Dopisi. Iz Reichenburga. (Sv. misijon) so naši farani si dolgo želeli, zlasti. ker je skoraj pri vseh sosednih farah uže bil. Sedanji 6. g. župnik Franc Walter so sprevideli potrebo sv. misijona, zatoraj so povabili 66. očete jezuite, naj bi tudi pri nas sv. misijon opravili, ia res, 66. o6etje jezuiti od Andreja na Koroškem so uslišali prosnjo župnikovo in so prišli 28. avečana t. 1. v ta namen v Reicbenburg in 29. svečana začeli sv. misijon. Dasiravno je bilo nekoliko sovražnikov, kteri tega niso želeli, vendar vkljub vsemu sovraštvu in nasprotovaiiju se je sv. misijon sijajno opravljal; toliko ljudstva vsaki dan zaporedoma celih 11 dni še Reicbenbuig ni videl, kakor ravno ta 6as. Naša fara je eua izmed najtežavniših in najrazprostornejšib naše škofije; po 2, 3, nekateii celo po 4 ure imajo do farne cerkve in vendar vkljub vsej težavnosti so uže zjutraj ob 4. uii ljadje od vseh krajeb v cerkev dobajali. Vse se je vrsilo v najlepšem redu, vrenie je bilc ves ta 6as prijetno; unbene neprijctnosti ni bilo, tako, da labko re6emo, bvala Bogu za ta čas 8V. misijona. C6. očetje jezuiti pa so tudi svoje delo izvrstno vodili, zatoraj je vernib pribajalo toliko, da se je res čuditi; črez 5000 je bilo obhajanih. Vsaki stan je imel odločen čas za nauk, spoved iu sv. obbajilo, pridge sploh so bile za vse skup, tako, da je marsikteri s solznimi ocmi rekel: ,,hvala Bogu, zdajje res k nam prišel Bog s svojim blagoslovom." C6. gg. spovednikov je bilo skoraj vsaki dan po 8—12, tako, da je lebko sleherni svojo pobožnost opravil, če le ni bil len. Zlasti pa je bil konec ali sklep slovesea in genljiv. Zadnji dan v jntro ob 7* 10 uri so šli vsi dnliovniki pred kaplanijo po misijonski križ, kteri je bil pred kaplanijo pripravljen. Po blagoslovljeuji misijonskega križa vzamejo 3 dubovniki misijonski križ in ga nesejo v procesiji do cerkve, kjer ga postavijo zcaven prižnice, ktera je bila zunaj pripravljena za posledujo pridgo. Č. oče O8uperior" Doljak povzamejo besedo, kteraje vsakemu, če še ima kaj krščanskega duba, gotovo segla v globocine srca; res dobri oče ne more bolj genljivo do svojib otrok govoriti, kakor je ta gospod govoril, vse se je solzilo, mladi in stari, pogvetni in duhovni, težko je vse popisati; poslednjič smo sklenili sv. misijon z zabvalno pesmijo ,,Tebe Boga hvalimo". Veliko so se trudili 66. oo. jezuiti in njim ne moremo povrniti in popla6ati, pa naj njim poplača Bog v 7e6nosti, mi pa samo to damo za plačilo, da smo si njihove nauke globoko 7 srce vtisnili in zanaprej bočemo tudi po njih živeti. Hvaležni farani. Iz celjskega okraja. (Kako po vinogradib kaže.) Gotovo marsikteremu bo je pred 3 meseci srce nasmejalo, ko je iz 6asnikov in od starejšib možakov slišal, da se imamo letos prav posebnega vinskega leta nadejati. Toda žali Bog kako se držimo danes, ce trsovje v resnici natanko ogledamo? Reznikov, koje smo lansko leto napravili, je vsled mraza veliko subib ali pa imajo komaj eno sibico, mesto treh. PrimoraDi smo torej bili, letošnje reznike in šparone delati na lanske sparone ali celo na šibice, koj« so iz starine prignale. — Izvrstno so nam došle torej šibe, koje so bile na lanskib palčnikih (Rezerve Zapfen). — Še vse slabejše se kaže, 6e se nekoliko po okolici in po naznanilih iz drugih krajev in dežel ogledarno, kjer imajo visoke starine v navadi; ker prete6ena huda zima je starine razgnala in sicer v taki meri, da je mnogo takib vinogiadnikov, koji so primorani svoje trsovje tikoma zemlje odrezati. Torej vinogradi v teko6em in pribodnjem letu ne obetajo preobilo. Svetoval bi maraikteremu meseca maja, ko «e najbolj premiče sok, take korene nekoliko globokeje odkopati, in odrezati, ter njih z okoliš6inam primernimi sortami požlahtniti. Seveda bi ne smeli cepičev prejeniati iz nam sosedne ogerske ali drugib dežel, kjer že imajo trtno nš, ampak le iz popolnoma zanesljivib 7inogradov, koji imajo reznike, klju6e za trsovnico pripravljene, seveda bi se morali na dotičnih mestib oglasiti, dokler tako pripravljenih navadno l1/./ dolgih reznikov v zeruljo ne položijo. Iz Ptuja. (Vabilo) k ob6nemu zboru ptujske čitalnice in veselice 4. aprila t. 1. Načrt. Ob 4. uri popoldne pri6ne se občni zbor. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnikovo 3. predloženje računov blagajnikovih, 4. Predlogi i nasveti posameznih udov. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev odbora. Gospodje udje so uljudno naprošeni občnega zbora se gotovo in v obilnem številu vdeležiti. Po sbodu zvečer ob 8. uri veselica. Program: 1. ,,Lipa" besede M. Vilbar-ja, poje možki zbor, 2. ,,Giovana d'Avko" ouvertura od Verdi-ja, igra sekstet tukajanjega muzikalnega društva. 3. ,,Svet" besede Stritarjeve, vglasbil A. Forster, poje možki zbor. 4. ,,Stanovi6ka" Mayseder-ja, gosli se spremljevanjem seksteta. 5. ,;Što 6utiš" vgl. Jenko, poje možki zbor. 6. Ples. K občnemu zboru, kakor tudi veselici uljudno vabi odbor. — Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (Prežalostno novico) imam dnes poročati. Na Hujbaru je uekdo veliki petek precej rano užgal škope za gospodarskim poslopjem posestnika Jakoba Skuhale, o6eta 6. g. Janeza Skubale, velezaslužnega bogoslovskega profesorja, ravnatelja v dijaškem 8emeniš6i, vrlega in spretnega pisatelja slovenskega v Mariboru. Knialu je vse gospodarsko poslopje in hišni bram v ognji, prvo je pogorelo do tal, drugemu pa stre»je, tadi 2 svinji ste zgoreli, dve se pa opekli, da je trebalo bitro noža. Toda vsa popisana nesreča ni ni6 proti onej, ki je zadela blagega očeta Skubalo. Hotec kobilo od- vezati in iz bleva spraviti, je sam smrtno opečen; iz nad stropa se vsiplje nanj ognja, ki ga strahovito rani na obrazi, prsib, rokab in trebuhu. Grozno opc6en poda se v svojo bližojo vini6arijo, da brž poslati po mešnika in vra6nika, pa zve6er blizu polnoči po neusmiljeuih bolečinah izdibne svojo kiepko dušo, 6udovito vdan v božjo voljo ; po sprejetji 8v. zakramentov bil je ves niiren in tih, ie niti jeden sam krat ni vprasal, kako so ogenj ugasnili, kaj ao obrauili; kratko pred smrtjo spregovori: ,,prinesite mi št. Janževega žegna potem pa mrtvaško svečo"'. Popije št. Janžev žegeu in potem umerje z gore6o svc6o v roki. Sina ao iz Maribora zastrašili 3 telegrami, a živega ni našel več o6eta. Svojo otroško bvaležnost mu je potem skazal velikono6ni pondeljek s sprevajanjem h pogrebu, ki je bil res sijajea; okoli 4000 ljudi posodilo je o6etu Skuhali zadujo pot. Naj po6iva v miru ta zvesto verni, značajni in krepki slovenski kmet!