The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni I^toOlII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 29, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 204 Kratke vesti 1' 12 življenja in sveta New Y°V GRE V KLASJE zlats*- °rk" Na konvenciji ta ^guljarjev, ki se ^ v Waldorf-Astoria hoda se - VČeraJ ugotovljeno, lov Z Pr°,daja Poročnih prsta- PojaSl12b0ljŠala' °dkar se Je ke dnr Znost obvezne vojaš-nit d Zn°Sti- Fantje se hite že- v ki.' Se lz°gnejo vojaški puš- b ^ROTESTIRA PRI l ^GLESKI VLADI = ženeva 6, • s ^et je 0l^Ca- ~ Federalni n test fri dred,U noc°J nujen pro- v PogoS ang 6Ški vladi' P bombniL ?e!et°V angleških d sWa ' kl lete Preko Švicar- k kadar gred0 na" P ali Galiji. Vri stal k n Svet se je se" n 6tU nat0- ko 30 sn°či n PS °mbniki z°Pet leteli g, ITv Italij°- LOSOSOV ^OZDov MAINE A VsPort, Pa. _ Clyde H. Nva, PU P0a čuvaja, da bi ® SS? tat0V' ki 80 m» Hla p0llniz njegovega avto- J ?HoSnSa f zaPn v garažo, ' i»i tovi Prihodnjič pri- J. kradli Poleg gasolina J —--- d>?0^momorilec S Neb," 'Ia- 28- avgusta - t , \ > dečka Roy Cla- • >vi^k'a so našli včeraj Sci k tar§i obešenega v ko-X7« se je bil zaklenil. J u^Plo je viselo na mot-e • ki • Stle se rabi za elek- r F Pod J Privezan na neki > o^^Pom- Deček je bil v normalen in sine) kaj ga je gna- | ^^vmorilec-! l%A°,Clty' 27- avgusta - J )Je je danes Rjavila, JV Pricana, da je Frank , t ilec Trockega, član : i,Son ajne P0licije- i W^tii S° noc°j premestili r<>v v°? v celico policijskih Sestem distriktu. . ^nja prilika ---- VV s*eh a°bUi ^ nekaJ Prvih ' tJ^ .^ga pribora, imate V HeT^ga dobiti do konca kajt.('a- Poslužite se te pri-v Soboto 81. avgusta V(li sL nePreklicno zaključi. Vejico za pribor lahko .0 konca tega meseca. NEMCI NAD LONDONOM; ANGLEŽI NAD BERLINOM V svojem napadu na London, ki je trajal sedem ur, so vrgli Nemci približno 1,000 bomb. ANGLEŠKI BOMBNIKI SO NAPADLI OSRČJE BERLINA LONDON, 29. avgusta. — Vali nemških letal in težkih I bombnikov so nocoj sedem ur < napadali London, metajoč na i mesto užigalne bombe in bombe s tulečimi napravami, da bi ž njimi tem bolj terorizirali prebivalstvo. Ob štirih zjutraj so na- < padi prenehali. Nacisti so napa- s dali tudi druge kraje v Angliji; i ko bodo prispela vsa poročila iz 1 prizadetih krajev, bo najbrže ] razvidno, da je bil to najhujši c napad tekom sedanje vojne. Na- 1 padi nemških letalcev so trajali i sedem ur. Napad na Berlin < BERLIN, 29. novembra. — i Angleški bombniki so napadli j osrčje Berlina, kjer so njihove s bombe ubile deset, ranile pa 28 1 oseb. Napad angleških letalcev s je trajal od 12:25 do 3:18 zju- t traj. £ Na strehah več poslopij so izbruhnili ognji, povzročeni po vžigalnih bombah. Gasilci so nemudoma pogasili požare. 1,000 bomb na London LONDON, 29. avgusta. — Sodi se, da so nemški letalci pri svojem snočnjem napadu vrgli na mesto približno 1,000 bomb. Edina dva velika požara, ki so ju povzročile vžigalne bombe, in sicer požar v neki trgovini in v neki tovarni, sta bila pogašena eno uro po napadu. Angleški letalci pa so v svoji zračni pritiofenzivi razdejali več nemških pristanišč, okrnili trans portacijo in ošibili nemško industrijsko produkcijo, kakor izjavlja angleška vlada. Silno so poškodovane ali razdejane važne tovarne avtne in letalske industrije v Italiji. RUSIJA ZAHTEVA OD RUMUNIJE, NAJ SE SLEDNJA NE UKLONI MARDŽARSKI, OZIROMA OSIŠCU _ / Rusija je še vedno nerazrešljiva sfinga. — V zadevi Ru-X munije in Madžarske deluje naravnost proti življenjskim interesom Nemčije in Italije. — Ali je med Moskvo in Londonom tajen dogovor? BUKAREŠTA, 28. avgusta. —• Madžarska letala so danes bom- i bardirala rumunsko mesto Arad, 1 kjer so z bombami in strojnica- i mi obstreljevala neko letališče, ; nakar so priletela do razdalje o- i semdesetih milj od Bukarešte. Ob severni meji Rumunije pa se koncentrirajo ruske armade. Na Dunaju se bo danes vršila ; ena najvažnejših konferenc, ko se sestanejo Ribbentrop, Ciano ter predstavniki Rumunije in j Madžarske, da se uravna razmejitveno vprašanje med Rumuni-jo in Madžarsko. Hitlerju in Mussoliniju je uravnanje tega vprašanja življenske važnosti, kajti za oba bi bila največja nesreča, če se razplamti Balkan v trenutku, ko imata oba več kot dovolj dela z Anglijo. Diktatorja hočeta za enkrat na Balkanu za vsako ceno mir, toda da-li jima bo uspelo ohraniti mir, je veliko vprašanje. Obvestilo Rusije Rumuniji Rusija je obvestila rumunsko vlado, naj slednja ne izroča nobenega teritorija Madžarski, češ; da bi Rusija smatrala vsako izročitev rumunskega ozemlja Madžarski za sebi "neprijazen akt" ter za "sabotiranje sovjetskih interesov na Balkanu in v Podonavskem bazenu. (V tem slučaju torej vidimo, da dela Moskva naravnost proti življenskim interesom Hitlerja j in Mussolinija. Rusija tvori s svojo politiko veliko vprašanje, ki ga ni doslej še nihče rešil. Gotovo je le toliko, da je bila ta politika doslej za Rusijo ogromnih koristi. — Op. uredništva). O predstavah slik Snočnja predstava na vrtu je bila zopet številno obiskana. V torek večer se je vršil v St. Clair Library zelo živahen program, ki je bil razdeljen v slike in v posebno petje, ki so ga izvajali črnci navzočemu občinstvu v veliko zadovoljstvo. Mrs. Fisher, ki je bila pokroviteljica, se iskreno zahvaljuje za lepo u-deležbo in za lep red in predstavo slik. Mr. Grdina sporoča, da je bila vrtna predstava za to leto zadnja na vrtu. Dalje sporoča, da bo o nadaljnih programih slik, bilo v posnemanju ali za kazanje, sporočil v ponedeljkovi številki. Kultura VAJA SLOGE Nocoj se vrši vaja za opereto, katero se bo podalo v jeseni, dne 20. oktobra, zato se vabi vse igralce, da se gotovo udeležite te vaje. Obenem se vabi tudi druge pevce, da ste tudi navzoči, komur le je mogoče, ker je potreb-j no, da se dobro seznanite z vsebino operete. FRANCOSKE MATERE DOBE PREDNOST — V KRUŠNIH VRSTAH VICHY, Francija, 28. avgusta. — Materam, ki imajo troje otrok, starih manj kot štiri-i najst let, bo dana prednost v > francoskih krušnih vrstah. To i je dandanes velikega pomena v - Franciji, kjer je treba stati dol-i ge ure v vrstah pred tržnicami, preden se dobe živila, katerih že ) primanjkuje. . V Franciji niso formirane sa- mo krušne vrste pred pekarija- I mi, temveč tudi pred grocerija- ' mi in drugimi prodajalnami, ka- 1 ' dar se izve, da je naprodaj olje, > kava, surovo maslo in svilene r nogavice. Nova odredba francoske via- ! [ de določa prednostne karte, ki se jih bo razdelilo med matere , - treh ali več otrok. KANDIDATA DEMOKRATSKE STRANKE KONSKRIPCIJA SPREJETA: P0DR2AVLJENJE INDUSTRIJ r __ Senat je snoči odglasoval in odobril zgodovinsko važne odredbe, ki bodo vtisnile j Ameriki svoj pečat. ZASEG ONIH TOVARN, KATERIH LASTNIKI BI SE UPIRALI PRODUKCIJI ZA OBRAMBO DEŽELE WASHINGTON, 28. avgusta. — Danes je bila v senatu sprejeta predloga o konskripciji in obvezni vojaški dolžnosti, kar je prvikrat v zgodovini Zedinjenih držav, da bi se odredilo obvezno I vojaško dolžnost v mirnem času. škratu z odobritvijo, . da se \ pokliče v vojake mladeniče in može v starosti 21 do 31 let, so bile dane ameriški vladi tudi nezaslišane polnomoči, da sme slednja zaseči in podržaviti one tovarne, katerih lastniki bi se u-pirali izdelovanju produkcije po naročilu armadnih in mornariških poglavarjev. (Ta odredba je naperjena vsekakor v prvi vrsti proti onim "patriotičnim" kapitalistom, ki se branijo izdelovati produkte za obrambo, ELEKTRICITETA USMRTILA MLADENIČA RAVENNA, O., 27. avgusta. — William M. Crowe, 20 let stari dijak državne univerze v Ken-tu, je bil danes ubit, ko se je pri j obsekavanju drevesnih vej do- j teknil žice z močnim električnim tokom, ki je bila napeta med vajami. Fant je bil med počitnicami zaposlen pri State Highway departmentu. Vpisovanje v šolo S. N. Doma V sezoni 1940—41 bo slovenska šola S. N. Doma v dveh oddelkih: mladinski in odrasli. Mladinski oddelek bo sestojal iz u-čencev v starosti od 7 do 16 leta, odrasli oddelek pa iz učencev v starosti nad 16 let. Tako bo zopet nudena priložnost vsem o-nim, ki so zadnja leta spraševali za odrasli oddelek, da se sedaj poslužijo prilike in vpišejo v šolo. Prvi vpisovalni dan mladinskega in odraslega oddelka bo v soboto 31. avgusta od 9. ure zjutraj naprej v uradu tajnika S. N. Doma. Apeliramo na vse pouka željne mlade ljudi, da se prijavite takoj v soboto za v šolo, da bo odbor lahko pripravil vse potrebno za otvoritev šole, ki se prične za odrasle v petek 20. septembra zvečer, za mladino do 16. leta starosti pa v soboto 21. septembra. Učence se sprejema iz vsega Clevelanda in predmestij; vsak je dobro došel, samo da ima veselje do učenje. Vile rojenice Včeraj zjutraj se je oglasila teta štorklja pri družini Mr. in Mrs. Tino Modic, dobro poznanem gostilničarju na 6025 St. Clair Ave. ter pustila zalo hčerko prvorojenko. Mati in dete se nahajata v Mt. Sinai bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Agnes Germ. ■mhhm^-.;:':.:'«^ ^ ^r*r"inrm rKiTi'frTT~fmnT~TT~~'*~ m um n w .mm Na sliki sta /predsednik Roosevelt in tajnik poljedelstva Henry A. Wallace tki sta bila na demokratski konvenciji nomini-rana za predsedniŠjcega in podpredsedniškega kandidata stranke, Coughlina se | otresajo ko nadležne uši -t Republikanski k a n d i dat Willkie izjavlja, da odklanja podporo Coughlina in njegovih pristašev. NEW YORK, 28. avgusta. — Wendell L. Willkie, republikanski predsedniški kandidat, je včeraj izjavil, da ne mara nobene podpore od strani Charlesa j E. Coughlina, katoliškega žup- ] nika v Royal' Okku in znanega« tiujskača, in od njegovih prista- j šev, ker je slednji sovražnik "gotovih ljudi zaradi njihovega , plemena in njihove vere." Wendell L. Willkie je dal časnikarjem tozadeven odgovor na 1 uredniški članek v Coughlino- 1 vem magazinu "Social Justice," ' v katerem se proslavlja Willkie- 1 jev govor, s katerim je sprejel kandidaturo, in se obeta pod- ' poro njegovi kandidaturi. "Kar se tiče Coughlina, moram izjaviti, da ne samo, da se : ne zanimam zi njegovo podporo, temveč izjavljam, da je tudi no- , čem in^jo zavračam. Filozofija plemenskega in verskega sovraštva nima mesta pri meni." Ko so Coughlinu sporočili, kaj je Willkie rekel o njegovi ponudbi, je Coughlin izjavil, da ni on napisal dotičnega uredniškega članka v svojem tedniku. Dejal je, da bo o celi zadevi razmišljal in da bo morda tekom cele kampanje molčal. Uredniki raznih listov, med njimi tudi u-redniki "Pressa", komentirajo k temu, da Coughlin ni držal do-. slej še nobene obljube, če bo pa držal to, da se ne bo mešal v kampanjo, bo storil Ameriki in demokraciji največjo uslugo. Zvočni truk za CIO C. I. O. Cleveland Industrial Council naznanja, da je kupil tako zvani "sound truck" ali zvočni voz, na katerem so nameščeni z elektriciteto spojeni zvočniki, kakršne truke vidimo na ulicah ob volitvah. Truk, ki je poldru-go-tonski, je skoraj nov ter je stal $1,000, toda CIO cleveland-ski koncil ga je kupil za mnogo nižjo vsoto. Truk se bo rabilo ob priliki delavskih shodov in štraj-kov. Prvikrat bodo nastopili ž njim v ponedeljek pri proslavi Delavskega praznika. , Himen Ob 8. uri zjutraj v soboto, 31. avgusta se poročita Miss Evelyn Berhends z East 237 St. in Mr. Joseph Sturm z E. 169th St. v cerkvi sv. Ladislava, želimo jim obilo sreče! GRADNJA VELIKE TOVARNE V RAVENNI ! V tovarni, ki bo stala nad 14 milijonov dolarjev, bo dobilo delo 4,500 ljudi. — Zemljišče za tovarno stane 2 milijona dolarjev. V bližini Ravenne, v Portage, in Trumbull okrajih, grade novo' municijsko tovarn?, ^i bo stal^ $14,215,000 in v kateri bo dobilo delo 4,500 delavcev, kakor je snoči naznanil vojni department v Washingtonu. Z gradnjo te tovarne bodo pričeli tekom tridesetih dni in jo bodo dogradili v desetih mesecih. Tovarno bo zgradila in operi rala Atlas Powder kompanija v Wilmingtonu, Del., ki bo zgradila okoli tovarne več poslopij, da se kolikor mogoče zmanjša nevarnost pri polnjenju bomb in izstrelkov z močnimi eksplozivi. Pričakuje se, da bo zaposlenega mnogo delavstva iz države O-hio pri konstrukciji tovarne kakor tudi požneje pri obratovanju iste. Zemljišče, na katerem bo stala tovarna, stane 2 milijona dolarjev. Ljudje, ki stanujejo zdaj na ozemlju, kjer bodo zgradili tovarno, se bodo morali tekom tridesetih dni izseliti. Nov grob Danes zjutraj je preminila v I Lakeside bolnišnici Mrs. Sophie (Zivanchev, rojena Simonov v starosti 60 let. Doma je bila iz sela Vilovo na Srbskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Josepha in sina Simona; v stari domovini pa sestro Julijo in brata George. Bila je članica društva Collin-wood Hive, št. 283, The Maccabees. Pogreb se bo vršil V soboto popoldne ob dveh iz hiše žalosti, 14605 Darwin Ave. ter v cerkev sv. Save in potem na rusko pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Boli ji ohranjen blag spomin. Peticije za Browderja Peticije za komunističnega predsedniškega kandidata Earl Browderja, ki mora imeti gotovo števiuo podpisov, ako hoče kandidirati, je med ostalimi pod-[ pisalo tudi mnogo naših rojakov, kakor je razvidno iz pre-r gleda v "Pressu," ki objavlja i-. mena onih, ki so podpisali peticije. 5eš, da osem-procenten dobiček ni dovolj visok. — Op. uredništva). Velika večina za konskripcijo Ob 8:06 zvečer je senat sprejel z 58 glasovi proti 31 Burke-Wadsworth draftno predlogo, o kateri je debatiral petnajst lni. Oba ohijska senatorja, demokrat Vic Donahey, in republikanec Robert A. Taft, sta glasovala proti predlogi, na čije podlagi se bo do 1. januarja vnovačilo 400,000 mož, do prihadnje pomladi pa nadaljnih 400,000. Proti konskripciji je glasovalo vsega skupaj 31 senatorjev, in sicer v sledečem razmerju: 17 demokratov, 10 republikancev, 3va farmarska laborita, 1 pro-gresivec in 1 neodvisnež. Upepelitev Trockije-vega trupla v Mexico City Truplo mrtvega komunista je bilo po odredbi njegovega odvetnika in njegove vdove upepeljeno. MEXICO CITY, 28. avgusta. — Včeraj je bilo upepeljeno truplo mrtvega ruskega boljševika in revolucionarja Leona Trockega, in sicer po odobritvi Alber-tata Goldmana, njegovega new-yorskega odvetnika in vršilca o-poroke umorjenega komunističnega voditelja. Upepeljitev trupla se je izvršila v kremtoriju Phanteona v navzočnosti Trockijeve vdove Natalije, odvetnika Goldmana in treh tajnikov pokojnega. Upepelitev je odredil odvetnik Goldman na podlagi izjav časopisja, Prevoz krste s truplom, ki je bila pogrnjena z rdečim praporom četrte internacionale, v Phanteon, je spremljala številna policijska straža. Pepel je bil shranjen v srebrni žari, na kateri je vrezano ime: Leon Trockij. S 14 LETI MATlj Z 31 STARA MATI Bell, Cal., — Mrs. Thelma So-per je postala s štirinajstimi leti mati. Včeraj, ko je bila'stara 31 let, pa je postala stara mati. Njena 15-letna hči, Mrs. Angela Millwee ima namreč sina. Poroka V soboto, 31. avgusta se bosta poročila Mr. James Hočevar, 19110 Chicasaw Ave. in Miss A-lice Helen Stupica, 19109 Kildeer Ave. in sicer v cerkvi sv. Pavla ob 8. uri zjutraj. Poročna slav-nost se bo vršila v krogu družine. Mlademu paru želimo obilo sreče! ČUDF.N PRIZOR NA ST CLAIR AVE. Pasantom na St. Clair Ave., in E. 34th St., se je nudil snoči kaj izreden prizor. Iz neke a-partment hiše je namreč nenadoma stopil neki srednje star človek, oblečen samo v črnem fraku in škrici, ki so opletali o-koli njega, sicer pa bos in popolnoma gol. V tem svojem čudnem kostumu se je napotil po- polnoma ležerno na izprehod po St. Clair Ave. Niti najmanj se ni brigal za radovedno množico, ki se je bila nabrala med tem okoli njega. Na lice mesta sta potem prispela dva detektiva, ki sta o-kajenega moža kljub njegovim protestom, da nikogar ne briga, kako je oblečen, odpeljala domov. fciMN 2. ENSKOPRSVNOSl 29. avellsfa, 1940. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« j Owned and Published by P THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ................-...................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 , Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.....................:..................$6.00 za 6 mesecev ..............................-......$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 pr Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 ^ za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: nei Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Cl< Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Št( kl --- JO LAJANJE FAŠISTIČNEGA DEMAGOGA ŠE William Miller, član uredniškega štaba clevelandske- sei ga dnevnika "Press," ki se izredno zanima za aktivnosti 1C pr "srebrnih srajc," nemškega "Bunda" in drugih fašističnih 14 organizacij v Ameriki, je napisal v "Pressu" serijo član- ra kov o Charlesu E. Coughlinu, znanem župniku, v zvezi pr ž njegovim poseganjem v predstoječo predsedniško kam- šn panjo. Miller piše: Z vsako novo zmago nemškega orožja, kaže Charles ^ E. Coughlin, znani "radio-duhovnik" iz Royal Oaka, več- gl, je simpatije za fašizem. m Zdaj postaja manj previden v svojih izjavah proti ™ Židovskem ljudstvu. Za demokracijo nima več besede. "Dnevi demokracij so minili," je rečeno v eni njegovih že zadnjih izdaj 10-centnega tednika "Social Justice." g< dc Človeku ni treba danes prebrati mnogo izvodov tega / tednika, da bo na jasnem, kje stoji danes Coughlin. On R rs prikriva, cla je zadovoljen s porazom Francije in po vsej priliki z veseljem pričakuje dneva, ko bo dočakal sr tudi propad Anglije. V dokaz tega vtisa bomo navedli M i oglavja in tekst njegovih publikacij in govorov. Coughlinove metode so Hitlerjeve metode, Cough- in linova tehnika je Hitlerjeva tehnika. To je tehnika, cla se ui .stoveti Žide s komunizmom. To je tehnika, da se pove k le polovico resnice, katero se okiti z nesramnimi lažmi. ("Samo da poveste dovolj veliko laž, pa ji bo ljudstvo verjelo," pravi Hitler v svoji knjigi "Mein Kampf.") To je tehnika, na katere podlagi se poizkuša ustvariti v v notranjosti dežele sumničenje, nezaupanje, sovraštvo in nelojalnost, kar ima pečat pete kolone. u: Coughlin ni samo peti kolonar, temveč je tudi po-nosen na to dejstvo. "Pa bodimo 'Amerikanci pete kolo- r< ne!' " je rečeno preko cele strani ene zadnjih izdaj njegove "Social Justice." ' ?' ° Z ] V tem članku Coughlin pojasnuje, da je peta kolona t< posledica "borbe španskih bojevnikov Krista, prizade- n vajoč si, odvreči s sebe jarem boljševiških morilcev," toda 3 konec tega članka ne skriva dejstva, da razteza Coughlin " svoje zadovoljstvo tudi na nacijskd Nemčijo, fašistično Italijo in na "novo Francijo," katero sam tednik Social „ Justice imenuje "fašistično Francijo." b Kritiziranje Coughlina se smatra včasih kot kritizi- p ranje katoliške cerkve, v čije ornat se on oblači. Toda to naziranje bo opustil vsak, ki je slišal, ,kaj imajo promi- ^ nentni katoličani povedati o njem. Med temi so: pokojni t! čikaški kardinal Mundelein, kardinal William O'Connell k iz Bostona, Alfred E. Smith, Msgr. John Belford iz Brook- d lyna, Msgr. Thomas O. Carroll iz New Yorka in drugi. Alfred E. Smith, ki je poleg Jamesa A. Farleyja naj- d brže najbolj prominenten katoliški lajik v Ameriki, je rj izjavil, da je podal Coughlin dvoje neresničnih izjav, in je pripomnil: ^ "Kadar človek govori tako velikemu številu poslušalcev kot oče Coughlin, in zlasti če je ta mož duhovnik, teclaj mora vzeti nase veliko odgovornost, da jih ne bo varal z napačnimi izjavami in zastrupljal njihovih nazi-ranj in presojanj z natolcevanji, ki so brez podlage. "Že v otroški dobi mi je bilo povedano, da je katoli- J ški duhovnik pod božjim vodstvom, da "poučuje vse na- ' rode v božji besedi." V tej božji besedi pa je vključena t tudi zapoved: "Ne pričaj po krivem zoper svojega bliž- [ hjega!" Kardinal O'Connell je označil Coughlina za "dema- v goga." Kardihal Mundelein je podal javno izjavo, da i "Coughlin ni avtoriziran, govoriti v imenu katoliške i cerkve" in da prav tako ne reprezentira doktrin ali senti-menta katoliške cerkve. ] V očigled vsega tega ni treba obravnavati o Cough- , linu kot duhovniku, temveč kot o Coughlinu individualcu, , kateremu pa so po vsej priliki na tazpolago neomejeni s denarni viri; o Coughlinu, ki lastuje magazin z vse- ' amei-lško cirkulacijo in ki bo po vsej priliki zopet govoril • po radiu širom dežele. j V prihodnjih člankih se bo nadaljevalo diskuzije o . Coughlinu. Da se mu ne bo delalo krivice, bo razvidno iz : tega, da se bo večinoma kvotiralo njegove lastne izjave. : ................................. I UREDNIKOVA POSTA KONCERT PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE V nedeljo, dne 8: septembra nar< b pol osmi uri zvečer se vrši — ; rvi koncert Glasbene Matice v koj uditoriju Slovenskega Narod- Saj ega Doma na St. Clair Ave., lodi leveland, Ohio. pra< Pevski zbor Glasbene Matice ker te je sedaj 67 pevcev in pevk, Iv i se marljivo vežbajo, da poda- naš 3 občinstvu na tem koncertu v ^ ni, metniški obliki najlepše kar pev lovenci imamo, to je našo pe-|ce. em. Pevski zbor' Glasbene Ma-' na ice je razdeljen takole: 22 so- del( ranov, 17 altov, 14 tenorjev in1 jo i 4 basistov. Lahko torej sami. nen azvidite, da je dolžnost pri- se iraviti zanimiv program s tak- ves nim velikim zborom. pop Na sporedu tega prvega kon-, Gla erta je največ narodnih pesmi, baj ;i so prirejene v umetniško-' pri [lasbeni harmonizaciji. od naših nih lajboljših skladateljev. Da pa1 mo :adovoljimo vse, so tudi na pro-1 ma jramu dela iz glasbene literatu- (je •e svetovnega slovesa, kakor ten :enski četverospev iz opere "Ev- v i jenij Onjegin", arija iz "Pikove i lame", sextet iz opere "Lucia" zer n zbor iz opere "Cavalleria; 75< ^usticana". j 1 Ko boste slišali narodne pe- da; >mi, kot jih bo podala Glasbena j in tatica, se vam bo zdelo, da so ;o najlepše umetne pesmi, kajti zvajale se bodo četvero, petero j^ n nekatere tudi osmeroglasno v i . •. - •t, v s'0 imetniskem prednasanju. Razli-1 ka med umetno pesmijo in našo Rdeči križ prosi ali , Tu Cenjenim ženam in dekletom gt, v Euclidu. Prošene ste, da se ge prijavite pri meni do 5. septem- ^ bra, da si bomo določile dan in jaJ uro, kdaj bomo začele tudi me šivati in plesti za v pomoč na- rodne obrambe. - ' čei Torej, katero veseli in katera ^jj se zaveda, da je tudi naša dol- se žnost, da žrtvujemo par ur na je teden v človekoljuben namen, ge naj pride omenjeni večer na na- mi slov spodaj podpisane. Kolikor, mi je znano, bo glavni stan: Rdečega križa poslal tri šivalne lu stroje in direktorij Društvene- ki ^a doma pa mi. je tudi že oblju- bil, da bo dal dvorano na raz- v° polago. jpr Ni vam treba nič drugega kakor da se prijavite pri meni, j -ker bi rada videla, da bi bile tudi me slovenske žene in de-j kleta na razpolago državi, ka- na dar je treba storiti kaj v tako so človekoljuben namen. Želim, ns da bi bile tudi Slovenke zapisa- lei ne v zgodovini države, v kateri jo živimo. , Torej zglasite se pri Mrs. Jennie Hrvatin, 19711 Arrowhead Ave. 'gj in Plavajoči netopirji v* nc tr Vprašanje, da-li morejo netopirji plavati, je znanstvenike za-nimalo že večkrat. V novejšem 1 ^ času so izvršili tudi poskuse v to smet. O nekem severoatneriš-kem netopirju poroča Brehm, da •30 mogle obstreljerte živali te ^ vrste krepko in spretno plavati ^ v močnem toku Hudsona. , & Mnogi netopirji žive ob vodi i° in si loviio iz nje ribe, ki plavajo na površju. Švedski zoolog Wiman je po-1 ložil netopirja V vodo in žival je j plavala v njej prav hitro z dvig- j ! njeno glavo. Niti za trenutek se | ni obotavljala. Delovale so samo.b zlo'žene peruti, toda njih običaj- le ni gibi so,bili v vodi nekoliko o drugačni, letela je tako rekoč z o zloženimi perutmi. i g ' Neki raziskovalec je delal po- n isktise s tremi drUgimi vrstami v netopirjev. Vodni netopir se je n jnogel potem, ko je plaval dva k rodno — artistično prirejeno z< je le ta, da vam bodo šle ta- ri j do srca. la j so pač zložili besede in me- b: lijo za narodne pesmi vaši adedje, torej so vaše in zato n r so vaše jih pridite poslušat, lj Marsikaj pridejo na skušnje d; ši podporni in ustanovni čla- ii da se prepričajo o napredku p vskega zbora Glasbene Mati- si . Vselej se bere zadovoljstvo . njih obrazih, ko vidijo resno ši 10 pevskega zbora in ko sliši- r naše lepe pesmi v tako moč- b m zboru. Pevci in pevke pa d tudi vkljub vročini ali dežju n stno udeležujejo vaj, da čim j: »polneje pripravijo koncert t lasbene Matice. Oni se ne vež- o tjo za sebe. Učijo se zato, da 1' •ipravijo vam nekaj užitkapol- t h trenutkov, da tako spozna-11 o, kako mnogo lepih biserov i- j s amo v narodovem zakladu, to j r v naši pesmi. Nagradite jih s r m, da boste napolnili dvorano nedeljo zvečer. š Sedeži za ta koncert so vsi re- 1 >rvirani.. Cena sedežem je 50c, j 5c in $1. — j Vstopnice dobite v predpro- s iji pri članih Glasbene Matice l pri Mrs. Makovec. Dajte poguma Glasbeni Mati-za nadaljni razvoj in podpri-! z udeležbo slovensko petje in , ovensko pesem. Anton šubelj 11 tri metre «z vode celo dvigniti, •udi obe ostali vrsti netopirjev ta plavali, toda vse te živali so e kmalu utrudile, posebno te-aj, ko se jim je dlaka, ki ni pri-igodena na vodno življenje, pre ločila. Ko so bile živali tako premo-ene so plavalne oziroma letalne ibe v vodi ustavile, skušale so e obdržati na površini z razšir-enimi letalnimi kožicami in so e hitro usmerite proti kopne-tiu. Ta opazovanja mečejo nekaj uči na izumrle letajoče zavre, :i so živeli ob vodi ter si dobiva-t iz nje hrano. Ti zavri so goto-o frfotali nad vodo kakor neto-»irji in si lovili iz nje ribe. Peklenska fregata Zgodovina vojnih brodovij lam sporoča čuden primer, kako io s pravo peklensko fantazijo iadarjeni tehniki že pred 120 eti poskušali izdelati vojno lad-o, ki bi bila nedotakljiva in ne-idoljiva. Okrog leta 1820 so v Bostonu !gradili parnik, ki je dobil zna-:ilno ime "Peklenska fregata" n ki je vest o njem zbujala po /sem svetu velikansko pozor-lost in grozo. Ta ladja je imela ;ri parne stroje, dva sta rabila :a njeno premikanje v brezvetrju (kajti v vetru bi šla seveda z jadri), eden s 60. k. s. pa je ra-ail samo ža premikanje obramb-lih in napadalnih rtaprav. Glav-la naprava je bila vrsta debelih železnih palic, ki jih je poseben mehanizem ha obeh straneh »lavnfega jambora gnal tako, da 3o udarjale neprestano kakor o-Ejromni cepci. Ti cepci naj bi varovali ladijski krov in razbijali moštvo, jadralno opremo in krove sovražnih ladij. Ob vsaki strani križnega jambora je bil nadalje po 1 dolg železni drog. Ta drogova sta bila opremljena z močnimi kavlji. in ostro brušenimi rezili ter sta se gibala vodoravno sem in tja. U-ničevala naj bi napadajoče sovražno moštvo ... Na sprednjem krovu je stal nekakšen katapult, ki je lahko metal po iva stota težke kamne 200 do T- 500 komolcev daleč. Ta priprava pa bi lahko lučala gjj ;udi vedra z vrelo vodo, gorečo smolo in raztopljenim svincem la sovražne ladje. Šest mož je N zadostovalo za strežbo tem mo- tosr rilnim orodjem, ostalo moštvo je lahko opravljalo svoje delo pri Porr baterijah. nah Ob obeh straneh ladje so na- mestili nadalje 100 železnih kav- ime Ijev in isto toliko kolov, ki so se sceA dali na podoben način premikati nJei in bi mogli v nekoliko minutah : pokončati posadke pol tucata Po§ sovražnih fregat. In končno so imeli na krovu dez' še ogromno kolo, ki je bilo obo- se 1 roženo z neštetimi ostrimi in na- ®ev brušenimi inštrumenti in se je Jeci dalo vrteti na vse strani, da bi mesarilo vse, kar bi mu priha- kaJ jalo na pot. Trup te z groteskno, 2 toda res s peklensko fantazijo §1IT opremljene bojne ladje, je bil ob- tak ložen z železnimi oklopi, a krova »a bi ne mogla predreti nobena va* bomba, vsaj takšna ne, kakršne ke so imeli tedaj. Več grozot na ma razmeroma tako majhen prostor Ja> res niso mogli skupaj spraviti. J™ Toda plavajoča pošast ni pri- cio" šla nikoli do tega, da bi dokaza- 5 la svoje grozote — izkazalo se je, da je ni mogoče krmariti in &a je pri prvih poskusih nasedla ter ka; se razbila. 'n __kei Velikanski topaz ie| _ ki Pretekle dni je neka rilska vec geološka odprava, kakor smo km na kratko poročali, našla v po- jal gorju pri Žitomirju v okraju je Volodarskem neobičajno velik kil kristal poldragega kamna to-paza. Kristal je tehtal 11 kg in 600 gramov. Najdbo so takoj poslali Akademiji znanosti v Mo- Pe skvo, ki jo je spravila v svoj, va geološki muzej. Ravnatelj mu- ru žeja Križanovskij je izjavil ne- gr kemu novinarju, da kamna po- let dobne velikosti nima noben sov- je jetski muzej. Po poročilih ru- ka darskega zavoda v Dhjepropet- 00 rovsku so tudi na več krajih v ni Ukrajini odkrili nahajališča pol- ja dragih kamenov. Središče teh m; nahajališč je v rudniku Nagolj- zli nij Ostrog ob reki Nagoljni, ki iz: je pritok Donca. Tam so našli da kristale sfalerita, ankerita in kc demsonita, ki vsebuje svinec in in antimon, ter več drugih vrst. Omembe vredna je zlasti oko- D: liščina, da se je demsonit, ki se nahaja navadno v kratkih nit- zv kah, pojavil tu v vlaknih, dol- izj gih do 40 cm. Tudi apnenec te- uf ga kraja je izredno zanimiv, ker Ia je poln votlin, med katerimi so nekatere tako velike, da lahko vanje gre človek. Ravnateljstvo muzeja je v Nagotjnij Ostrog gt poslalo posebno odpravo, ki bo y proučila ta mošnje posebnosti in dosedanje najdbe odpremila v ^ Moskvo. jQ ur SVINJA — MESOJEDKA Nekemu kmetu v Thissenu v L. Nemčiji je v zadnjem času na | skrivnosten način izginilo več F: : mladih kokoši. Ujede in druge d( divje živali kot "storilke" niso m prihajale v poštev, da bi jih bil sc 11 kdo ukradel, tudi ni bilo verjet- n< no, zato ei mož ni vedel razla- ti 1 gati, kaj se prav za prav dogaja, m ši i Kdo pa opise njegovo prese- ^ - nečenje, ko je te dni opazil svojo -' najboljšo plemensko svirijo, ki ^ i mu je bila baš vrgla mladiče, ^ - kako je planila na mlado kokoš- ^ ko in jo brez vseh ceremonij po- d žrla! „ To je bilo vendarle malo pre- rti i več, kajti kokoši gotovo niso do-i ločene, da bi igrale ulogo pre-' P 3' šičje krme. Svinjo s čudnim a- j -' petitom je kmet na licu mesta I - obsodil na trajno bivanje v svi- ti - njaku, kokoši pa se odtlej spet n i lahko bolj veselijo svojega živ- 0i ^ ljenja. k ičmen je na Dolenj-jp kem precej obrodil I - I Novo mesto, 8. julija. — Le- šnje vreme je neugodno za letovalca. Hladna in deževna mlad in zdajšnji vsakodnevni livi ne morejo koristiti kme- stvu. S spravljanjem sena so eli kmetje velike težave. Ko- ev je bilo bolj malo, a s suše- em je bilo potem še težavnej- zaradi nestalnega vremena. >gosto je ljudem že skoro suho no spet zmočil nepričakovan ž. Ko zaradi vseh teh neprilik sa ni bilo pokošeno, vse seno, že je začela prva žetev, žetev so čmena, ki se je zaradi hladne- Je i vremena tudi zavlekla za ne- VE ij časa. P1 Z žetvijo ječmena bo že mno- n m pomagano, ker bodo kmetje ko imeli spet doma kruh, ki m "T i morajo kupovati ali pa kupo- _ iti moko ki je za sedanje kmeč 5 prilike mnogo predraga. Ker oc larsikje primanjkuje krompir-l, ki je glavna kmečka hrana, P; m bo zdaj ječmen zelo dobro m DŠel. di Po večini je ječmen po Do-njskem precej lep. Pa tudi dru-a žita, ki sedaj dozorevajo, ne n: ažejo preslabo. Seveda so dež S1 i viharji žitu mnogo škodovali, P1 er so žita ponekod precej po-sgla. Poleženo žito pa ne da ni-dar tistega donosa kakor žito, ^ i lepo stoji in dozori. Ker žita ečkrat rada poležejo, bi našim metom pač kazalo, da bi se- v ili take vrste žita, ki trdno sto- J1 i in le redkokdaj pod silo veli-ih viharjev poležejo. d --P NOVI ZLATI RUDNIKI V n RUSIJI p V Sverdlovsku, nedaleč od s Jerma sta zakonca Rjaškanino- s ■a našla v opuščenem zlatem udniku kepo zlata, težko 926 n ;ramov. Rudnik so opustili pred -etom dni, ker so smatrali, da ^ e že popolnoma izčrpan. Rjaš- q ;aninova sta dobila za kepo 13,- 2 )Q0 rubljev. Seveda so v rud- j liku takoj obnovili delo. V Nev-jansku, takisto v bližini Per-na, so odkrili novo nahajališče :lata, o katerem sodijo, da je zredno bogato, kajti že prvi C lan so izkopali zlata v teži več g co 3 kg, večinoma zlatih zrnec z n manjših kepic. r —--v DINAMIT PROTI KOMARJEM a ] V južnoameriški državi Venezueli so v boju proti malariji c znašli učinkovito sredstvo, ki ^ jničuje razhašalce bacilov ma- c arije. V močvirjih, kjer so le-;la komarjev, se postavi več ^ iinamitnih patron v razdalji jo 50 metrov. Po eksploziji nastanejo globoke stožčaste jame, / katere se odteče voda. Močvirje se na ta način nekoliko )suši, ličinke na suhem poginejo, pa tudi v ostalih lužah so aničene. LADJE S KOVINSKIMI JADRI V neki ladjedelnici v Sank Franciscu bodo v bližnjih dneh iovršili prvo jadrnico, ki bo i-mela kovinska jadra. Ta jadra 30 iz zlitine aluminija in magnezija, ki je izredno lahka, a tudi izredno odporna zoper vremenske vplive. Ker se pa takšna jadra seveda ne dado "razvijati" kakor običajna jadra, so j jambore in jadrovino nadomestili z vrtilnimi napravami na krovu, pri čemer so jadrom dali obliko kovinskih latic. V bro- < danskih krogih čakajo z zanimanjem, kako se bo izum ob-rtesel. POL MILIJONA ITALIJANOV V AFRIKI Po najnovejši italijanski statistiki živi v Afriki okt-og pol milijona Italijanov, in sicer 200, 000 v italijanski Vzhodni Afriki, 150,000 v Libiji, 125,000 v , ! ŠKRAT ! C* Nekoč — tega je že dolg0^ a — je prišel neki km'et v ^ ičiliško poslopje v Lips^°; ^ ;o se ravno vršile disputaciJ1^ e eden izmed profesorjev ^ vprašal, če bi tudi dn hotel mtirati. "Zakaj pa ne", odg -i kmet. „,,- tj "Tedaj pa morate P°loZ' mizo tolar", nadaljuje Pro1 ^ 'Nato bomo drug druge»u^ vili vprašanja. Kdor ne Ddgovoriti, bo izgubil. ^ Kmet ni rekel besedice^ pak je segel v žep in P°° » mizo tolar. "Sedaj pa di vsi gospodje staviti p° ^ lar", je dejal kmet, ko da ni noben profesor izv11®\4 narnice. Nato so smehljaje se drug za p položili na mizo vsak P° ^ lar, eden izmed njih pa p šal kmeta: "Kako je bU Materi božji?" > >j|| "Marija", odgovori ^. ^ takoj nadaljuje: "Sedaj » vi povejte, kako je bilo ji materi?" t> sp"^ Učeni gospodje so se r ( dali, nasmejali in ^ ^ prav zelo učeni, na to vPj. ^ niso znali odgovoriti. pa je pobral z mize t svoj klobuk in s pored"1 smehom dejal: ^M "Kadar boste spet disP1 mi blagovolite šporočit^^, Tunisu, 50,000 v Egifc« 000 v Alžiru, 10,000 v V 2,000 v Južni Afriki in Belgijskem Kongu. MA, STRELA BOŽjA KANTON, O., 28. avgfi Charlie ja Browna, 48 le, jjjjp ga delavca iz Kantona, j ^ zadela strela, in sicer že ^ f njegovem življenju. JF. vaiij v trenutku, ko je v°tj ft 1 avtomobil po državni ce® Brown se je onesvesti1-^ prej je imel še toliko P*1^ ^ duha in moči, da je trični spoj v avtomob11t" s6 ga pasanti, ki so ga- r ■ peljali v bolnišnico, ^^ zdravniki izjavili, da bo^/ | Bj I j ^tJTHH Oglašajte v — |j "Enakopravn^. -——-----r^a E. M. NEK^ Moving — Expr^' Coal Deliver 1032 East 68th HEnderson 5804 3 ENdlcott 4294 Se priporoča- 29- avgusta, 1940. nNAKOPRAvNOBl 3TRAN 3. Pod belo-modrim " šotorom j £ Nemški vojni poročevalec A- 1 2 Schmid poroča o pogaja- r 2? za sklenitev premirja med { Pr.nncozi « Nemci sledeče: i J° m od granitne plošče z i- „ ^nom maršala Focha, preko " nol -G JG VOzil salonski voz k , Rajanjem, stoji med drevesi • ^oder šotor, ki so ga dali JJ a razpolago tehničnemu oseb- r -ctToS V°jaŠkih P°Ver- vališče prostor in bi- Okrog velik6) Qvalne m.ze J 2 S iUndt°bnih - tip- Ice ® tajnice so na razpola-§ Pisalni stroji in telefonski kIjucki. Poskrbeli so tudi za n;r Vodo. Medtem ko so ge- v eoskl Sntzm?er ^ drugi fran- p odšli atl tako;) po Prihodu v častniki •Salonski voz- čakajo rr tolmači 12 njlh°Vega sPremstva, s; kamorVn-0rdmanci v šotoru-i2 Jlm Prinesli tudi obed d ški r, • VOjne kuhinje. Nem- n, P^tim ' Str°ji klepečej0 pod s1 'Nad i m med smrekami. Z ločili ZaJi!aoje pogaJ'anj so do- k 3e načela minUt Znova se d točke n za Posamezne p Win8faj0 se želje za P°" s< lonsw sledijo. Okoli sa- p lo sk]f V0Za' v katerem je bi- p VeOSo Premirje no- v Jeklen« ' vlada napet mir. d ljajoilCelade straž se pojav-tokoli ,P redko med grmi. Pro- , vahni maJ° iz rok v roke. Ži- D se skW general Huntzinger S1 be stra Ja naPrej, govori na o- n i §enera) Njemu nasproti sedi ? Le tu ltel POPolnoma miren. ? SVrafitam Si P0gladi brke- i Mi ugeatl. Poslušajo s pozorni- Z We -j?' ln beležijo na svoje v V, T Pogojev prebirajo S' ^j ral rUgo'seo vsaki pose- n Spet prebi" j0 1JI debatirajo, pojasnjuje- n To P Hejl/k Več nego uro časa in ii ni videti znaka konč- j nega soglasja. Opaziti je ner-| vozne kretnje viceadmirala Le Luca. Z obema rokama gre preko obraza. Bled in mračen sedi veleposlanik Noel na svojem mestu. Posvetovanja so prekoračila že prvotno določeni rok. Nad krajem krožijo nemška letala. Nenadno se gospodje dvignejo. Ali je že končano? Še ne. Samo premor. Predpoldanska seja je trajala do 13.40. Treba je pojasniti še nekatera vprašanja po telefonu... V dveh u-rah se bodo pogajanja nadaljevala. Novi sedež francoske vlade Vichy, novi sedež francoske vlade maršala Petaina, slovi! predvsem po svojih zdravilnih j vrelcih. Francoska vlada se je mudila v Clermont - Ferrandu samo osem in štirideset ur. To mesto je sicer precej veliko, toda neudobno, ker ima zelo tesne ulice in se deli v dva dela, ki sta med seboj precej oddaljena. Zato in pa še bolj zavoljo tega, ker ni bilo v Clermont - Ferrandu dovolj prostorov za urade, potrebne za vlado, parlament in senat, se je francoski kabinet preselil v Vichy, ki leži kakšnih petdeset kilometrov severovzhodno od Clermont - Farran-da. Še v preteklem stoletju je bil Vichy majhno in zapuščeno staro industrijsko mestece. V njem so izdelovali nože in druge predmete iz jekla. Potem so začeli zidati hotele in Vichy se je kmalu spremenil v mednarodno zdravilišče prvega reda. Danes spada med najslavnejša tujsko - prometna francoska I mesta. • ■ V Vichyju je kakšnih dvanajst zavodov za zdravljenje poleg neštetih hotelov, kazinov in penzionov, ki lahko sprejmejo v seziji do 200,000 tujcev. Vi- chy ima velik dotok iz vse Ev- 1 rope, pa tudi iz Amerike. z Ker hoteli letos niso zasedeni, t je francoska vlada imela najlepšo priliko, da se uredi tukaj. — š Vse oblasti so zdaj smotreno o razporejene. Poleg tega ima Vi- ii chy ugodno prometno lego na vse strani. Leži ob železniški r progi, ki drži v Lyon. V mir- š nem času ima Vichy direktno s zračno zvezo s Parizom in Lon- li donom. r Svetovni sloves Vichyja te- t melji na kakšnih tridesetih zdra- r vilnih vrelcih, ki vržejo dnevno nad 600,000 1 alkalične vode. Ta r voda vsebuje mnogo železa in v ogljikove kisline. Kdor nima de- r narja, da bi se odpeljal v Vichy, stori, kakor delajo mnogi pri r nas: naroči si zaboj kisle vode iz r ; Vichyja, kakor delamo pri nas C Iz rogaško ali radensko slatino, š V Vichyju proizvajajo poleg r tega tudi tablete iz zdravilnih v soli. Na stotisoče steklenic vode iz Vichyja gre vsako leto v promet in prinaša lastnikom vrel-cev veliko bogastvo. Terme v Vichyju, kjer znaša j toplota od 10 do 50 stopinj, so ^ poznali že stari Rimljani pred _ 2000 leti. Imenovali so jih Aquae Galidae. Toda s časoma se je pomen teh vrelcev izgubil in zabrisal in nanovo so jih odkrili šele v drugi polovici preteklega stoletja. Nemci pravijo, da ima francos- < ka vlada v Vichyju priliko, da se temeljito pomladi in izleči od "angleške bolezni" ... * Tunis in Libija ■ i Tunisu, ki je od 1. 1881 fran- . coski protektorat, vladata do- \ mači bej in francoski generalni j jrezident Peyrouton. Tunis leži < j na vogalu, kjer razširjata Mala ( in Velika Sirta srednji del Sredozemskega morja proti afriški strani. Na drugi strani leži < Sicilija. Razdalja med rtom Bo- i nom, skrajnim kopnim koncem i ?unisa, in Marsalo na Siciliji naša komaj nekaj več nego 100 :m. V sredini je še italijanska otoka trdnjava Pantellerija, ki je iddaljena kakšnih 60 km vzhod- 10 od rta Bona. Dežela Tunis šteje 2.5 milijo-ia prebivalcev, med temi kak-nih 200,000 Evropcev. Evropci o deloma Francozi, deloma Ita-ijani, domačini pa Berberci, A-abci in Mavri. Dežela je ob o-lali zelo rodovitna, v morju je finogo rib. Glavno mesto Tunis leži kakš-iih 60 km proti notranjosti od rojne luke Bizerte, vzhodno od ta Bona. Prekop veže tuniško prista-lišče z odprtim morjem. V bliži- 11 so razvaline stare Kartagine. Jloboko v Mali Sirti je pristani-če Gabes, ki pripada že utrje-iemu pasu proti italijanski prosinci Libiji. Libija, 13. italijanska provin-a, se razteza med Tunisom in Cgiptom v dolžino 1800 km. V talijanskih rokah je že od tripo-itanske vojne 1912, toda šele >od fašističnim režimom so Ita- SLOVENSKI DELAVSKI DOM — Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča >dprta za publiko do drugega tedna v septembru 3ALINCARSKI PROSTORI Ribja pečenka vsak petek večer Vsako soboto godba in ples lijani to deželo pomirili. Dežela c je razdeljena v zapadno Tripo- I litanijo (500,000) prebivalcev) t z glavnim mestom Bengazijem. £ Poljedelstvo se omejuje na ozek r pas ob obali in ta pas so sku- 1 šale naselbine priseljencev iz I- z talije v zadnjih letih razširiti proti notranjostič kjer se raz- c prostira brezmejna puščava z 1 redkimi oazami. j Ob obali vodi cesta, ki so jo I otvorili 1936 in veže tudi Tunis t z Egiptom. Mesto Tripolis šteje r 85,000 prebivalcev, ima veliko J luko in je vzor modernega me- i sta pod afriškim soncem. Zna- r menit je vsakoletni kolonialni c velesejem v tem mestu. Guver- -ner Libije je maršal Balbo. SVOBODEN PREHOD l SKOZI DARDANELE z BEOGRAD. (JK) — Po ve- c steh iz Ankare je Sovjetska uni- ^ ja predložila Turčiji zahtevo, naj J DEKLETA IN ŽENE ] Ker se vse blago draži, zato vam priporočam in svetujem, da j si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT i direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor mogoče, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno kjer si boste lahko izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 1 ---- I dovoli v slučaju vojne svoboden j prehod skozi dardanelsko ožino < bojnim ladjam Sovjetske zveze. Svoboda prehoda se naj ima nanašati na vsak slučaj vojne, v katero bi bila Sovjetska unija ^ zapletena. ( Turški poslanik v Moskvi Haj- ( dar Aftaj, ki je bil poprej več ] let turški poslanik v Beogradu, je dospel v zvezi s to rusko za- 1 htevo v Ankaro, kjer se posve- 1 tuje s predsednikom turške re- ^ publike Izmetom Inonuom in pa zunanjim turškim ministrom Šu-kruom Saragjogluom. Pogajanja so še vedno v teku in ne pri- s čakuje se, da da Turčija kak de- j Naprodaj Proda se farmo 36 akrov in hiša s 8 sobami in kopalnico znotraj; 2 V2 akrov grozdja; i dva vrta; 12 milj od mesta. — i Za naslov se poizve v uradu te- : ga lista. i finitiven odgovor še za nekaj dni. SLIČICA VOJNE LONDON, 26. avgusta. — Neka stara ženica ni hotela ob današnjem bombardiranju Londona poiskati zavetja v zaklonišču ter je izjavila stražniku: "Mladi mož, pbvem vam, da sem prestara, da bi videla še drugo vojno, zato si hočem to temeljito ogledati." V najem Odda se v najem single hišo s 5 sobami na 7216 Lockyear Ave. — Vpraša se na 1229 Norwood Rd. Naprodaj Proda se zaradi bolezni groce-rijsko trgovino in mesnico v slovenski naselbini. — Kdor se zanima za nakup, naj pusti naslov v uradu tega lista. Ravnokar je izšla... I velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL jj HISTORY" H spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. KlanČar J Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu J rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. -«- C Knjiga je vezana stane $1 —•— Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue »oaocssaoeaoi c -- NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grablje, vile, motike, ogrebalnike, stroje za rezanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. THE HANDLE THAT WONT BREA^^^^K^ RAY VIEW Wq&Ztr SHOWING THE Jrr%Wzr steel beams ^r jr INSIDE THE . SOLID ASH HANDLE/ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik ■ e =s==a \ POZOR POZOR 1 jj VABILO NA PIKNIK katerega priredijo Skupna društva in Vrtci št. 5, 11, in 171 SSPZ § , I v soboto dne 31 avgusta 1940 8 na Pintarjevih prostorih v Euclid, Ohio | Zabava se prične ob 2 uri popoldne in se na- | daljuje zvečer. Primerna godba od 6:30 naprej in dobra postrežba. — Ples brezplačno. | Sedmak trak odpelje izpred SND ob 1:30 uri I in se ustavi pri Slov. Del. Domu ob 2 uri popol- | dne. Vožnja prosta. ^ i _ V slučaju slabega vremena se cela slvar vrši | R v Slov. Del. Domu. ODBOR | VEČ MILJ—NIČ ROPOTANJA—"PICKUP" MOČ NEPRESTANE IZBOLJŠAVE! ......V ohijskem progresivnem gasolinu. V njih prizadevanju, da Vam dajo čim več mogoče milj, silo in brez ropota, so naši preiskovalni možje izpopolnili obratovanje S OHIO X - 7 0 23 krat izza leta 1935 ... samo v minulem letu f šestkrat. Za najboljšo / ^^^^^^^^^^ gasolinsko veljavo, ki jo / ^ Q Mj t sedaj dobite za vaš de- I ^^ * 9 g nar, obrnite se vsako- I ^^ t^^^ krat na SOHIO X-70. \ A*/Q ^^^^ j STANDARD OIL COMPANY (OHIO) V Ali ste £a preiskusili zadnji čas? j 4 J0HNbr STATE / PARKS ^Xmrthhistoric °f ai1 five different ieveis'is stm rq^st^f yn State Route 343 The wealth of plant life is Bp| * 'lo^ath 1JC'llow Springs. one of,the interests of the park. % -^n wit°hthe state by Three hundred and twenty-two Bi v Wild animal reserve plants have been identified and : The Little Miami River flows / 4 villas , 0hl° through the park, in some /»s/ J i between deep- rocky' P^^m / fflpCNatteh The Jf^f heavily W°°ded g°rgeS' At °ne ^JV [ t 9HI th Well m krt point the river cuts a narrow 1 m ||tk °tti»h 4., precipitous gorge into the rock, \m lih n]J?" the no V.1 l j .. . ., •__• i t COU8TMY—TH6 »TANOARO OIU CO. OHI» ||% ^ C" • a 30 ran a point that Hoa(jmcinnati-Pittsburgh Daniel Boone was said to have A concrete swimming pool and =jKil 0f th and foundations of leaped across the river to safety bothhouse is another attraction. ^ere u ,early structures in his escape from the Indians. For those who enjoy hiking PvlS ^ toUUt alon^ the roafl The park is nearly 700 acres there are six miles of good trail. X/IL n's 0 0 be seen_ John in extent and has 60 fireplaces, Groups, as well as families, itl Oh,bam' once the 90 tables and two large shelter are permitted to camp in the and built on houses in its two picnic areas, park. , " HAIR-BREADTH HARRY " _____ STRAN 4. ENAKOPRAVNOST S 11 i" EMERSON HOUGH: 35 I MOŽJE RDEČE KRVI i ROMAN Segel sem mu v tjesedo in mu kratko povedal, kakšna je bila najina pot, s kakimi zaprekami sva se morala boriti, kaj sva pretrpela, kako nama je bolezen ubranila, da se nisva mogla takoj vrniti, kako pičla so bila najina sredstva, kako težko nama je bilo najti pravo smer in kako sva med tem živela drug, pokraj drugega. A starec je zmajal z glavo: "Poznam moške!" "Da," sem odvrnil, "ne bil bi moški, vreden tega imena, če se ne bi bil zaljubil v vašo hčer. Priznam pa tudi, da nikoli, dokler bom živ,, ne bom ljubil nobene druge." V odgovor na te besede je vrgel predme nekaj, kar je dotlej držal v roki — zvito kožo, na kateri je bila najina ženitovanj-ska pogodba, podpisana z mojim imenom in delom njenega imena. "Kaj pomeni to?" je vprašal. "To pomeni to, kar pravi," sem odvrnil. "Da sva pred Bogom mož in žena, tu in kjerkoli drugje, v zdravju in bolezni, v dobrih in slabih dneh, vse dotlej, dokler jaz ne umrem in ne pride tudi zanjo čas, da jo pokopi jete zraven mene; in bova mož in žena pred ljudmi, tu in kjerkoli kakor hitro bo mogo- v «i ce. Videl sem, kako mu je obraz prebledel in kako mu je vzpla-polal v očeh brezumen plamen. "To pravite vi, vi — vi, meni, ki vem o vas vse?" Spet sem začutil, kako mi je stisnil srce tisti stari popadek groze in težke vesti. Iznova sem z duhom zagledal svoj greh, tako strašen, kakor da ga ne morem prijeti z rokama. Spomnil sem se tistega, kar je bila rekla Ellen Meriwetherjeva glede na morebitno starejšo obveznost. Spomnil sem se besede, ki sem jo bil dal drugi, preden sem spoznal njo — svoje častne zaveze, s katero sem se bil zaročil v o-nem prejšnjem svetu. Videč, da sem uničen v njegovih in njenih očeh, kakor tudi v svojih lastnih sem se končno brez vse dosedanje ošabnosti obrnil k njemu. "Po vsem tem sklepam, da vam je Gordon Orme pripovedoval o tem," sem rekel. "Slišali ste o Grace Sheratonovi, ki živi tam pri nas?" Starec je že bolj stisnil ustnice. Naposled me je vprašal: "Ali ste ji to povedali — ali ste to povedal moji hčeri?" "Pokličite četo, naj nastopi!" sem vzkliknil. "Dajte me ustreliti! Zaslužil sem. Ne, ničesar ji nisem rekel o tem. Imel sem namen, da ji povem — nikoli ne bi i bil smel dovoliti, da bi bila podpisala svoje ime, dokler ji nisem povedal. A njena nezgoda jo je oslabila — srce mi ni dalo, da bi bil začel govoriti o tem — tisoč in tisoč razlogov mi je branilo. Da, v tem je moj greh." Zaničljivo me je pogledal. "Niste vredni, da bi se dotaknili čevlja na nogi moje hčere," je počasi odvrnil. "A zdaj, ko se je stvar že zgodila in ste jo v to zapletli in spravili ob dobro ime in ste, kakor si predstavljam, na kaj vem kak divji način o-mrežili njene čute — nu, kakopak, zdaj je treba iti do konca. Tako mi Boga, gospod, kakor hitro pridemo v Laramie, se poročite z dekletom. A takoj po obredu odidete in nikoli več, nikoli več ne boste videli njenega obličja. Predobra je za vas, toda v kolikor morete biti vi dobri zanjo, vas bom porabil." Sedaj sem, sklonil glavo med dlani in se zamislil. Zahteval je, naj storim to, kar je bila moja najbolj vroča želja v življenju. Obenem pa je hotel, naj sam končam svojo norost. • Naposled sem mu rekel: "Poveljnik Meriwether, če bi ji to kaj koristilo, bi dal zanjo življenje. Ali njen oče mi ne more ukazati ne kdaj ne kje naj bo najina poroka, niti mi ne more zapovedati, kdaj naj zapustim svoje mesto ob strani žene, ki mi je soproga. Ne uklonim se ukazom nobenega človeka na svetu." "Tedaj se branite storiti to, kar ste nameravali? Gospod, to vas kaže takega, kakršni ste! Vaš namen je bil, da bi tukaj živeli z njo, drugod pa ne bi bili nikjer priklenjeni nanjo!" "To ni resnica!" sem vzkliknil z brezumnim gnevom. "Nameraval sem ji pojasniti svojo slabost in ji povedati, kako sem prevaril samega sebe in s seboj vred tudi njo. Vsaj zdaj hočem to storiti." "Če tako napravite, vas bo zavrgla na vekomaj, nikoli več vas ne bo pogledala!" "To vem, a zgoditi se mora. Porabiti moram vsako možnost, ki mi še ostane." "Vaše možnosti sta samo dve: ali bo dobro ime moje hčerke u-ničeno po vsej deželi, med vso vojsko, ki jo pozna in ljubi — ali pa ji bo počilo srce. Vidite, gospod Cowles, to ste prinesli v mojo rodbino." "Da, to sem prinesel vanjo," sem počasi odvrnil. "Nu, za kaj se tedaj odločite?" me je vprašal. "Za to, da ji zlomim srce!" sem odvrnil. "To bo vsaj pravično. Pot, ki jo vidim, je samo ena — in ta vodi naravnost." Hladno se je nasmehnil pod sivimi brki in trpko dejal: "Res krasno od vas! Ellen!" je za-klical. "Ellen, takoj pojdi semkaj!" Prišla je počasi, opiraje se na svojo berglico. Skozi rjavino njenega obraza je silila nežna rdečica. Dokler bom živ ne bom pozabil njene podobe, kako je stala pred nama. In prav tako ne bom nikoli pozabil Spremembe, ki se je zgodila z njo, ko je videla, da stojiva molče in ji strmo gledava naproti. Nato je pristopila, vredna pomilovanja v svojih cunjah, krasna v svojem devištvu, plemenita v svoji vzvišenosti nad surovo okolico, ki jo je ob- j dajala. Položila je ročico na oče- j tovo ramo in s prstom pokazala na kožni zvitek, ki je ležal pred nama na tleh. Ljubil sem jo, o, kako sem jo takrat ljubil! "Podpisala sem to, oee!" je nežno izpregovorila. "Podpisovala sem črko za črko, vsak teden eno. Bila sva zaročena — nič drugega. A sklenila sem, da se z gospodom Cowlesom poročim, bodi tu, bodi kje drugje. Obljubila sem mu to iz svoje proste volje. Bil je mož in gentleman, oče. Ljubim ga." Slišal sem stok, ki se mu je iztrgal iz prs. Ellen je odskočila od njega. "Kaj je?" je rekla. Njena stara ognjevita nrav je spet udarila na dan. "Kaj!" je vzkliknila. "Upiraš se mi? Braniš mi? Da veš, zdaj se podpišem z vsem svojim imenom — dokončati hočem, kar sem pričela — in dam se mu — dam se mu .. . "Iskala je po tleh češ, s čim bi mogla pisati. "Pravim ti, doslej nisem bila njegova, a bom, oče — kadarkoli se mi bo zdelo — in kadarkoli bom hotela — zdajle, še drevi, če se tako odločim — za zmerom. Storil je zame vse — verujem mu — vem, da je poštenjak in da — "flas se ji je zlomil, ko mi je pogledala v obraz. "Ali kaj — kaj je to?" je po- trto vprašala in v njenem pogledu se je pokazalo nekaj tiste groze, ki je trepetala v mojem. Povem vam, še zdajle vidim njen obraz: sloka, ravna, sladka je stala pred nama, z rokami na dvigajočih se nedrih, z obrazom drgečočim od gneva, in tesnobe, ki sta se borila v njej. "Ellen, dete moje, gospod Cowles ti ima nekaj povedati." In tedaj se je začul glas, ki je bil podoben mojemu glasu, a ven dar ne moj. Ta glas ji je pripovedoval resnico, ki je zvenela kakor laž. Nekdo, jaz sam in vendar ne moj. Ta glas ji je pri-ljeval in zakrival ves sladki sinji obok s črnimi oblaki. Nekdo — mislim, da sem bil to jaz, do nedavna še svoboden človek — je čutil na svojem vratu pritisk železnega jarma. Videl sem, kako so noge klecale pod njo; a ko sem iztegnil roko kakor še davi, se je zdrznila in odskošila. "Sovražim to žensko!" se ji je iztrgalo. "Tudi če mislim, da vas ljubi — ali vas jaz ne ljubim bolj od nje? Naj izgubi ona — nekdo mora izgubiti! A v naslednjem trenutku se je njen gnev prelil v grozo in dvom. Videl sem, kako se ji je obraz iz-preminjal in kako ji je roka o-nemogla visela k tlom. "To ni zato, ker ste ljubili drugo dekle," je šepnila, "ampak zato, ker ste me varali — tu, ko sem bila v vaši oblasti. O, to ni bilo prav! Le kako ste mogli, le kako ste mogli!" In spet se je izpremenila. Plamen njene polnokrvne duše se je vrnil vanjo. Njen ponos jo je obvaroval sramu. Zardela je v o-braz in se vzravnala. "Sovražim vas!" je kriknila name. "Idite! Nikoli več vas nočem videti!" Solnce je še vedno sijalo. Nekje v grmovju je zapela drobna ptička. XXXV. POGLAVJE Jarem Ko smo drugo jutro krenili proti jugu, sem jahal daleč zadaj in stražili so me. Ne vem, ali smo potovali dan, dva, tri ali štiri, zakaj vsi dnevi so se mi zdeli noči in vse noči so bile e-nake v svoji muki. Naposled smo zavili- v prašno ravnino in kmalu, dospeli do stare obmejne trdnjave. Tu nas je vendar že sprejela civilizacija — poštne kočije, novo brzojavno omrežje, moški in ženske, vsakdanji ali vsaj tedenski stik s svetom, vsiljiva radovednost, vtikajoča se kožah na tleh za 'j^rado. | Išče se dekle ali mlada P°rocen\J ska, ki živi v Euclidu za F I gati v restavraciji. Plača F I govoru. — Za več pojas®1 i kličite IVanhoe 0596M^| PETEK - SAMO EN DAN PRI MAY COMPANY "Mark-Down" Razprodaja V NAŠEM TRETJEM NADSTROPJU "AIR-COOLED APPAREL SHOPS" REDUCIRANO suknje, kožuhovina, obleke \/ - J, y športne obleke za Juniors, /^J O.O dekleta, ženske. in v nekaj slučaj še več. - ——— 48 oblek za 42 "Junior" oblek dekleta Originalno 7.95 do 8.95 >»<• .»■» ..p«w, Jbi* « — A Q Q oblek. Mere 9 do 17. Obleke za popoldne, podnevi in 56 JUNIOR OBLEK, originalno nekaj večernih oblek. Tudi "Sum- 10.95 ....................7.85 mer wraps." . Third Floor___Third Floor_ Ženske obleke Suknje in "Suits" The May Company____Fifth Floor 20 JACKETS, plaid wool; cardigan 2J) OBLEK, prints, pastels. Regular- & lapel modeli; originalno 7.95 ne in polovične mere. Originalna .............................2 99 cena 6.45 do 10.95 .........3.99 ^ SUITg navy & Wack twmg> ^ 8 OBLEK, one-piece & jacket mo- ™J» ženske; orieinalno deli za ženske. Orig. 15-22.95....................................9.90 ............................5.99 24 SUITS, navy & black twills, junior mere 17.95 do 22.95 ____q QA 10 OBLEK, black eyelet jersey. Tudi „ „.„„„, . . jacket obleke. Orig. $15 do 17.95 8 SUKENJ, natural co or camel's _ hair & wool, mere 10-20, orig. .............................7y9 19-95..... .................9.90 Športne obleke 105 športnih 58 SLACKS, SHIRTS, SHORTS, . SKIRTS, PLAY SUITS;" original- Q11KTI1P na cena 2.95 do 4.50 .......j 79 Originalno 19.95 do 22.95 73 SLACK SETS, PLAY SUITS, ^ £.£L TENNIS OBLEKE, SKIRTS; orig. O.OO 4.50 do 6.50 ................J ,99 Vse volnene suknje, žive in temne barve. Mere 10 do 20. 99 SWEATERS, SLIPONS, CAR- _______________ DIGANS IN WOOL SKIRTS; orig. 2.25 do 3.50............oq(; 3 SREBRNE LISICE "Day and Night" jackets; orig. $150 ...$75 24 14 SUKENJ iz kožuhovine, različne OVERALLS. Orig. cena 2.25 79^ kožuhovina; orig. $75 do $100 $35 115 BLUZ, rayon crepes, sheers, 6 SUKENJ iz kožuhovine, različne cottons; orig. 2.25 do 3.50, g9( kožuhovina; orig. 69.50 .....<£25 6 FUR SCARFS, 4 in 5-skin Kolin-'67 BLUZ, rayon crepes and sheers; Skys; orig $10 in $12 per skin oriS- .........$20 27 Budget obleke 10 Fiir Jackets Originalno 7.50 Originalno 79.50 5.85 $38 One-piece & jacket modeli. Mere Srebrna siva lisica, barvana vol-za dekleta in ženske. čje in odsev rdeče lisice. Mere Third Floor za, dekleta. Igrače, pohištvo za Zlatnina IT J The May Co....... Street Floor Vri RAZLICN KOSTUMNA ZLATNI- NA—poletni moaen v belih in The May Comany......Fifth Floor drugih barvah; zlato in srebrno CROQUET SETS, regularno 3.95 barvane. 1.00 do 10.00 vrednosti samo 12 za prodati.........2.95 ....................... Vz Cena Tirmvji>»in ftnftnlIJ KOSTUMNA ZLATNINA, ovratnice, °,nOR° ' regUlal™ broške, zaponke, uhani in zapest-12.95, samo 10..............9.95 nice. 1.00 in 1.95 vrednosti, sedaj tACHT STOLI, regularno 1.49. VaSa .............35^ ali 3 2a 1.00 izbera izmed 50 ............1 OO KOSTUMNA ZLATNINA, različne * ovratnice, broške, zaponke, uhani TEPEE TENTS, regularna cena in zapestnice. 59c vrednosti, sedaj 1.95; samo 30 ..............JQO .............................19^ S ' Moderni ameriški način kuhe je na električni peči! In ženske iz Greater Clevelanda se obračajo v tisočih vsako leto k električni kuhi. i ////, ČISTO . . . električna peč je edina P' ki kuha s ČISTO VROČINO. Lonci i« ponve ostanejo svetle kot nove. ■ VARNO .. . tako varno, da celo z ^ mi otroci v hiši, boste popolnoma skrbi. ----M HLADNO... električna peč je ^ inzulirana. Ona kuha jedila, ne kuhar'00.; _ ^ ko( HITRO... kuha živila tako hitro, se mora pravilno kuhati. Kuha tudi av matično ter napravi perfektno delo pažnje. POCENI ./. . električne cene so ^ kot kdaj in več kot porabite elekt1"' rl 1(0' manj vas stane edinica — dobite ve^ .__, $ ___i== risti iz cenene elektrike, če kuhate " moderen, električen način. Oglejte si električne, peči v prodajalnah sedaj. Začnite kuhati sedaj na moderen, čas hraneči, delo hraneči, denar , i hraneči način. Pomnite "električna peč se sama izplača!" ie5> I I i m j i i i M m i I i i ili Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 • * 9 * * i v tuje posle, ki jo imenujemo časopis. Po tem, kar sem bi) pustil zadaj, se mi zdelo to življenje ponarejeno, umazano in brez vrednosti. Hrup mi je bil neznosen, hrana neokusna. Ker nisem mogel strpeti pod streho, sem spal v svojih lastnih raztrganih BSmMBBWiPB