Kmetijska in meŠČanska šola v Ljutomeru. Maribor, dne 3. nov. 1903. Nikjer na Avstrijskem ne brepeni kmetsko ljudstvo tako glasno in nestrpno po daljai izobrazbi kakor naše slovensko kmetsko ljudstvo na Štajerskem. Ne mine mesec, da bi nam iz tega ali 'onega okraja, iz tega ali onega zborovanja ne došel glas, da zahteva ondotno prebivalstvo zavodov za nadaljno svojo izobrazbo. BrežiSki okraj kliče po pletarski Soli in poslanec Ž i č k a r v javnih zastopih z vstrajnostjo zastopa zahtevo svojih volilcev. Poslanec Vošnjak je v deželnem zboru že drugokrat stavil predlog, naj se osnuje v SoStanjskem ali celjskem okraju kmetijska šola. Kmetijska zadruga na Cvenu pri Ljutomeru je poslala lani prošnjo na deželni zbor zaradi ustanovitve kmetijske zimske šole in letos je poslanec Kočevar v deželnozborski seji dne 30. okt. nujno zahteval, da se deželni odbor takoj izreče o usodi one prošnje. Dosedanje Stajerske Sole za kmetijsko strokovno izobrazbo, namreč kmetijska šola v Grottenhofu in vinarska ter sadjarska Sola v Mariboru sicer ne ustrezata potrebam Slovencev, ker morajo slovenski mladeniči zaradi tujega jim učnega jezika ti Soli za leto delj obiskovati kakor nemSki mladeniči. A vkljub temu so Slorenci — v sili je nazadnje tudi najslabža pomoč dobra — poSiljali prav pridno svoje mladeniče na ti Soli. Po podatkih ob priliki zadnjega ljudskega štetja je kmetijsko Solo v Grottenhofu obis- kovalo 31 Nemcav in 20 Slovencev, vinarsko m sadjarsko Solo v Mariboru pa 7 Netncev in 28 Slovencev. Pripomniti pa moramo, da se v Grottenhcfu in v Mariboru sprejemajo vsi nemSki mladeniči, ki se prijavijo, dočim je navadno polovici slovenskih prosilcev odbita proSnja za vsprejem. To vemo od oseb, ki poznajo razmere na obeh šolah. Mnogo štajerskih slovenskih kmetov poSilja svoje sinove tudi v kmetijsko šolo v Grmu na Kranjskem, kjer je poučni jezik slovenski in kjer predelajo naši fantje vsled tega isto tvarino, zaradi katere se morajo muditi v Mariboru in Gottenhofu po 3 leta, v dveh lstih. Slovenska kmetijska Sola na Sp. Štajerskem je torej nujna potreba za spodštajer. kmete, da se zadovolji njihovi želji po nadaljni strokovni izobrazbi! V nedeljo je v Ljutomsru javni Ijudski shod, na katerem se bo tudi g^vorilo o potrebi kmetijske šole v Ljutcmeru, oziroma v Ijutomerskem okraju. Samoumevno \e, da se rojaki ljutomerskega okraja ravno za ta predmet naznanjenega zborovanja najbolie zanimamo. Tako tudi podpisani rojak! Ker Be pa mnogi ne moremo udeležiti Ijutomerskega shoda, poslužujeroo se časnikarske poti, da nas slisijo naši rojaki. Ne vem, kdo bo poročal o potrebi kmetijske 3ole za ljutomerski okraj, in tudi ne, kaj bo poročal, vendar ako smemo soditi po dosedanjih dogodkih, bo sa zsgovarjala in utemeljevala proSnja cvenske zadruge, da se ustanovi na Cvenu zimska kmetijska Sola. Ondotna zadruga ima za tako Solo potrebne prostore in ugodno posestvo. Toda čeprav so že pripravljena tla, je težko verjeti, da bo deželnozborska nemSka veSina privolila v ustanovitev slovenske kmetijske Sole, razven če se izneveri svojemu dosedanjemu nestrpnemu stalisču napram Slovencem. Sicer pa bo deželni poslanec g. Kofievar gotovo priSel o misljenju nemSke večine dobro poučen na shod. Ge so nemške stranke nailocjene ustanovitvi, potem bo shod dal prošnji cvenske zadruge le večjo veljavo in moč, ako se v istera smislu izreče. Kar se nam ponuja, tega ne sraemo odkloniti. Čs pa deželni zbor ne misli privoliti v ustanovitev kmetijske zimske šole na Cvenu, pa se uaj pozovejo okrajni zastopi Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, da se ojunačiio in ustanovijo popolno nižjo kmetijsko Solo •na Cvenu z enakim učnim načrtom, kakor jih imata mariborska in grottenhcfška šola. Če se že enkrat na lastne strožke kaj ustanovi, se naj ustanovi nekaj dovršeaega, kar bokoristilo vsemu kmetskemustanu na SpodnjeStajerskem. Da bi dežela v doglednem času ustanovila popolno slovensko kmetijsko Solo v ljutomerskem okraju, na to pač ni misliti, ker zahtevamo Slovenci sedaj po svojih deželnih poslancih tako šolo v žoSlanjskem ali celjskem okraju. In pri tej zahtevi pač moramo vstrajati, dokler se nam ne uresniči — na kar pa naj liutomerski — ormoški okraj ne čaka, ker se dežela izvestno ne bo prenaglila. Gla?na stvar pri ustanovitvi lastne kmetijske šole je pač gmotna stran. Na mariborski vinarski-sadjarski šoli stane učenec na leto po izkazih naSega deželnega odbora okroglih 1500 K, na groltenhcfiki soli pa okroglih 2000 K. To so pač ogromne svote! Toda toliko stane učenec vobče, deželo pa stane učenec v istini le okoli 700 K, ker se nekaj stroškov pokrije s Stipendijami, ustanovljenimi cd oseb, občin in zastcpov, ter z dohodki šolskih zemljišč. Vseh izdatkov je na leto približno na obeh Solah po 70000 K. Pri takih velikanskih stroSkih je misliti pa5 le v tem slučaju na uresničenje kmetijske šole, ako bi Sola dobivala r e d n o vsako leto veliko podporo. Ia ravno taka podpora bi se dala dobiti cd države! Vsaj tako naSi državui poslanei javno in zascbno zatrjujejo. Ko so pred dvema letoma povpratali pri poljedolskera ministru zaradi U3tanovitve državne kmetijske Sole, se jim je odgovorilo, da se to iz načelnih ozirov ne more zgoditi — ker še država dosedaj ni nobene nižje kmetijske šole ustanovila — pač pa bi se mogla dobiti podpora. Majhno podpcro bi raorda dovoljeval na8 deželni zbor. Drugi glavni stalni dohodki pa bi se morali osigurati po okrajn. zastopšh Ljutomer, Ormož in morda Gor. Radgona. To bi se moglo zgoditi le, če se povisajo okrajne doklade, kar bi ne bilo tako občutljivo. Sedaj plačujejo okraj Ljutomer 36%, Ormož 34% in Gor. Radgona 27 % okrajnih doklad. kar v priraeri z drugimi okraji niso visoke doklade. Brezdvomno bi šoli poimagali že drugi okraini zastopi, ki so v slovenskih rokah, ia slovea. posojilaice z ustanovitvijo štipendij. Slovenske posojilnice v prizadetih okrajih pa bi se morale zavezati, da bodo dajale rednih podpur. Saj se ]e njih imetje nabralo večinoma iz kmetskih denarjev, in kmetu v prid se naj tudi t prvi vrsti uporabija. Po zadnjih nam pristopnih statističnih podatkih }e znaSal rezervni zaklad posojil. v Ljutomeru 83 261 K, v Gornji Radgoni 21.703 K, v Ormožu (dr. GerSak) 67.099 K, v Ormožu (dr. Omulec) 2.991 K. Ker je vendar mogoče, da bi okrajni zaatop gcrnjeradgonski tudi v tem vpraSanju nasprotoval splošni želji slovenskih kmetov, stopilo bi se lahko tudi v dogovor zaradi ustanovitve kmetipke šole z narodnim okr. zastopom Sentlenartskim. Seveda bi potem kazalo ustanovili nameravano šolo pri Št. Juriju ob Š!avnici, ker je bolj naravno sredisče okrajev Ljutomer, Ormož in Št. Lenart. Toda takih krajevnih vprašanj ne smemo preveč naglaSati, glavni smoter mora biti stvar sama, ustanovitev kmetijske Sole. Na shodu v Ljutomeru se bo govorilo tudi o ustanovitvi meSčanske šole za Ljutomer. Lapajnetova »Slovenska zsdruga« je dne 1. avg. 1903 vedela poročati, da ima ljutomerska posojilniea že čez 5000 K določenih za ustanovitev meščanske sole v Ljutomeru. Gospod Lapajae ie v istem iistu v iantastičmh orisih naslikal mažaost, da se ustanovi meščanska šoia. Noben zavedeu Siovenec ne more biti načelcraa proti ustanovitvi msžčanskih Sol. A edino pravo kmetsko stališče j e, ako se naj z denarjem posojžlnic in okrajnih zaslopov u-stsnavliajo šole, torej pretežno s kmetskim denarjem, naj se ustaaavljajo šole, ki so v p r v i v r s t i njegovemu stanu v hasek. Siovenci trga Ljufoaier in mesta Oimož naj skrbjo, da prideta te dve doslej uemčurski gujezdi kin&iu v njihove slovenske roke, potem se labko s kmetoin zopet govori o ustanovitvi meSčanskih sol. Takrat bo kmel gotovo tudi rad pomsgal, a glavne stroSke naj nosita trg in mesto, ka;ti temu prebiv&lstvu so v prvi vrsti namenjene mešžanske šole in Se le v drugi vrsti kmeta. Podatki o štajerrfkih nemških mešeanbkih žclah dokazujejc, da je odlična veSina učence? na teh Solah iz mest cziroma trgov. Nihče pa ne more oporekati, da bi ne bila v Ljutomeru in Ormcžu potreba slovengk;h maSčanskih Sol, in ljudstvo ima narodno dclžaost zabtevati po shodih njih ustanovitev o d d e ž e I e, ker je ta nemškitn scdeželaoom dovolila enakih 5ol že celo vrsto: Sest p)pdaouaa deželnih, druge so do dežele v lstem razmerju kakor ljudske šole. Toda kmetsko Ijudstvo si jih naj ne zida na svoje stroške, dokler si ne bo prej poskrbelo dovdj za svojo lastao stanovsko izobrazbo! Izvestno brez izjeme želimo vši roiaki iz liutomerskega okraja, da se vrlemu, po naebrazbi koprnečemu kcaetskemu ljudstvu posreči dobiti kmetijsko Solo, a da se tudi tržkemu slovenskemu prebivah-ttvu uresnifiijo nja želje. A. Korošec.