembe v šolskem zakonu, da pa mora vlada gledati, da ustreza administrativnim potom željam cerkve v tem oziru. Grof Pininski, ki je govoril v imenu poljskega kluba — vsaj tako je trdil sam — rekel je tudi,
204
da je treba k večini  pritegniti  tudi  zmerne elemente prejšnje večine.
Ta govor grofa Pininskega je pa napravil najneugodnejši vtis na levico. Zvijajo se njena glasila na desno in levo in skušajo na vse načine dokazati, da Pininski ni govoril v imenu poljskega kluba, da se ni mogoče levici družiti s konservativci, ker sta si te dve stranki popolnoma nasprotni. Iz vsega tega je razvidno, da se še danes ne more in ne sme trditi, da bi bila zveza Nemcev s Poljaki uže gotova stvar, marveč da je položaj danes ravno tako nejasen, da je državni zbor ravno tako brez večine, kakor je bil pred posvetovanjem o proračunu. Zato je pa previdnost pri posameznih strankah danes bolj potrebna, nego je bila kedaj.