40. številka.
Ljubljana, v torek 18. febrnvarja 1896.
XXIX. leto.
Ishaja vsak dan ivf«erf izitufii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt lota 4 gUl., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. ilO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko vefi, kolikor po&tnina zaafia. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po H kr,, če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj uc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo, — Uredništvo in npravništvo je na Kongresnem trgu St. V2, UprsvniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po dežeinozborskem zasedanji.
ii.
Klerikalna stranka je pač najštevilnejša v najem deželnem zboru, da pa v minolem zasedanju niti tiste nloge ni igrala, kakor bi jo zamogla, tega sta krivi zlasti dve okolnosti.
Prva je ta, da je klerikalna stranka kvalitativno neprimeroma slabša od ostalih dveh. Večina njenih Članov zamore kvečjemu „prav toplo priporočati" kako prošnjo za podporo. Na razpravo pa prihajajo tudi reči, za katere v klerikalnem taboru sploh ni glave.
Toda to ni poglavitni uzrok, da klerikalna stranka kot taka si ni mogla pridobiti naj navad-nejsega spoštovanja obeh drugih strank; povod temu je taktika klerikalne stranke, katera je druga nvodoma omenjenih okolnostij.
Klerikalna stranka je hotela nastopiti „schnei-dig", pa je pri tem popolnoma pozabila, da prvi pogoj parlamentarni veljavi je — dostojnost. Te lastnosti smo pri klerikalcih v minolem zasedanja večkrat pogrešali. Že pri verifikacijski debati je posl. Kalan drznil se neke besede dr. Schaflferja, katere je ta izrekel privatno napram posl. Povšetu, porabiti dasi jih je slišal „slučajno", in jih zaviti na način, ki je v vsakem parlamenta absolutno nedopusten. Nehonetno je bilo tudi Kalanovo natolcevanje na vodstvo deželne prisilne delavnice, češ, da skuša dobiti kolikor mogoče večje procente. Ko bi bil gospod Kalan za svoje sumničenje navedel kake dokaze ali vsaj nekaj konkretnih slučajev, iz katerih bi se dalo kaj takega sklepati, bilo bi njegovo postopanje opravičeno, ali povse nepodprto sumničenje je nekorektno in nelojalno ter je bilo v načetu dež. zboru do letošnjega leta nepoznano.
Takisto nedostojno je bilo postopanje gosp. Ažmana glede gorenjskih pašnikov in g. dr. Žitnika glede ravnanja finančnih organov. Oba gospoda sta navajala reči, katere bi bile uprav vnebovpijoče, če bi bile reBnične. Vladni zastopnik je z največjo odločnostjo in nenavadno ostro zavračal dotične navedbe kot do cela neresnične, a nobeden rečenih gospodov se ni upal kaj odgovoriti, niti da bi se zavaroval proti vladnemu „tonu" ; oba sta mirno vtaknila kar sta skupila, in se s tem sama obsodila.
Jeden večer pri „Našem prijatelju".
(Spisal Ni s Vodoran.) IV.
(Dalje in konec.)
Trpke besede je čula od vseh domačih, posebno od strogega očeta, a na zadnje se je vender le vsem zasmilila.
Prijatelji svetovali so očetu, naj barona in gospo Merk toži, a po resnem premisleku oče tega n> storil, preverjen, da siromak bogatemu in zvitemu nasprotniku ne more do kože.
Pred kakimi Štirinajstimi dnevi opazili smo, °* gospa Merk stanuje v Vaši ulici. Od tega dneva Pazili smo jaz ali moj mož, ali moj brat, kateri večkrat k nam dohaja, na vsak korak te zloglasne B°8pe, ker smo slutili, da si je izbrala nekje v olivni novo žrtvo. In res smo se kmalu prepričali, se nismo motili. Včeraj smo videli ekvipažo, »atera Vas je odpeljala k baronu KrauBu. Tresla za Vas; spoznala sem, da ste v največji nemarnosti, zato sem pazila, kdaj Vala mati odide od doma, ter Vam hitro pripravljeno piimice poslala."
Tudi postopanje klerikalne stranke napram vodji grmske šole ni moglo narediti dobrega utiša. O stvari sami ne moremo imeti konečne sodbe Gotovo pa je, da bi klerikalna stranka ne bila smela napadati vodjeve osebe; če so klerikalci do letošnjega leta bili s šolo in z vodjo zadovoljni, je vender preočitno, da so ga sedaj na padel i samo zategadelj, ker je bil proti klerikalnemu kandidatu v deželni zbor kandidovan; in najmanj bi gabil Brnel napadati župnik Scbvvetger, njegov bivši protikandidat.
Taki in jednaki slučaji so pokazali, da je klerikalna stranka tudi v deželni zbornici na isti duševni in socijalni visini, kakoršna je bila izven nje po shodih in zakotnih agitacijah. Da je veliki vzdihovalec in popisovalec belokranjske bede, župnik Schvveiger glasoval zoper dr. Tavčarja predlog, naj se prošnja Črnomaljske občine glede odpisa nekega posojila odstopi dež. odboru, da preišče, j6*11 vredna uvaževanja ali ne, to je bilo preznačajljivo za taktiko klerikalne stranke.
Iz teh faktičnih navedeb se lahko sklepa, da že zategadelj ni bilo mogoče nikako približanje mej slovenskima strankama.
Državni zbor.
Na Duuaji, 17. febrnvarja.
V današnji seji se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega ministerstva; v imeni slovensko-hrvatskega kluba je govoril dr Gregorec. Pred razpravo je bila daljša debata o dveh predlogih glede zavarovalnice „Austria" in glede ustanovitve železniškega ministerstva.
Začetkom seje se je a Krausovem predlogu glede zavarovalnice „Austria" unela precej ostra razprava. Posl dr. Kraus je vlado ostro šibal. Rekel je, da je vlada katastrofe pri zavarovalnici prav toliko kriva, kolikor upravni svet. Vladni izgovor, da ima ona pravico, nadzorovati zavaroval niče, da pa to ni njena dolžnost, je ničev; umrli ravnatelj, na katerega se zdaj zvaljuje vsa krivda, je v sejah upravnega sveta naznanjal, kaj se je dogovoril z zavarovalnotehničnim uradom, vladni zastopnik je pa poleg njega sedel in molčal. Vlada ima dolžnost obvarovati prizadete zavarovanee škode;
„Hvala Vam iskrena za Vašo skrb. Ali kaj mi je storiti, da se ognem preteči nevarnosti?" — vpraša Irena.
„Imate li kakega sorodnika, prijatelja ali prijateljico, kateremu bi mogli zaupati in kateri bi Vas nekaj časa vzel k sebi ?"
„Nikogar nemam' — de žalostno Irena. Gospa Marija B. pa nadaljuje: „Ako me moje poizvedbe ne varajo, zaljubljeni ste — ne zamerite, gospica, da iskreno govorim — zaljubljeni ste v tehnika, kateri je pri Vas stanoval, in kateri je zdaj na počitnicah. Ali njemu ne zaupate?"
nZaupam mu" — odgovarja Irena, — „ali on se vrne šele v kakih štirinajstih dneh."
„Dobro! Poslušajte me, gospica" — nadaljuje gospa Marija B. — „ Bežite od doma in od matere, katera ne ve, kaj dela. Pri meni vdobite prvo zavetje. Moji roditelji preselili so se v Hernals. K njim Vas potem skrivno popeljem, in tam bodete ostali skriti, dokler se Vaš dragi ne vrne. Ako Vas ljubi, stori gotovo vse, da se namera gospe Merk odkrije in potem se lahko vrnete k materi. Pridite k meni, brž ko Vam je mogoče, ali pazite, da Vas nihče ne vidi, sioer bi bil nai načrt zaman."
morda bi kazalo podržaviti „Austrio", kar bi bil začetek koristne akcije.
Vladni zastopnik, sekcijski načelnik baron Plappart je na dolgo in široko dokazoval, da je nesreče kriv samo umrli ravnatelj zavarovalnice „Austria" in da država nima dolžnosti, kaj storiti za zavarovalnico, pač pa da bode skušala obvarovati škode tiste zavarovance, kateri služijo državi kot uradniki ali sluge.
Protisemitski posl. dr. Gessmann je očital vladnemu zastopniku, da ni povedal, koliko znaša škoda. Leta 1895. je tedanji minister Bac<iuehem povedal, da znaša 1,200.000 gld., sedaj se je pokazalo, da znaša 21'9 milijona in da se bo zavarovana svota reducirala za 5.'J odstotkov. Govornik je nadalje dokazoval, da vladno nadzorstvo pri zavarovalnicah ni vredno piškavega oreba, trdil, da so pri nekaterih zavarovalnicah take razmere, da bi moralo sodišče jim narediti konec, in uaposled prijel bivšega predsednika drž. Železnice < Vodika, češ, da je železniške uradnike moralično silil zavarovati se pri „Austriji" in da je od tega imel dobiček. Dobo Czedikovo pri drž. železnicah je govornik imenoval dobo korupcije in nepotizma.
Govorili so še dr. G ros s, dr. Russ in dr. Kraus, potem pa se je vzprejela nujnost dveh točk Krausovega predloga (naj s« razglasi izid preiskave in naj se dela na fuzijoniranje „Austrie" 8 kako drugo zavarovalnico) odklonila pa se je tretja točka (državna pomoč.)
Še z drugim nujnim predlogom se je bavila zbornica, s Kaizlovim ptedlogom, glede ustanovitne železniškega ministerstva naredbenim potem.
Posl. dr. Kaizl je dokazal, da je bila ustanovitev železniškega ministerstva nezakonita. Cesar pač imenuje ministre in druge uradnike, dotična mesta pa sistemizira državni zbor. šele pred kratkim je drž. zbor sisteroiziral mesti podpredsednika in dvornega svetnika pri dolenjeavatriiskem namest-ništvn in to s posebnim zakonom. Z ustanovitvijo železniškega ministerstva se j« organizacija državne uprave znamenito premenila, ne da bi se bil vprašal drž. zbor. Z navadnim razglasom se je dal vojnemu ministerstvu velika ingerenca na upravo tostranske državne polovice. Ker  je vladno  postopanje kršilo
Popoludne odšla je gospa Reinisch k gospej Merk menda, da se brez Irene dogovorite, kar se je njima potrebno zdelo. Irena pobrala je mej tem, kar je najsilneje pottebovala, v mali kovčeg, ter napisala kratko pismice, v katerem naznanja materi, da naj ne bode v skrbi za njo, ona da gre k dobrim ljudem in ostane dotlej pri njih, dokler mati svoje zmote ne spozna.
Ko je mati zvečer v kuhinji pripravljala ve-erjo, zmuznila se je Irena b kovčegom po stopnji-cah doli, ne da bi jo bil kdo videl, in je ravno tako neopažena od znanih ljudij prispela k gospej Mariji B. Ta jo je še tisti večer z omnibusom spremila v Hernals k svojim roditeljem. Tam sem, kakor sem že omenil po svojem prihodu s počitnic, našel Ireno. Seveda sem bil pripravljen Ireno braniti, in če bi bilo treba h svojim življenjem.
Po vsestranskem posvetovanju in prevdarku vseh okolnostij sklenili smo, naj Irena še nekoliko časa skrita ostane, dokler ne dobim odgovora od strica, kateremu sem hotel pisati O tej zadevi. Pisal tam mu takoj, iskreno mu razložil vse ter njega in strino i rosil, naj se mene in Irene usmilita in naj Ireno vzameta k sebi, dokler nevarnost za njo ne odatruni.
prerogative  poslanske   zbornice,   naj   se vzprejme nujnost predloga.
Ministarski predsednik grof Ha de ni je povedal, da po njegovih mislili ima krona pravico, imenovati kolikor hoče ministrov in resorte mej njimi razdeliti, kakor se jej zdi, pa je pozabil svoj nazor nr.ovrženo utemeljiti.
Posl. dr. ECaizl je zavračal ministerskpga predsednika dokazujoč novic, da ima krona le pravico imenovanja, ne pa sistemiziranja. Dr. Rusa je pritrjal l azoru, da mora parlament s posebnim zakonom ustanoviti železniško ministerstvo, pa se izrekel zoper nujnost Kaizlovega predloga, češ, da pride stvar v proračunskem odseku itak v razgovor. Dr. Stranskv je obrazložil, da gre tu za vpra Banje, je-li železniško ministerstvo upravna oblast ali ne. če je. ima parlament na vsak način pravico zahtev; ti, da sistemiznje dotično mesto s posebnim zakonom. Stvar hi je pod roko uredila, da se je spravil Se jed d general v ministerstvo Sicer je ta genetai oblekel frak mesto uniforme, a s tem se ni
ESgotovI   no, il « i)" bo prod vem upošteval vojaških
interesov. Novi minister je z očitnim kršenjem zakonov nastopil svoje mesto, z naredbo, v katero se je uvedla nemlSina kot izključni uradni j»'zik pri vseh D Skih ur. dih iavsemii tlalisko To je protežiranje Poljakov, katerega drugi Slovani ue morejo dopustiti.
Ko je so železniški minister Guttenbnrg povedal, da vojno ministerstvo na železniške stvari nt- bo Imelo ni za las veđ upliva nego doslej, da je njegov princip, največja objektivnost in protežiranje dež. kulture ter eksporta, in di njegova nare Iba ustuiiavlj . tuli z i Galisko nemščino kot notranji urnim jezik, je sborn ca odklonila Katzlov predlog. Varovati svoje prerogative — to je že davno pozabila.
Zbornica JO potom prestopila iu dnevni red in nadaljevala razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Govorila sta slovenski posl. dr. Gre-goreč, nacijonaleo Mofmann -WeIlenho f in j osi s . oboda. Slodsjl je sahteval, naj se odpravi : rk grš.'in■>. iGregorčev govor priobčimo po ■tonograt) tosm z tpisnikn.)
Prihodnja seja bo v četrte k.
V IJtililjuiii. 1^ febrnvarja. Mladočehi niso /.'dovoljni s postopanjem vlade proti čeikim željam. V minolem zasedanju češkega deželnega zbora jo vi da kazala jako malo dobre volje, da bi nraonidila r>ške težnje. Glede kurij je celo vi'dni sastopnik se bolj postavil na nemško stališče. Grof BsdODJ je mislil, da je že za Čehe d volj storil, ko jih je rešil grofa Thuna. S tem si pa še v i kakor ni z igotovil podpore slranke. Pred-VČera .-1 iiii !, -nki klub posvetovanje o položaju in je baje sklenil delati odio'-no opozicijo Vladi. Ca bodo 14 bi se t.ga zares držali, bode
gr. i Badoni imel ju ko težko st^lišCo. Težko mu bode šlo z volilno reformo. Neniško-katoliška stranka in Prot so pač pripravljeni glasovati za Hade-
nijev volilni načrt, dokler vedo, da ima vlada tudi bro* njih večino. Ko bi je p;t ne mula, bi pa proti-semitje hitro jeli nasprotovati, da bi le vladi delali sadrege, Ebenhooh m Dipaoli bodsta pa prišla s kakimi zahtevami, da le za vlečeta rssJirieoje voli|r.p
Tretji dan Hem is imel odgovor od strios Po-karal me je, ker sem se z iljubil brei njegove vednost!, m svojo usodo združil z usodo dekleta, za katero SS moram zlaj boriti, a o Irekel mi ni pomoči, t.muč obljubil j-> Ireno Viprejeti in .'uvali, kakor najmilijo sorodnico, dokler bodo to zahtevale
okolnosti.
Hitel sem k [rani, katera se je brzo pripravila za pot. Potom sem Sel na br/.ojav, da stricu naznanim, s katerim vlakom Irena pride. Kt H(,m se hal, da me ne bi kdo zasledoval, poslovil sem se od Ir.ne ter odšel domov ; naprosil aera pa prijavlja, n.j Ireno spremi do Mttidlinga, kjer j« stopila v železniški vlak, ter se odpeljali do Celja. Na dunajski kolodvor m je nisem upal poslati, ker je bila nevarnost, da jo kdo spozna, tam ve,,a.
Kmalu sem dobil vest od nje, kako ljubezujivo je bila Vaprojota In kako rahlo stric in strina z njo postopajo.
Gospi Rtiniseo In Merk sla dolgo policijo
nadlegovali radi Dene, katero sta tuđi Mami pridno iskali, tod« .aman. Jaz s. m gospBJ EttinJsofa nami-govul, da Ireno iskreno ljubim m da. jo hočem najti, ako se no bodo protivila najini ljubezni in
pravice. Zlasti Ebenhoch je velik nasprotnik nižjih slojev prebivalstva.
Češko državno pravo. Adresni odsek za sestavo adrese na vladarja ni ničesa poročal dežel• nema zboru. Veleposestnikom se ni zdel sedaj pravi čas, sklepati adreso. Vzlic temu so pa obravnave tega odseka razburile živce vseh avstrijskih narodnih in liberalnih Nemcev. Veleposestniki češki so namreč izjavili, da se drže še vedno češkega državnega prava in znanih fundamentalnih člankov. Kazalo se je že, da se je češko plemstvo popolnoma izneverilo državnemu pravu, a sedaj se pa nakrat povrne na svoje staro stališče. Žito je pa mej Nemci tak strah. Ta strah je tem večji, ker več nemških strank močno propada, in se ne bi mogli s tako silo upirati obnovljenju češkega državnega prava, kot so se za časa grofa llobenvvarta. Volilna reforma jih bi de le še bolj oslabila. Zato pa že Nemci v duhu vidijo strašno obnovljenje češkega državnega prava, s katerim bode tudi konec njih nadvlade na Čvškcin Moravskom in v Sleziji. Ko bi bili Nemci o pravem času se pobotali s Čehi, bi si bili lahko zagotovili ugodno stališče, a sedaj pa utegne tudi to biti prepozno.
Bolgarija. V kratkem se pomiloste vsi bolgarski častniki in diplomatične osebe, ki so od znane zarote sem proti knezu Aleksandru zaradi raznih dogodkov morali bežati iz Bolgarije in so živeli v llusiji. Glede častnikov se še to ne ve, stopijo li v bolgarsko vojsko s činom, katerega ho si pridobili v Rusiji, ali pa s činom, katerega so poprej imeli v bolgarski vojski. Knez bi jim že rad dovolil njih stdanji višji čin, a bati se je, da bode to vzbudilo nevoljo mej drugimi bolgarskimi častniki. — Važen dogodek je tudi, da sta Gaukova in Karavelova stranka sedaj prenehali bdi samostojni stranki iu BS združita z vladno stranko. Ti dve stranki tudi sedaj ko se je vlada sprijaznila z Rusijo, nimate več nobenega povoda za samostojen obstanek. Ločili ata se ol drugih strank po tem. da sta zinatrali za glavno svojo nalogo spravo z Rasijo. Sedaj je pa ta sprava dosežena in lahko toiej vzajemno delujeta z drugimi strankami. V opoziciji ostane le Petkova strauka, ki pa nima nobene zaslombe v narodu.
Italija. Opozicijske stranke začele so veliko agitacijo proti vladni afriški politiki in zahtevajo, da se odpokliče večina vojske iz Afriki, kakor hitro bode to le mogoče. Prebivalstvo se pa večinoma ujema z opozicijo, kajti vsak le predobro ve, da aiVi-ka politika bode Italiji napravijala samo stroške koristila pa nikoli ne bode ničesar. Pokrajina, katero imajo Italijani v Afriki, nima nobene narodno-gospodarske vrednosti Varovati pred Abesinci je pa biez velike sile ne bode mogoče. Ugodne razmere bi ials nastopile, ako bi se posrečilo Italijanom podjarmiti vso Abesinijo, a za to je pa Italija preslaba. Sedanji abesinski kralj Menelik nikakor ne misli priznati nobenega tujega protektorata, kakor bi rada Italija. On je sicer res s pomočjo italijanske diplomacije in vojske postal abesinski kralj, a sedaj vender o Italiji ne.če dosti slišati. V Afriki ni poražena le italijanska vojska, temveč tudi italijanska diplomacija.
V nemškem državnem zboru ho socijalisti predlagali, naj se ne dovoli plača vojnemu ministru. Kot. povod za to so navajali, da vojna uprava grozno
združitvi, a ona m hotela nič slišati o tem, češ, da Ireno snubi imeniten in bogat gospod.
Ker drngače nisem mogel nič opraviti, povedal sem jej, da poznam tega imenitnega gospoda — barona Krausa, iu vem, kaj z Ireno namerava in ki<ko vlogo pri tem igra — gospa Merk. Ko tudi to ni nič izdalo, pripeljal sem jej gospico Štefanijo, katera jej je s solznimi očmi pripovedovala, kaj sta jej gospa Merk in baron Kraus obetala, dokler jej nista vzela časti in dobrega imena.
To je gospo lleinisch vender zdramilo. Zahvalila je gospico Štefanijo in mene, ter sklenila otresti se nearamnice Merk. Ko je ta zopet prišla, povedala jej je uaravnost, da ve, kaj je, ter jej vrata pokazala.
Ker sem bil prepričan, da je gospa Reinisch spoznala nevarnost, katera je njeni hčeri grozila, povedal sem jej, kje je Irena, ter jo zagotovil, da se jej ne godi slabo. Hotela je, naj Irena takoj domov pride, jaz pa sem jo pregovoril, naj jo pusti pri mojem stricu do Velikenoči. O velikonočnih počitnicah šla sva z gospo Reinisch skupaj k stricu. Preživeli smo tu jako veselo velikonočne praznike, in praznovuli mojo zaroko z Ireno.
grdo ravna z vojaki in da militarizem vsestranski uničuje državo. Posebno vodja socijalnih demokratov je hudo prijemal vojnega ministra in mu navajal fakta, katerih ne more vojni minister utajiti. Dokazal mu je celo, da so mnoge stvari resnične, katere je lani vojni minister tajil. Vojni minister Bronsart je odgovarjal Beblu. Znamenito je pa, da ni niti po. skušal ovreči tega, kar je Bebel povedal. Zasukal je govor tako, da je socijalistom očital, da ljudstvo hujskajo proti vojski. Trdil je, da vsa poklicana mesta obsojajo grdo ravnanje z vojaki, a pojasnil pa ni, zakaj da se ne skrbi, da bi se taki dogodki ne dogajali, kot jih je Bebel navajal. Seveda razen socijalnih demokratov se nobena stranka ni upala nastopiti proti vojni upravi in se je torej plača vojnemu ministru tudi dovolila.
Dopisi.
Iz l*<»Ntojiii«% 17. februvaria. Letošnji pred-pust je v našem trgu zelo živahen. Veselica sledi veselici in misliti je bilo, da istih gotovo zmanjka zadnje dni predpusta, ko store razna društva svojo dolžnost. Da bi se pa prišlo v okom takim mislim, sprožila se je med samci misel, da bi isti, ker jih je tu precejšnje število, morda tudi lahko priredili kak ples, ker se je tak pred 12 leti dobro obnes 1. Res ho jo sestavil odbor in njemu na čelo je st »pil gospod Ferdo Gaspari, kateri je z veliko pridnostjo vodil priprave. Da je bilo zanimanje za ta ples zelo veliko, pokazalo se je na veter plesa dne 8. t. m., ko so bili obširni prostori hotela pri „ogerski kroni" kmalo natlačeno polni od ličnega ob-činst a. Z velikim veseljem smo občudovali krasne toilette naših dam. Ples je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, gospod F. Gaspari z soprogo znanega rodoljuba g. Jos. Dvkleve, kateri je v znani svoji blago lušnosti z ozirom na namen veselice (čisti dohodek je bil namreč namenjen naši šolski ku-liii*ji) propusni svoje z zelenjem in eksotičnimi rastlinami ukusno okrašene prostore zastonj. Plesalo se je ognjevito i pri četvorkah, katere je vodil jako spretno g. Anton D.trich, našteli smo do .'JO parov, zares veliko število za naše razmere. Isti gospod je vodil tudi kotiljon, ki je vzbudil mnogo smeha in zabave. Dame so bile prijetno iznenađene, ko so se jim vročili res krasni plesni redi. Ples je počastil med drugimi tudi okrajni glavar, katerega je predsednik pri njega dohodu pozdravil V živahni in neprisiljeni zabavi Dim je potekel čas prenaglo in šele ob jutranji zori so zapustili plesišče prvi pari. Cisti dohodek v zne-iki 42 kron 82 st. izročil je gosp. blagajnik vodstvu šolske kuhinje.     — u.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. februvarja.
— (Za državnozborsko volitev,) ki se bode vršila dne 25. t m. po gjronjskih in notranjih mestih ali trgih, je oglasil, kakor smo že poročali, svojo kandidaturo gospod kurat in deželni arhivar Anton Koblar. Z^rševalni odbor narodne stranke je v svoji včerajšnji seji pritrdil tej kandidaturi na podlagi poročil iz vseh volilnih krajev ter jo bodi olicijalno proglasil.
— (Shod svojih volilcev) — z namenom poročati jim o delovanji v ravnokar minolem zasedanji deželnega zbora — sklicuje posl. Hribar za nedeljo, dne 23. t. m , ob desetih dopoludne v telovadno dvorano „Narodnoga doma" — Naj bi se gospodje volilci tega shoda udeležili v prav obilnem številu.
---- _--
Vrnili smo se skupaj na Dunaj. Ker je bila Irena moja zaročnica, najel sem si v bližini drugo soho. Obiskoval sem Ireno seveda pogosto, svoj ostali čas sem pa porabljal prav vestno, da se čim prej in čim bolje pripravim za končne preskušnje. V jeseni po preskušnjah, srečno prestanih, oglasil sem se za državno službo ter bil sprejet za praktikanta v Gradcu.
Čez tri mesece bila je Irena moja žena. Omogočil je to moj radodarni stric, kateri mi je podaril tako lepo svoto, da sem se mogel oženiti brez skrbi, ne da bi moral čakati na povišanje v službi, /•'iiitiivanjo obhajali smo na stričevem domu kaj veselo. Svojo taščo, katera Be je bila vsa spremenila in katera je zelo obžalovala svojo prejšnjo zmoto, vzela sva z Ireno k sebi. Iz Gradca prestavljen sem bil v neko južnoštajersko mestice in od tam prišel sem semkaj mej Vas, kjer sem že pet let, Iskreno Vam povem, da mi ni bilo nikdar žal, ker me je usoda sem zanesla, in težko bi se ločil, ko bi me služba drugam poklicala.
Strica najmanj jedenkrat v letu obiščem, sam ali pa z družino. Vselej mi stric reče: ,Po moji smrti pobrini se za moj testament.*
— (Kranjska zdravniška zbornica.) Pri volitvi v kranjsko zdravniško zbornico so bili voljeni vsi kompromisni kandidatje. Zbornica se konstituira dno 22. t. m. Seja bode v prostorih sanitetnega oddelka dež. vlade v Erjavčevih ulicah.
— (Osobna vest) Primarij g. dr. Š laj mer je bil pred več tedni obolel za legarjorn. Ko je okreval, šel je za nekaj časa v Opatijo, od tod pa se peljal v Zigreb, da obišče svoje in svoje poproge atariše. V Zagrebu je drugič jako nevarno obolel in sicer za pljučnico, vender je že toliko okreval, da se zanj ni več bati. Gosp. dr. Šajmer si je pridobil v Ljubljani splošno spoštovanje kot znamenit zdravnik in najsrčnejo simpatije vseh krogov, zafo pa je tudi vest o njegovi bolezni obudila obče sožalje.
— („ Slovenec")  je   sinoči   priobčil notico ^Narodova resnicoljubnost", v kateri pravi, da smo nalašč zamolčali, da je njegov članek glede princa Borisa le prevod iz „Obzora". Da so nafta resnicoljubnost prav spozna, naj  navedemo to-le: „Slo-venec" je priobčil devet odstavkov obsosajoČ Članek nI3orisu.   V drugem odstavku   pravi  pač „Obzor o tem izreka nastopno sodbo", a nikjer ni običajnih znamenj,   po  kateiih  se spozna,  kaj  je  citat iz ^Obzora", kaj   pa  „Slovencevau   last.    Vsled t "ga smo opravičimo domnevali, da je le to citat, kar sledi neposredno navedenim besedam, da pa je vse drugo začenši od novega odstavka zabela „Sloven-čeva".    BIH smo toliko bolj  opravičili ta domnevati, ker ni nikjer povedano,   da so ,.Slovenec" ne strinja povsem z „ObzoromSinoči priznava, da im i glede nekaterih točk bistveno drugačne nazore, n^go „Obzor*.  Zakaj pa ni tega koj povedal? Pa ne, da ga je šele naša notica na to opozorila?
— (Repertoir slovenskega gledališča.) V petek se bode prvič pela opera „F.;ustu, v nedeljo se bode drugič igrd igrokaz „P r e c i j o za".
— (Današnja maskarada „Sokolova" ) Piše se nam : Maskarada bo, kakor kažejo priprave, vreJna naslednica onim iz prejšnjih let Zanimanje za njo je uprav velikansko. Električna razsvetljava fungira iavrstno, kakor je včerajšnji poskus iz nova pokazal. Zi neplesalos bo pogrneno tudi v mali dvorani in čitalnični kavarni. Torej maske, ples, „špas", elektrika, dobro jelo in pilo — moj ljubček, kej hočeš že več? Opozarjamo šo jedenkrat na to, da je ubod na Tržaški cesti. Začetek maskarade ob 7. uri.
— (Sanatorium mucorum ) Prošeni smo objaviti: Kakor običajno, priredil se bode tudi nap« pelnično sredo I. 181)0, t. j. dne 19. februvarja obče priljubljeni večer, na kojem se bode lečil s priznano vrlo učinkujočimi sredstvi preklicani mačji stok — posledica veselo in izdatno prežitega piedpusta. To bo nekako primeren zaključek veselic, nekaka dekadenca, kakor jo zahteva moč, tudi človeka polas-tujoče se reikcije ob svojem času. Slavnostno mi-javkanje se bode vršilo v steklenem salonu gostilne „Pri Ferlincu", kamor so vsi trpini glavo-in stomahobola najuljudneje vabljeni. Pričetek je ob 8. uri zvečer. Prispevek za skupno mijavlje naznani se danes zvečer pri maskaradni blagi j ni. Sicer js pa vsem onim, ki ne vedo kaj je svetov-noznani „sinaloruim mucorum", jasno obrazloženo to na drugem mestu današnjega lista, na kar s tem opozarjamo. — Torej na mačkovito svidenje! — Vrhovni maček
— („Narodna čitalnica v Ljubljani") je ravnokar izdala svoj „Letopis", iz katerega je razvidno, da ima 279 članov (,.'5 častne, 2<»8 ljubljanskih in 8 unanjih). Dohodkov je imela lS!).r> 1. SI M gld. f)G kr., t roško v pa 264 d gld. 94 kr. Zabavna kronika je seveda precej suha ; lani se je hotelo prirediti trojo veselic, a priredila se je le jedna, drugi dve sta se morali opustiti. Živalmi pa so bili mali plesi, prirejeni v predpustu po dvakrat na teden. Meseca oktobra se je preselila čitalnica v nove udobne prostore v .Narodnem domu". Časopisov je bilo društvenikom na razpolaganje 44. Zdaj, ko ima društvo primerne prostore, je upravičena nadeja, da bode lepo napredovalo in se razvijalo.
— (Umrla) je v starosti 91 let goBpa Josi-pina \Vaschnitiu8 roj. Cmol, udovac, kr. okrajnega predstojnika.
— (Slavceva maskarada ) Delavsko pevsko društvo „Slavec" si je sčasoma pridobilo simpatije
V vseh krogih ljubljanskega prebivalstva in so postale njegove veselice zbirališče najširših krogov. Zlasti Slavčeve maskarade so se tako udomačile in postale tako popularne, kakor skoro nobena druga veselica. Lotos je Slavčeva maskarada nadkrilila vse prejšnjo.
V lepili prostorih v „Narodnem domu" se je zbralo
veliko število prijateljev in prijateljic plesa in za-i bave.  Maske, katerih je bilo nenavadno mnogo, so i bile prav originalne in lepe, bilo je pa mej njimi mnogo tako elegantnih in ukusnih, da bi obujale pozornost tudi na najelegantnejših maskaradah. Plesalo se je seveda z veliko ognjevitostjo, saj je bilo na nVtskaradi toliko in tako zalih deklet, da jih je ' bilo veselje gledati.    Drugo  kadriljo je plesalo do ; 100 parov. Razen včeraj omenjenih gospodov je prišla na maskarado tudi  deputacija „Sokola" in  so bili navzočni dež. posl. dr. Majaron, več obč. svetnikov in mnogo častnikov pešpolkov št. 17 in št. 27.
— (Iz Domžal) se nam piše: Danes je število zavojev, v katerih se slamniki pošiljajo, naraslo na 284i To je največje število v letošnji sezoni.
i Slamnikov je bilo v teh zavojih okoli 2000
— (Okrajna posojilnica v Mokronogu) imela bo svoj letni občni zbor dne 26. febrnvarja (prvo sredo v postu) popoludne ob 8. uri v šolskem po« slopji v M ikrnnogu z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor ravnatelja. 2 Račun načehtva. 3. Po* ročdo računskega nadzornika. I Volitev načelstva in nadzorniitva, 5 Pojedini nas/eti. — Opomba. Ako bi ta zbor ne bil ob 8 uri sklep "en, začne pol ure kasneje zborovati drugi občni zbor brez ozira na število zadružnikov.
— (Državne železnice.) Ker se bode po uve-denji nove orgainzac je državnih železnic v nekaterih kategorijah pokazalo, da je več uradnikov, ko« likor se bode v bodoče mest sistenisovalo, ne bode treba dalje časa, izunši tehnične stroke, pri c. kr. di ž ivmli žn'e zniouh vsprejeaaafi novih uradnikov In se zaradi tega na prošnjo prositeljev sa uradniška mesta pri državnoželezniški upnvi iu b_> lemalo ozirati.
— (Tatvina > Dne 9. t. m. je postopač Ant. Vodišek iz St. Lenarta pri Ltškem ul ml v žup-niičS pri Sv. Martam poleg Velenja in župniku Francu Ciseju ukradel veeji snesek v gotovini. Hranilničnih knjižic in srebrnine Be ni dotaknil.
— (Jožef Krizman f.) V Trstu je včeraj po kratki bolezni umri kanonik monsigaor Jožef Krizman. Kod.I se je dne 18. maja 1*47. I. v Trstu in bd dne 17. decembra 1870 posvečen za mašnika. Do
i I. 1898 je bil profesor verooauka na puljski gimnaziji. Njegovo italijansko slovnico je „Matica" izdala pred nekaj leti   IJ>di mu blag spomni'
— (Tržaški župani je daroval sa laike v >• jake, ranjene v Atrik», 2oO iiAc.h lir. Gosp. župa a in d jž. glavar daje torej tržaškim iredentovcem vzgleJ, kako demonatrovati.
— (Lepe razmere.) „ Edinosti" se poroča o železu'škein slugi, ki prodaj. na postaiioi M ramar pri Trstu   ozne listke:  Mož je  imel  kučmo, prav
! tako, kakor pust v Bleiveisovi prat ki, rjav, zašivan j kožuh, ispod katerega je bilo videti hlač3. ki so bile j nekdaj modre, a so sedaj brezbarvna od obilnega pranja. Primuuha, sem vzkliknil nehote: Kaj tudi južna železnica m:«s'ura v pustu dob. svoje služ tb-nike?! Žalosino se mi je nasmehnil, pripoznavš , da se sramuje i on. da si pa ne more kupiti kaj hol j • lega, ker ima ženo in več otrok in ne zasluži na dan niti jedneg.i celega goldinarja, oblake pa mu železnica ne daje, le kučmo in kožuh um posuj a za zimo. Škoda, da ga nisem prasal, da-ll nastopi v isti obleki tudi takrat, kadar prihajajo v M ramar c e 8. kralj. Visokosti
— (Ustavljeni izseljenci.) Policija v Kor-minu je ustavila topel 230 isssljenosv iz G ihoijs. Kot uzrok navaja, tla Se na trošlf.e braziljske vlade nikdo več ne more prepeljati v Ameriko. Večina izseljencev nima skoro nič denarja. Odgnali se bodo zopet v Galisko. Pot bodo morali sami plačati in vrnili se bodo v svojo domovino kot berači. Poljska žlahta bo torej imela zopet par sto belih sužnjev na razpolaganje.
— (V Istri vzbuja vsak cokiu senzacijo) tako si bo mislil danski mizar Nielson, ki je te dni potoval peš is Reke v Trst in na tem potu doživel to-le: Pri postaji Lupoglava je zahteval vozni listek do Trsta i 11 ga hotel plačati s — cekinom to se je blagajniku zdelo sila su nljivo. Mož uajbiž še ni videl cekina, zato je sumil, da JS tujec — ponarejale«- denarja. Poslal je skrivaj po orožnike iu ti so iznenađenoga Danca odgnali v Hazet v zapor. Nielson je tu ostal čez noč. Drugi dan se je posrečilo dobiti moža, ki je že kdaj videl kak avstrijski cekin iu ko je ta potrdil, da js Nielsonov cekin pristen in ne ponarejen, se je Danec izpustil iz zapora.
— („Matica Hrvatska") javlja svojim slovenskim članom, da ima še dosti za 1. 189o, izdanih knjig na razpolaganje in da se še vedno vzpreje-majo člani (članarina znaša .1 gld.) oziroma naročniki na te knjige, dokler jth bo kaj v zalogi. Slovenski člani dobe vrh izdanih knjig zastonj še .Hrvatsko- slovenski rjtonik", kateri je „Matica" izdala že drugič
— (Razpisane službe.) Pri višjem dež. sodišču v Gradet mesto svetnika ♦ xtra statum. Prošnje do dne 27. februvarja predsedstvu viš. dež. sodišča v Gradcu. — Pri okr. sodišču v Vipavi mesto kanoelista I dohodki XI cm. ra/reda. Prošnje do dne 16, marca predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. — Na p. t razredni rudarski šoli v Idriji učno mesto z letno plačo 450 gld., aktiviletno priklado letnih 100 gld. in pravico do (i petletnic po 50 gl.
Prošnje do dne 29. februvarja ce<*. kr. rudarskemu ravnateljstvu v Idriji. — Pri okrajnem sodišču na Vrhniki z dnem 1. marca mesto pisarja z mesečno plačo ;i0 gld. Prošnje do 24. februvarja istotja. — Pri okr. sodišču v Vel. Laščah mesto sodnega pristava. Prošnje do 29. februvarja predsedstvu okrož. sodišča v Novem mestu. — Mesto svetniškega tajuika pri okrož. sodišči v Celji eventuvalno mesto okr. sodnika. Prošnje do 2 marca predsedstvu okrož. sodišča v Celji. — Mesto učitelja voditelja v Erzelju z dohodki IV. plač. raz. in prostim stanovanjem Prošnjo do 15. aprila okr. šolskemu svetu v Postojini.
* (Boj mej vojaki in redarji) V neki krčmi v dunajskem Prahu se je v nedeljo unel krvav boj mej vojaki in redarji. Sedem redarjev se je pol ure bojevalo z des.-tkraf večjim številom vojakov. Jo !en redar in trije vojaki so bili ranjeni na smrt, šeat vojakov in redarjev pa je blo lahko ranjenih. B >j je nastal, ker neki vojak ni hotel plačati takse za ples v znesku 10 kr.
* (Nesreča vsled požara ) V Londonu je v locl-Ijo ponori z -io mm-ti v m-ki v»-liki z železno ograjo obdani hiši. Gasiloi BO 80 pri odpiranju ograjo nekoliko zamudili. Ljudje iz vifijih nadstropij niso mogli čez goreče stopnice iu vsb-d t -ga se je šeBt oseb zadušilo. Nekateri prebivalci višjih nadstropij so pometali pri oknih žimnice in skočili na dvorišče, a niso imeli sreče, .1 dni bo si polomili roke, drugi noge, p * '> pt >••• ;>• nataknilo na železno ograjo in se prebodli.
* (Demanti v zobeh ) NovojorSka igralka miss Žara de L'Oma je ser ,-ndna zadnjih vseh živečih umetnic, a ker je izredno lepa, ima seveda mnogo čestilcev. Jelen teh je.| jo podaril štiri izredno lepe demante Gospodična Z ara je šla ž ejimi k dentintu, kateri je v me predne zobe zavrtal luknjice in vanje pričvrsti] demante Kadar se gosp'. Z ara nasmeje, zabliše nje demanti. Od to ni kulminacija prismojenosti, potom ne verna, kaj naj se tako še zove.
Književnost.
— „Slovanski Svetu ima v št. 6, naslednjo vsebino: Bolgarska 11 zapad; Iz dežalnih zborov; Božidar Tvoroov: Kaj pravi nova pitajna reforma v Rusiji; Dinko Sirovica: Z1 oluje; ll.žilir Flege-rič: lz krčevinskih potočnic; O.u^ga: Lderarna pisma; —Sija: Stritar m Vodu k; Prohor: Z.-ciU;
Nepomuk; Lstek; Žmitvo; Etasglsd po slovanskem
i sv« tu ; Književnost.
— Canti Russi. Tržaški „Poniero S! ivo" je I tekom časa priobčil celo vrsto prevodov najslavne ših j ruskih pssnikov.   Ti prevodi so  bi 11 tako točni in
dobri, da se je splošno i Tekala želja, naj bi se Bkupno izdali. Ustrezajo tej lelji je uprava rečenega lista izdala lepo, 240 Stranij ObseintO knjigo, v kateri se nahajajo prevodi najboljših ruskih liričnih iu epj tub p -: 11 s j. Tem potem se bo italijanski svet ■esnanil s proizvodi ruske literature, o kat rib sedaj 1.iti pojma nima in sategadelj pozdravljamo z veseljem imenovano knjigo.
jc3x SC o j Bi*^r lic ..
Dunaj 18. februvarja. Glede volilno p i* f o t iu c je nastala u e v a r n a kri 1 a. Levica je stavila tri pogoje, 6ei, da sicer prepreči celo reformo. Levica zahteva, naj se pe-takarjem vzame volilna pravica v dosedanjih kurijah, naj se vaamejo deželnim iborom nekatere pravice in naj ie določi, da /amore državni zbor znižati cenzus v ubst »ječih kurijah samo z dvotretjinsko večino. Vsi ljudske stranke zahtevajo naj se petakarjeui volilua pravica zakonskim potom zajamči.
Dunaj 18. februvarja. Konservativni klub je sklenil glasovati za to, da se vladni načrt volilni reformi odkaže odseku. V imeni kluba bo v četrtek govoril grof F a I k e 11 h a y n.
Dunaj 18. februvarja. V poslanskih krogih se vzlic .Fremdeublattovemu* demantija vzdržuje govorica, da misli vlada razpustiti drž. zbor, čini dožene proračun in volilno reformo.
Sofija 18. februvarja. lUzen Angleške so vse velesile priznale Koburžana kot bolgarskega kneza.
Sofija 18. februvarja. (iutieral (Toleniščev-Kutuzov je odpotoval na Uusko. Pri odhodu mu je uestevilno občinstvo priredilo viharne ovacije.
1'osluno.
Da poročam gospodom volilnem o svojem delovanji v minolem zasedanji deželnega zbora, vabim jih uljudno, da se blagovnic zbrati
v nedeljo, dne 23. t. m. ob desetih, dopoludne v telovadnej dvorani „Narodnoga doma".
V Ljubljani, dno 17. fobruvarju 189G. I Ivan :E£rll3a.r,
Sanatorium 4 mucorum
zaključi naj pust, Ker pa je potreben pritlikavčk in hrust. Će koga premagal j«1 princ Karneval, 1'okvnril ftolodeo, glavo mu rasdjal, hborna ironije on tamkaj dobi,
Kjer naft sanatorij ko jutri visi. Da kdo no zaide, se 7.(1»j-le pove, Kje mački, mačkoni so jutri <lob6. Kot vedno, nam jc na prijazni izbor \'r zdravstveno svrho gostilniški dvor Gospoda Ferlinoa ..pri zvezdi'1 svetli. Tam bo polom, blisk, tresk in grom, /'><;■ ngal mafiji stok bo dom. Mena raznovrsten se dobf, Kdor ga P'i /iinti zdaj zeli, Nuj so v nastopnem porinot.
Sardele, sardine, kiliprotio nebroj Ti jamči za zdravje, za to hc ne boj, Da mačka ozdravil v Sanatorju ne bo5, Ker tamkaj naštet* zdravila dobns. 1'losiijivka.stih sirov vonj Bili ti v nos, 1'aAtete,      postne, prigrizni en kos, Kalate pikantne stotera ti ROD OS Ti prija, čeprav m gourmandič zares. So jajca, jegulje, so ribe 'z morja, Katerim v pri klado se kaperir da. V««» skupaj se /.mesa in fajn osoli. Se z jesbom polije in z oljrem beli. Dolnjo se sulei, 1 ■• p« in" k i. meni k Ti sem brke kaze, rudečib je pik,
£o ribici ■raven In, kakor kdo h'če,
Ocvrta h I j praženn nuđena je. Orebi in nnindlji, pa lešnikov dotV, Si- jutranjih dateljev nudi ti pout, Morda kaj „letečgu* Se vmes priirčf, Ko m.- "n.n- dvanajsto nam uro zvoni. (lil rone-limone, naranče, kompot — Vse iHijdeft, da mačji oslavis svoj god. Naliješ si vinca, pa krepko nali, llat rija bokalov na mizi stoji. Polnite si ca&e in trčite vsi!
Mej prtjemou i javkat jem mine verer In lep&e zabave ne najdeš nikjer; Ozdraviš želodec, razjusniS glavo, Temeljito iztečis si duSo bolmi. Nafi skuSeni mojster iu prvi zdravnik Seveda je svetovnoslavni slanlk. Na kojega vsak se obrni bolnik, Če bočeS doseči spet zdravje in siaj, Zao pno do njojja mačknu se podaj. In če je , narobe »vet" kopa pokvaril, Prepričal se bo, da ga nisem prevaril. Ko sem v „sanstorium" ga not dirigiral. Ker tam se gotovo bo spet izknriral. Seveda lastonj ni nobena tam stvar, Ker vsaka reč stane na svetu denar. Zatorej smo modro zmijavkali to. Ko smo si prav dolgo vbijali glavo, Pa dvadeset groftev ne bode preveč Pač tistemu, kteri je zdravja želeč. Zatorej dve kroni pribrani si vsak, Kdor pustni loV biti popolen junak, rNarohe svet* danes do viška dospe, Alj jutri pa praesens se tužen od,oe Tedni joft je lun put, a zadnjic, v slovo Se mucki, inačkoui .pri zvezdi** zl>ero.
i
Ob osmih na večer začne se Spitav bi mačke lečtl* bo skupna Ijuii.iv Ilo ranepa jutra, ko jasnih Vas plav Prisrčno odslove VaS stari
Avtomat , Kortuna", lastnina srednje- meske podružnice sv. Cirila in Metoda, nabral je v gostilni gosp. Ivan ftlobodnik-* 8 gld. 90 kr in \ kavarni posp. Fran KrapeA-a II gld M kr. — Društvo izreka tem potom najprisrčnejso zahvalo vsem požrtvovalnim darovateljem in omenjenima gospodoma za njih prijaznost,« na kar bodi Ae posehej g. KrapeA-u izrečena zahvala na njegovem zar« s rodoljubnem ćulu, di je celo vso dobitke izvolil iz svojega poravnati. —■ Ilon daj uiiio^n posnemovalcev.
Zalivala..
Podpisano načelnistvo usoja si povodom veselice, pri-rej ene v < iao \l t. ni v korist društvene blagajne., izroča najtoplejšo lahvalo p. n. ^ darovateljem denarnih prispevkov, oziroma dobitkov: si godbi c m kr. '.*7 p> »polka sa izborno .sviranje; zavednemu senožt skemu občinstvu, katero je xoh In,m obiskom pripomoglo, da seje veselica tako Mjajiu« i ponesli
Nacelništvo požarne brambe v Senožečah,
II   lohruvarja 1896,
D. Wlndspaoh.
E/ iar<t<£u<*x .* JIM a.
Ib»i-m1Iu*»  mII ekHeUntlVH« dratbei Franceta B ;i j r a renilji&će v I Irenov <• di.  OMljeno   -JT.'ai gld., dno februvarja m 81. man • ja \  Sem >Ar-čah
WltOt»a Roje a /.enilns.-.« v   Verbic.i, cenjeno NUJ gld.,
(ponovljeno dne :M  rtbruvarjn v Ilirski Bistrici,
Jakoba Vat* VOS puBMtvo v (lornjih I a-žečah, cenjeno 1 ..'.i ;«d . dm- -_'t tebi uvarja in 26, nuncija v Senožečah.
M a rja e 1) r e s h r j e v e zem jišča v Kamniku, cenjena H2:J Riđ  m 180 gld . dne 95, februvarja v Kamniku.
Janeza Stetainča posestvo v Znanovcu, cenjeno !»'.»4 gld, dne 95   fel.ruvarjH  in L»7.  marcija v Kostanjevici.
Tujci. ~~
1 T feliruvarja Pri Perluisnn, Filsoh, Kern, Rada. Phtllppa
Dunaja Majdi.1 ./. Logatca. IbdiUveg iz Krlangena. --Albert sliaiimu-r /. Dumiju - Storcli iz Monako**, — Hdthel i« Sarajeva - HofoaJI i/. 1'rage. — lbmi&mid iz Zagreba. Andn-linob iz. Stnaija       VVortman r. Ueke.
IVi i.l«r> «lti : Vvblttr iz bistrice. — Kosir iz Kadoulje.
Pri HVN|< I i- iteiii ••«-Mwrju : Gruden iz Nove^amesta.
Pri (nnnni I« •ilinlviirii t K.ruisek iz Prago — Khiine || Krolice  — BllgtU'1 iz St, Janža.
Umrli so t C.jut>Ifaiil:
14. februvarja: Tomaž Tekavc, knrjnč, 73 let., Sv. Petra cesta fit. 91, oštarelost. — Vincenc Železnik, knrjačev sin, 1 leto H mesecev, Tržaška cesta fit  V.H, bronehitis.
lf>. febrnvarja: Ignacij Elsner, umirovljeni tobačni upravitelj, 71 let. Poljanski trg $t. 1, trehu&nn vodenica.
1H. febrnvarja: Met'd Dolenc, posestnikov sin, »i dni j, Gledališke ulico St. 10, oslabljenje. — Karol VnrSok. mizarjev Bin, 2 leti G mesecev, Poljanski trg St. 1, božjast.
17. februvarja: Friderik Keruc, dimnikarjev sin, 7 mesecev, Marije Terezije cesta — kohzej, želodčni in črevesni katar.
Meteorologično poročilo.
Febr.	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v 'C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
17.	9. avečer	74« 9	— 28	si. svzh.	jasno	
18.	7. zjutraj	74(11	— 72	si. vzhod	jasno	o-o
•	9. popol.	743 8	-f- 64	si. vzhod	jasno	
	Srednja včerajSn		a temperatura —		-3-4°, za 3 4* pod	
oormalom.
IDuLjtri^slsisi borza
dne 18  febrnvarja 1806.
Skopni državni dolg v srebro
Ogerska kronska renta 4 . Avstro-ogerske bančne delnic«
NemAki drž. bankovci sa 100 mark
20 mark.........
20 frankov........
C. kr. cekini
101	gld	—
100		90
122	w	—
101	■	10
122	n	85
99	t	15
10OO	•	—
	n	—
121	%	05
59	ti	10
1 1	■	83
9	n	60
43	n	80
S	.	68
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu do-padlo, našo iskreno ljubljeno mater, oziroma staro mater, prababico, taSčo in teto, blagorodno gospo
Jozefo VVaschnitius roj. Zmoll
c. kr. okr. predstojnika vdovo
danes v 91. letu svoje starosti, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, k nebi poklicati.
Truplo drsge pokojnice preneslo se bode v sredo, dne 19. t. m., ob 4. uri popoludne iz Tivolskega gradu na pokopališče k sv Krištofu in se tam položilo v rodbinsko gomilo k večnemu počitku.
Sv. masna zadušnica služila se bode v četrtek, dne 90. t. m., zjutraj ob polu 8. uri v Frančiškanski cerkvi. (1959) Za tiho sožalje se prosi.
V Ljnbljani, dne 17. svečana 189«.
Henrik Wasohnitius, mostnega sveta komisar, Kristina Kavoio roj Wasohnitlus, Filo-mena Eng/el roj Waichnltius, otroci. — Henrik Waschnitlua. zasebni uradnik. Josl-pina Mikola roj Wa»cbnitlus, Frioi Wa-schnltiua. Frldolin Kavčič, c. in kr stotnik. Irma Brunet roi, Kavčič, Jozcfina Diaco-novich roj. Eng;el, Karol Eng/el, fotograf, Mlci Engrel. nun ki. — Lu.Jlza Waabhnltiu«, Viktor Wnchnitlus, Loti Waachnltiu», Friol Mikola, Henrik Mikola. Vida Kavčič, Vira unuk i. — Jakob Kavčič, 0 kr vodja z.einlj knjige v p., zet. - Leopoldina Gsund. r e j e n k a.
Advokat dr. Fran Jurtela
v Smariji pri Jelšah (St. Marein bei Erlacnstein) lš*<- \m% ežbaiii'Kn (1858—1)
solicitatorja.
Znanje stenrRrafiJH daje prednoet.
X
3      Zahvala. %
JI Vsem  onim,   ki  so pripomogli k K»
Jj^j. sijajnemu vspehu plrsncj/a rrni-kti, posebno
^| pa  prrhltif/orodnvmu  </.  J''trn Koslrrja ^
^| za prevzet je pokroviteljstva in za njegov ^
^ velikodušen,  znaten   itenarni prispevek, |^
^ kakor tudi patronesam, prebiut/orodnim ^
JI f/ospem K oster, Frbhlich in Mat/r, mi- ^
^ dalje  slavnemu   ravnateljstvu   kranjske IL
^| hranilnice za brezplačen odstop prostorov ^
^ v start m strelišču zahvaljuje se kar naj-
J| iskrcnejše in najtoplejše (1956)
J odbor f
^ :d ples (jostilničarjev in faivainar/cv JF J v Tj) uhlja ni
V sredo 19. februvarja
v hotelu „Pri Slonu"
slanikova pojedina
vojaškim koncertom
katerega izvaja (19«o).
godba c. in kr.pešpolka Leopold II. kralj Belgijcev št. 27.
morskih in rečnih rib.
Začetek cb 8. url. Vstopnina 40 kr.
'   Razglas. "'
Podpisani magistrat naznanja s tem stavljen-
cem za I8V16. I. sledeče:
I f-lttviil nalitir sa deželno stolno mesto Ljubljano vrdil se bo letos 17, lit l*tu ilaii mnren U 1. v mestni dvorani ter
se bodH pričel ob 8. liri predpoludne, in sicer:
a) dne 17. marca sa laven IJubijane
pristojne, pa vsh*d dovođenja prist. oblaste v pred 111 kaj m,, j o naborno komisijo pozvane stavljenoe;
b) dne 18. marca za domače, t. j. v Ljub-Iiano priHtojne mladeniče.
U. Stavljonci, odnosno njihovi inofiki sorodniki, ki bodo k naboru pozvani, imajo priti točno ter pravočasno na nabirahdče.
Domačlncl imajo v pravem času, t. j. da dne glavnega nabora, prinesti semkaj potrebne dokaze, če hh oglase za katero tu navedenih ugodnosti, namreč:
a) kot kand datje duhovskoga stanu, posvečeni duhovniki ali kot nameščeni dusnt pastirji (§ 31. voj. zak.);
h) kot učitelji, podučitelji ali učiteljski kandidatje (§ 89 voj. zak.)!;
0) k<it posentniki podedovanih kmetij (§ 33 v. zak.);
d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e) jednoletne prezentne službe       25.—'29. v. z.)
III. S'avljenci, kateri žele kak« ugodnosti po §§ 31. — 34. voj. zak. in imajo tudi pravico da ugodnosti jednoletne prezentne službe, zamorejo se Oglasiti za slednjo ugodnoet tudi se pri glavnem naboru, će bi se jim odbila prošnja za katero prej omenjenih ugodnost.'.
IV. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali sploh dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan vojni zakon ali pa. ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
8   dan februvarja 18J*6.
Služba okrožnega zdravnika
za iđravttveno okrožje Laške okolice s sedežen* v Laškem trgu ob Snvini, je razpisana v zmislu postave z dne 23. junija 1H'.>2. I.
Letna pluća (i00 gld. in potni pavšal 125 gld.
Prosilci morajo biti slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma zmožni ter m zavezati držati domačo lekarnico.
Prošnje naj se vloži|o «lo I O. snš«-a t. I*, pri  s.ii |».in»»< vil  ww, 14 rlMitfi«,  okraj I,»»ki.
Jožef Simonćić
(l<if,0 —i) načelnik.
Postranski zaslužek
ir>0—900 gld mesečno za oBobe VBoh poklicmb vrst, ki se bote pečati b prodajo sakondo dnvoljeriib Hi-ečk. — Ponudbi na ..HauptBtadtlnoh« W«ohaol«tabon-Oeaullsohart Adler c Oomp. Budapoit 1997-9)
1. tm4 OBircaBHSMSBBnlF''
Jajca za valjenje
pristnih braliuiM-kokoSI) komati po U> kr, UolMiidk« crnih, z velikimi belimi Oopi, komad po 2f> kr., IkmuImiih komad po 95 kr., pribtnili IfajS rmUtli koUo*l| komad po 10 kr, Hicbrulli imilumuk komad po M kr., iHiiKNliiktiH komad po HO kr., puranov komud po BO kr., nrciii uili w>mm«lultrK komad po 90 kr , ISaliJauk komad po M kr , prllllkuvk komad po :to kr , ko-AluMliik komad pok25 kr., lediueKriiAklh Kolovralk komad po -Jo kr., dorkiuic komad po ~2l> kr., Jukolmiuk komud po f>0 kr., ruidfuak lli 4»rjaiklk komad po 1 gld., |»«kluSklh  ra« kumad po 20 kr., velicib
NlMpTHklli mr komad po 'JO kr. Hnzpo&iljam jnjca za valjenje iivalij člal«a» pleuieua« ki bo že bde večkrat odlikovune in dajem jamstvo sa čistust in pristnost plemena.       (lUol—1)
Make Paulyp Koflach (Štajersko).
Izdajatolj in odgovorni nrednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne",