RODOLJUB
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani,
Izhaja 1. in 3. loboto vnakoga meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom ^Slovenskega društva" pofiilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr., Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSUjati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništva „Rodo]
skega društva" v LJubljani.
Rodoljuba" ali pa odboru ..Sioven-Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
14. šter.
V LJubljani, dne 21. julija 1894.
IV. leto.
Kmetom v svarilo.
Že mnogokrat smo na tem mestu govorili o važnosti slovenskega uradovanja in priporočali, naj vsakdo, ki ima opraviti pri gosposki, pri advokatu ali notarju, vedno zahteva, da se njegova zadeva v slovenskem jeziku spravi na papir.
Mnogo je takih, ki so sami spoznali važnost slovenskega uradovanja in se drže načela, katero smo zgoraj izrekli. Nekaterim drugim pa nikakor ne gre v glavo, da pri slovenskem uradovanju ne gre samo za pravice in za čast slovenskega naroda in slovenskega jezika, ampak tudi za gmotno korist vsakega posameznika.
Za vzgled naj navedemo slučaj, kateri je popisal v državnem zboru vrli Štajerski poslanec č. g. dr. Gregorec.
V marenbreškem okraju sta živela pred kakimi dvajsetimi leti brata Peter Erjavec in Roman Erjavec. Njuno premoženje je znašalo kakih 16.000 gld. Leta 1868. je Peter Erjavec umrl in sodišče je njegovim otrokjm postavilo Romana Erjavca za varuha. To varuštvo je Ro-
mana Erjavca spravilo na kant. Nekdnj imoviti kmet je danes berač. Kriv pa je tega tedanji notar marenbreški. Mož ni znal dosti slovenski, u r a d o -val pa je samo v nemškem jeziku. V tem jeziku je tudi napravil zapuščinsko obravnavo, v katero je mej dolgove zapisal vse dolgove, kar jih je bilo zapisanih v zemljiški knjigi, ne meneč se za to, da je bilo mnogo teh dolgov že plačanih, da pa niso bili še izbrisani iz zemljiške knjige. Roman Erjavec, var.uh otrok Petra Erjavca, ni znal nemški in torej ni vedel, kaj je zapisano v zapuščinski razpravi. Zanašal se je na nemškega notarja, a ko so ljudje izvedeli, da so plačani dolgovi zapisani med neplačane, jeli so ga zapletati v razne pravde. Erjavec je plačeval in plačeval, a ko je naposled predložil varuški račun, izginile so pri sodišču vse priloge in mož ni mogel dobiti svojega denarja. Ko pa so ljudje izvedeli, da so se njih pobotnice izgubile, začeli so po dvakrat plačane dolgove novic iztirjavati in naposled se je Romanu Erjavcu prodalo posestvo. Postal
LISTEK.
• ho ft:W,i.><i'V{ BtttoT e[ s« ICiisib  ■*to!iboj odfila   . ■-<
Pijanec.
(Slika. Spisal f Mak so Čadež.) (Konec.)
II.
Še dva tedna je manjkalo do pusta, ko je tolkel Toma neko popoludne kolikor mogoče lep6 opravljen proti Medvedovi hiši. Malo skrbelo ga je, kako bo govoril s svojo izvoljenko, še bolj pa, kako se bo zmenil z njenim očetom.
„E, kaj bi se bal, saj se še sv. Juriju niso tresle hlače, ko je pobijal „lintverja", pa bi jaz trepetal!" misli si ter pritisne pogumno na kljuko.
Oče Medved, že osivel, precej trebušat možanec, dobro rejenih lic, kar je kazalo, da ne živi samo o ne-zabeljenem močniku in neslanem krompirju, sedel je sam v hiši na toplem zapečku ter listal po stari zamazani
Blaznikovi pratiki, kedaj bo v Ljubljani veliki živinski semenj.
„Dober dan, Toma! kam pa, kam, pa tako nališ-pan?" pozdravi Tomo, malo nejevoljen, da ga moti pri tem tako svetem opravilu.
„„Bog daj! I, malo moke in soli sem se namenil kupit, pa sem jo zavil med potjo malo k vam"tf — zlaže se Toma.
„No, pa malo posedi, da nam spanja ne odneseš; skoro ne pomnim več, kdaj si bil zadnjič pri nas" — reče malo prijaznejši oča Medved, pratiko spoštljivo zapre ter jo vtakne za polico.
Začetek je dober, misli si Toma ter sede. —-
„ „Južno je, južno, kmalu bomo orali"8 prične Toma ter čaka ugodne prilike, da izbruhne iz sebe težko besedo.
„Seve, seve, če le ne bo sv. Matija pritresel novega snega, potlej bo že I*
„„Oče, kaj pa tista krava, ki ste jo zadnjič kupili na semnju, ali se vam dobro redi?"" poizveduje Toma* čeprav je že naprej vedel, kakšen bo odgovor.
je berač. Trikrat je bil mož pri cesarju, štirikrat pri pravosodnem ministru, triindvajsetkrat pri višjem sodišču v Gradci in Bog ve koliko stokrat pri okrajnem 8odišou v Marenbregu, a opravil ni nič. »Zdaj se po petindvajsetletnem boju — tako je rekel dr. Gregorec — bliža grobu z bridko zavestjo, da je pravico iskal povsod, začenši pri cesarju, pa doli do okrajnega sodišča v Marenbregu, pa je le ni mogel dobiti".
In vse te grozne, v nebo vpijoče nesreče je kriv nemški notar. Da ni v nemškem jeziku spisal zapuščinske razprave, bi bil Roman Erjavec vedel, kaj vse je zapisal med neplačane dolgove in bi se bil znal braniti. Ker pa tega ni vedel, so ga pohlepni ljudje zapletli v tožbe, ne-
sreča pa, da so izginili varuški računi, ga je spravila na beraško palico.
Kdor ima zdravo pamet in zna misliti spozna iz tega slučaja, kako nevarno je nemško uradovanje za tistega, ki ni nemškega jezika popolnoma vešč. Kdor dela Slovencu nemška pisma, kdor mu usiljuje nemščino, pa bodi to kdorkoli, ta ni kmetov prijatelj. Slovenske kmetovalce svarimo, naj se ne udajo nikomur, kdor jim usiljuje nemške spise, zlasti pa jih svarimo, naj nikdar ne podpišejo nemškega spisa. Kdor jih k temu sili ali jim prigovarja, ta ni njih prijatelj in ne more imeti poštenih namenov. Dal Bog, da bi to naše svarilo ne bilo glas vpijočega v puščavi!
Ljudski
.jinfurtiVI
y.u/ I I I I V m  \9 I I I W I
shod v Mozirji.
Dne* 8. t. m. je lepo središče gornje Savinjske doline obleklo slavnostno obleko. Le malo je bilo v trgu hiš, s katerih bi ne bile vihrale pisane narodne in cesarske zastave. Slavnost pa, za katero se je Mozirje pripravljalo, ni bila nikaka zabavna slavnost, nikaka veselica za kratek čas, nego imela je skoz in skoz resen značaj v naši, za narodnost našo tako resni dobi. Ako se oziramo na točke tega političnega shoda, to se seveda nepristranski razumen človek sploh ne more dovolj načuditi, da so pri nas v Avstriji, kjer je že v osnovnih državnih zakonih vsem narodnostim jednaka pravica zajamčena, taki shodi potrebni! Toda žalibog so v resnici potrebni taki shodi. Za vsako drubtinico, ki se nam vrže z bogato obložene nemške mize, moramo mi „jednakopravni" državljani še prositi in prositi. Za nas je položaj bistveno zmerom jednak, naj vlada kdorkoli.
Točno ob 3. uri popoludne zbrala se je mnogoštevilna množica mož iz vseh stanov v gostilni „pri kroni",
pred katero je stal lep slavolok z napisom: „Živeli naši poslanci!" Premajhna dvorana ni imela prostora vsem udeležencem. Mnogo jih je stalo okoli hiše in poslušalo govornike, ki so v tem slučaji v pravem pomenu besede „govorili skoz dkna". Na shod so bili prišli: Gospoda državna poslanca dr. Gregorec in Miha Vošnjak, deželna poslanca gosp. dr. Srnec in dr. Dečko, dalje dr. Hrašovec in g. Hribar iz Celja; gospoda notarja: Kačič iz Šoštanja in Svetina iz Gornjega grada; g. Ivan Vošnjak, načelnik okrajnega zastopa Šoštanjskega; župnik Rodošek, načelnik okrajnega zastopa Gornjegrajskega; trgovec Turnšek iz Nazarij; gosp. Pauer, trgovec iz Braslovč i. t. d. Shod je sprejel te-le resolucije:
1.) C. kr. gimnazija v Celji je državen učni zavod, ki ima zastran poučevanja urejen biti primerno potrebam prebivalstva, v ogromnem številu slovenskega, tako, da sta dve tretjini tamošnjih dijakov zmerom slovenski. Vkljub temu je v Celji nemščina vseskozi učni jezik in
„Sev6, seve! Bo že, bo že!" kima Medved; „kaj pa tvoja Liska? Včeraj sem jo gledal, ko si jo prignal na vodo, tako je bila sita kot stopa."
Tomi se je dobro zdelo, da Medved hvali njegov največji zaklad. Menil je: sedaj je pravi čas, da začnem šivati, kjer imam luknjo. Visoko povzdigne torej svoj glas, zamiži malo na levo oko ter prične:
„„Oča Medved, saj veste sami, kako težko je biti možu brez gospodinje, ki podpira, kakor sem zadnjič v pridigi slišal, hiši tri vogle.""
„Sev6, seve," kimal je Medved.
„„Sklenil sem se torej ženiti"" —
„Sev6, seve\"
„BDo!go sem iskal in mislil, kje bi dobil pripravno žensko, kar mi pade na misel: Ej Toma, tega ne veš? Kaj pa Medvedova Reza, ta bi--".
„Kdo — oo? Moooja Reeza? Reza? Kaj se ti v glavi meša, Toma?" jecal je stari, kar sapo mu je zapiralo
„„No, kaj pa je to kaj čudnega? Saj se jej ne bo pri meni slabo godilo,"" drznil se je Toma presenečen odgovoriti.
„Moja Reza! kaj si še ne izmisliš! Ti mojo Rezo! Boro šleve, kaj ne, da jej boš sirasto mleko kuhal od tiste jalove krave! Kaj? Kje pa imaš kaj, kot tisto raz-drapano bajto, pa jedno suho tepko pri gnojišči? Veš, moja Reza ne bo berača jemala!" hudi se stari.
„„Kaj berača? Berači niso bili Frencini še nikoli! Koliko ste mi pa že dali vbogajme, da me psujete z beračem?"" razkorači se togotno Toma.
„Rezo, Rezo! Ti, pa mojo Rezo! Do sedaj nisem verjel ljudem, ki so pravili, da ti časih ni vse prav v glavi, a sedaj vidim, da si — bedak! Reza, Reza! Pojdi no malo sem, ali ne čuješ, Reza?" vpije Medved.
,Kaj pa je oča, da tako vpijete? sem že tu!' zasliši se tenek, tresoč glasek, in ogorela, ne ravno preveč darovita Rezika prihiti iz kuhinje.
zarad tega so slovenski dijaki prisiljeni v pripravljalni tečaj zahajati in tako jedno celo leto zgubiti, njihovi sta-riši pa morajo jedno leto dalje plačevati. Zato pričakujemo od visoke c. kr. vlade, da bode ona očividno krivico še letos odpravila s tem, da ukaže vpeljati na štirih prvih razredih Celjske gimnazije slovenske paralelke, to tem bolj, ker je to državni zbor že v davno odobrenih resolucijah sklenil. C. kr. visoka vlada je po ministru Gauču javno to v državnem zboru storiti obljubila, brž ko se slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru dobro obnesejo, kar se je že s sijajnim vspehom zgodilo.
Svojega velespoštovanega gosp. državnega poslanca (Vošnjaka) pa nujno prosimo, ves svoj upliv porabiti, da se obetane slovenske paralelke še letos uvedejo. Ako pa bi slovenske paralelke v Celji vkljub temu ostale zabranjene, naj gosp. poslanec ali izstopi iz Hohenvvartovega kluba ali pa — odloži svoj državnozborski mandat!"
2. ) O priliki ljudskega shoda 8. julija t. 1. v Mozirji v obilnem številu zbrano slovensko ljudstvo smatra za svojo skromno, naravno in zakonito zahtevo, da naj se takoj uvedejo pri vseh državnih in deželnih uradih dvojezični napisi, pečati in oklici povsod onod, koder stanujejo Slovenci in Hrvati, ker sedanje razmere glede javnih napisov žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega naroda, ker se ta zahteva naša lahko izvrši — in tudi izgovor glede troškov ni dostojen države, kadar je treba odpraviti stare krivice. Od svojih poslancev pa zahteva narod, naj to zahtevo našo ponavljajo o vsaki priliki ter ne odnehajo, dokler je ne dosežejo. Slednjič naj tudi odbor političnega društva predloži to prošnjo vladi in državnemu zboru!
3. ) V Mozirji dne 8. julija na ljudskem shodu zbrani možje slovenski smatramo nove davčne predloge o pre-osnovitvi neposrednega davka za kmetsko prebivalstvo pogubnimi , ako se nespremenjene sprejmejo v državnem zboru po vladinem načrtu ter sodimo jih za kmetski stan koristnimi samo v tem slučaji, ako se zemljiščni davek zmanjša za 20 odstotkov vsaj pri onih posestnikih, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 400 gld. in ako
•s(<j v9O0t*f offvsifi olftm>nq .iq .« oisi ; *i
se v zakonu izrecno ukrene, da ima pri odmerjenji novega osebnega dohodninskega davka veljati kot podlaga jedino le sedanji katastralni čisti dohodek in da so vsi zemljiščni posestniki, katerih čisti katastralni dohodek ne presega 300 gld., napovedanja svojih dohodkov pri davčni komisiji in dosledno tudi vsega novega osebnega dohodninskega davka prosti.
4.) Ker štajerska kmetijska družba ne ustreza več opravičenim željam slovenskega naroda, zato naj naši veljavni rodoljubi delajo na to, da se za slovenski Štajer osnuje samostojna kmetijska družba, ki bode jednako kakor sedanja kmetijska družba štajerska dobivala podporo od vlade. Ako bi se pa to ne dalo izpeljati, tedaj nam ne preostaje drugo, nego da pristopimo h kmetijski družbi kranjski, katera v novejšem času tudi tukaj na Štajerskem kaj uspešno deluje."
Vse resolucije so bile sprejete.
Nazadnje je vstal gosp. dr. Srnec ter govoril o narodnem gospodarstvu. S posojilnicami smo se že precej postavili na svoje noge. Dandanes se pač težko pripeti, da bi moral Slovenec v denarnih stiskah iskati pomoči pri nasprotnikih naših. Ta osamosvoja ima seveda tudi v političnem oziru dalekosežne nasledke. Pri volitvah nastopamo laglje samozavestno, nego poprej. „Denar — sveta vladar" ima velik pomen za vsak narod, torej tudi za nas. Mi moremo tudi na drugih gospodarskih poljih združevati se, snovati zadruge. V slogi je moč pa tudi — bogastvo. Govornik priporoča, da bi se tudi v gornji Savinjski dolini osnovala po vzgledu Bohinjčanov kaka mlekarska ali sirarska zadruga. V zadrugi je moč. V današnjem času občega tekmovanja pa obstoji samo tisti, ki je dovolj močan. Iščimo torej moči, skušajmo ojačiti se tudi za gospodarski boj. Govornik sicer ne predlaga nikake formalne resolucije, a poslušalci soglašajo se popolnoma z njegovimi mislimi.
Upajmo, da ta znameniti dan ne ostane brez sadu za naš napredek!
( /ibsoO .odato<\ o5uoiob ss »I oipjtffebivf »a
„Reza, ali slišiš? Frencinov Toma te snubi? Povej mu, povej, po čim so Medvedova dekleta," krohoče se satansko stari.
,Toma, ali je res,' vpraša dekle zasmehljivo našega Tomo.
,„Res je res! Rad te imam; saj vem, da me imaš tudi ti malo rada, je-li da, Rezika! Vidiš, jaz te imam tako rad, da sem te prišel snubit. Potolaži no očeta, da naju v nedeljo gospod Jakob že lahko okličejo,"" govori kolikor le mogoče medeno Toma.
A revež se je grdo zmotil!
,Kaj? mene snubit! ha, ha! Ti mene snubit? Rajši umrjem, kot da vzamem takega buteljna, takega starca, ki ima komaj še toliko las na glavi, kot let na plečih! Ha, ha!'
Toma ni čul več zadnjih besed. Leden pot mu je stopil na čelo, bilo mu je, kakor da bi ga kdo z mrzlo vodo polil . . . Šele na cesti se je zavedel.
Bedak — starec — berač! Vse to mu je vrelo po glavi. In tudi ona! O ženske!--
Ko je stopal poparjen mimo Tončkove gostilne, zadel je Toma na krevljastega vaškega črevljarčka, pi-jančka Povletovega Lovrico.
„E, Toma, kam pa tako naglo? Kaj bi se držal vedno tako zaspano in klavrno v dve gubi kot mežnar, kadar se obeša za zvonovo vrv. Bes te plentaj! saj nosiš hlače, pokaži, da nisi baba, pojdi no, greva pit! žlobudra že pijani smolec. Ubogi Toma ga je slušal . . . Vlekel ga je ter se ga tudi dobro navlekel ... In ko je začel šilar vreščati popevko:
„Kaj maramo mi, K' smo fantje' z vasi, -   Vsakega zvaljamo mi!"
tedaj je tudi Toma pritegnil in drla sta se s čevljarjem tako vrlo, da ju je oče Tonček prijazno opomnil, da je
•.iboq Jo;
Politični pregled.
V notranji politiki vlada sedaj mir. Poslanci so na počitnicah, vlada je torej brez skrbi in dela, kakor se njej zdi, da je prav in dobro. Cesar se je povrnil s Trentinskega, kjer se je več tednov mudil. Italijani so pričakovali, da jim prinese, kar žele že dolgo let, a njih nadeje se niso izpolnile. Italijani na Tirolskem zahtevajo namreč, naj se dežela razdeli na dva dela, na nemški in na italijanski. Vsak del naj bi bil povsem eamostalen in naj bi imel svoj posebni deželni zbor. Vlada o tem neče nič vedeti in tudi cesar je baje rekel, da bi tega nikdar ne privolil. Italijanska zahteva pa je povsem opravičena in vzrok, da se ne bo izpolnila, je le političen. Vlada se boji, da bi potem Italijani preveč čez mejo škilili. — Na Hrvatskem zboruje sedaj deželni zbor in se posvetuje o raznih predlogih, izmej katerih bo posebne boje provzročil predlog o premembi mestnih statutov. Vlada bi rada te statute tako prenaredila, da bi potem v vseh mestih gospodarili Madžaroni, narodni Hrvati pa bili postavljeni pred duri. — Na Ogerskem nadaljuje katoliška stranka boj zoper brezverske nakane Židov in
mu) ia?oJ ,Doi£i šiij,ioq dtjl«n£bo< i but r,q I>ora s j
tel olm onb »j, oiai ni i^|ftdjui
idq ojjtJi biel Otths{ o[moni &q
mi- <ihod tii    U !7 -lA s >ii      ha otmi njih zaveznikov. Ta stranka se je spomnila tudi zatiranih
Slovanov in Rumunov in jim hoče pomagati do njih narodnih pravic, da bi potem oni pomagali braniti katoliško vero. Ogerski kardinal in nadškof Vašari pa s tem ni zadovoljen. On neče podpirati katoliške stranke, ker mu je ljubše, da premagajo židje katoliško cerkev in oškodujejo vero, kakor da bi Rumuni in Slovani prišli do svojih pravic. Taki so! — Na Bolgarskem se še vedno ni povrnil mir. Ljudstvo zahteva, naj se bivši ministerski predsednik za svoje zločine in lopovščine sodno kaznuje in pričakovati je, da se to zgodi. Že sedaj je dokazano, da je Stambulov storil toliko hudodelstev, da bi bil že desetkrat zaslužil smrt. — Srbija se tudi ne more iz-kobacati iz notranjih homatij. Vedno se sliši in čita, da pridejo na krmilo novi ministri. — Na Italijanskem in na Francoskem so napravili ostre zakone zoper anarhiste. — V Ameriki je bila mala revolucija. Delavci so se spun« tali in bati se je bilo velike nesreče, a stvar se je še dosti dobro poravnala.
voftigun dirtviij, yUJ& eiernx«i siiusbes tod ,B«viII m hmov -tel , jtUrtjnt j-aejteviil m *jn>isflsvola iu-j hrtr.v\ o(iI«i
iOlb Ka ibiit
Dopisi.
Mi VO:
Ht>[oj«ol ditov«
BO
li. Loškega potoka 16. julija. [Izv. dop.] (Naša kmetijska podružnica.) Bilo je v nedeljo na praznik sv. Janeza Krstnika ob 3. uri popoludne, ko smo se zbrali udje tukajšnje kmetijske podružnice v šoli na Taboru. Prišli so tudi drugi gospodarji. Č. ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire nastopi, ter z znano spretnostjo in živo besedo opisuje tukajšnje krajevne razmere in položaj kmetijstva. Iz vsega tega posnamem ob kratkem sledeče: Poljski pridelki (žito) naj se pridelujejo le za domačo porabo. Gozdi, katerih imajo
gospodarji še v dobrem stanu, naj se čuvajo, ker les bo imel višjo ceno; sploh naj bode gozd kmetu le hranilnica, v katero naj se kmet zateče le v veliki sili. Vožnja pa naj se zmanjša in omeji, ker cestni zaslužek le pre-rad na cesti ostane. Največjo pozornost pa je treba obračati na živinorejo. Živinoreja je dandanes glavna panoga kmetijstva, ker ravno ta kmetu največ dohodkov prinaša. Potrebni pogoji so v tem kraju in zato je tukaj živinoreja v obče na dobrih nogah. Pripete" se vender kake napake; tako n. pr. premalo število juncev ple-
čas iti domov. Ker sta se pa naša poštenjaka na odhod malo prepočasi napravljala, odprl je Tonček z neko posebno hladnokrvnostjo hišna vrata, in nekaj trenotkov pozneje slišalo se je le še nekaj ne ravno prenežnih priimkov — namenjenih krčmarju Tončku, katere je pa isti ravnodušno poslušal.
III.
Mrzlo je bilo, da je kar V kosti zeblo, ko je nekega jutra krevljal skozi vas Povletov Lovric. Sedaj pa sedaj je mahnil 8 težkimi, z žeblji okovanimi škornji, ki jih je nesel Šubčevemu Petru (saj vem, da ste ga vsi poznali; lani so ga zagrebli gori pri sv. Lovrencu) — si pomel roki ter rentačil čez ledeni predpust. Stopil je na most ... Na podnicah ležal je Frencinov Toma.
„Hej, božji! vstani, vstani! Tu ni ravno pregorka postelj!" zakričal je Lovric.
Ker se oni le ne gane, odloži čevljarček počasi, kakor je znal to le on, škornje na tla ter ga začne vleči
pokonci. „E, Toma se ga je pa že na vse zgodaj dobro namolzel, saj ta presneta dreta še vstati ne more. A v tem mrazu ne sme ostati, sicer nazadnje še res zmrzne," mrmra čevljar ter odšepa po pomoč. Kmalu se zbere trop vaščanov krog Lovrica. Dojdejo na most. Tomo preneso v bližnjo hišo. Drgnejo ga s snegom, ali nič ne
pomaga. — Toma je bil res zmrznil----
:!i !;■'... tm JM.ifuoi HldnuH J••*»■;'i ei ona tih .bsi osni Ko so ga pokopali na ilovnatem vaškem pokopališču pri sv. Lovrencu, razlagal je pogrebcem pri Polo-novcu modri Povletov Lovric:
„E, možje, kaj mu je bilo? Nič mu ni bilo! Nalezel se ga je, vino mu je zmrznilo v želodcu ter ga razgnalo, kakor meni lani škaf, v katerem sem namakal podplate. Iako je! Kdo pa je tega kriv? E, kdo drugi, kot — ženska!"
.'. -\ td il> -ie v':: m , -i um olid ,o&& ftfl l;< ■: •
.bbr/jss 91 se iie3y m oleč . . . KIoq cbov
Štev. 14
menjakov, slabo ravnanje s plemenjaki (nikdar ne vozi, ampak je v temnici priklenjen, da oslabi in zdivja itd.) Pri oplemenjenju krav naj gospodar ne varčuje, ampak naj si izbere dobrega junca in če tudi plača od njega 1 gld. namesto 50 kr. Kdor tukaj na par grošev gleda, ima občutljivo škodo. Tele naj dobi pol litra prvega mleka (mlezve). Ne več, ne manj! Plemenjaki naj se dobivajo od c. kr. kmetijske družbe; ravno tam naj se naročajo tudi stroji za kmetijstvo. Dobiva se namreč boljše in ceneje. Sadjarstvo pa je na slabih nogah. Veliko, veliko premalo sadnega drevja. Z ustanovitvijo kmetijske drevesnice se bo tudi v tem oziru na bolje obrnilo. Tako in jednako nas je gosp. ravnatelj Pire poučeval celi dve uri ter nas spodbujal k uspešnemu delovanju. Da pa so poslušalci ta poduk odobravali in pohvalno vzprejeli, to bodi gospodu ravnatelju najlepša zahvala.
Iz Šempetra na predvečer sv. apostolov Cirila in Metoda. [Izv. dop.] V vzajemnosti je moč! Tega preverili smo se na av. Petra dan. Novo gasilno društvo tukajšnje priredilo je po neumornem delovanji gospoda nadžupana Križaja in njegovih prvih svetovalcev ljudsko veselico s tombolo. Že mesec dnij poprej pripravljalo se je ter storilo vse  dnevu primerno.   Pri najlepšem vre-
menu zbralo se nas je na veseličnem lepo okinčanem prostoru gotovo nad 3 tisoč. Vrle požarne brambe iz Postojine, Zagorja in Otoka prihitele so k nam. Zares bratsko! Vrh teh društev prihiteli so narodnjaki od blizu in dalječ. Napredna Postojina z godbo je bila veličastno zastopana. Vrli Zagorci so bili izredno zastopani. V najlepšem redu vršila se je tombola. Dobitki so se razdelili mej srečne dobitelje. Društveni odbor pa je prešteval dohodke ter se prepričal, da trud, ki ga je z prireditvijo zabavnega dneva imel — ni bil zastonj, kajti blagajna društvena pomnožila se je za precejšnjo svotico. Kakor vsaka nova stvar imelo je tudi naše društvo mnogo ovir od neke strani. Delovalo se je z vsemi štirimi proti veselici. A pogumni, za dobro stvar uneti odbor požarne brambe je z pomočjo slavnega županstva vse ovire premagal ter pokazal, da ima moč v ljudstvu. Sploh se je jelo društveno življenje nekako bolj gibati. Tudi podružnica sv. Cirila in Metoda se nadeja, da pri kegljanji na dobitke doseže dober uspeh. Kmetijska podružnica pa baje nima pokazati posebnih uspehov. A tudi njej privoščimo pravih uspehov, le drži naj se pregovora „v vzajemnosti je moč"; takoj jej pribiti vse „ na pomoč! , ialdo ofljjinsflifl « dt<m
.        ..   . n------------j
Slovenske in slovanske vesti.
sns
(Ljubljanski župan.) Cesar je volitev gosp. Potra Grassellija županom ljubljanskim potrdil in je novi župan dnč 18. t. m. storil slovesno obljubo.
(Slovesna otvoritev električne razsveljave v
v
Škof ji Loki) bo dne 5. avgusta t. 1.  Pri slavnosti bo
svirala vojaška godba pešpolka št. 27. Odbor je preskrbel
posebni vlak, ki se odpelje ob polunoči iz Škofje Loke
T.... qa *«a *
v Ljubljano.
(Državne podpore) Za napravo vodovoda v Vrh-polji v postojinskem okraji je dovolilo kmetijsko raini-sterstvo 500 gld.
(Kresov na čast sv. Cirilu in Metodu) se je tuđi letos prižgalo prav lepo število po vseh slovenskih pokrajinah. Posebno veliko so jih prižgali na Koroškem, na Spodnjem Štajerskem, v Mariborski okolici in v Istri.
(Nova brzojavna postaja) se je otvorila v Turjaku na Kranjskem.
(Nova ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) je praznovala minulo nedeljo svojo ustanovitev v Krškem.
-HIOKltf iu'ui'i) lrtVIJ«WKtt0tXI4»b #S1> «V 8« ftf fililMSr} .Odnlod
(Obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem) je
dozdaj skupaj 12, namreč na višji gimnaziji v Novem mestu s slovenskim in na višji realki v Ljubljani z nemškim poučnim jezikom, dalje v Kranji, v Škofji Loki, v Kamniku, v Tržiču, v Postojini, v Metliki, v Krškem, v Ribnici in v Št. Vidu nad Ljubljano, vse s slovenskim učnim jezikom in v Kočevji z nemškim učnim jezikom. Pouk traje 7 mesecev in se vrši ob nedeljah, nekatere
delavne dni pa se poučuje v večernih urah. Obisk je obligatoričen za trgovske in obrtne učence. Nadzorstvo ima vlada in je izvršuje po dveh profesorjih državne obrtne šole v Gradci.
(Občinske volitve v Buzetu) so se končale s popolno zmago hrvatske stranke. Italijani se niso upali postaviti kandidate za III. in za II. volilni razred, postavili so jih samo v I. razredu in ž njimi sijajno — propadli.
(Nekaj se pripravlja v Istri.) Pred kratkim se je primorski namestnik Rinaldini mudil na Dunaj i, težko da samo radi premembe zraka, nego najbrž tudi v službenih zadevah. Skoro ravno takrat prišla sta istrska italijanska drž. poslanca Bartoli in Rizzi na Dunaj in sta obiskala ministra notranjih del. Dne 10. t. m. so bili pri namestniku Rinaldiniju v Trstu deželni glavar isterski dr. Campitelli in rečena poslanca Bartoli in Rizzi. To posvetovanje je trajalo dve uri. 0 hudi vročini se gospodje toliko časa niso razgovarjali. Ljudje pripovedujejo, da so ta potovanja v zvezi z govorico, da je pričakovati važnih prememb in umirovljenj pri politični upravi
v?lstj;L jij. j- liuMu oi m j J*; •< •)"»<<'' i tah (Deželnozborske volitve v Istri.) Šele nekaj tednov je preteklo, odkar sta se oddala dva deželno-zborska mandata, — mandat Piranskega mesta in Rovinjske kupčijske zbornice — in že je treba novih volitev. Pri rečenih volitvah sta bila namreč zopet voljena prejšnja poslanca, intransigentni dr. Costantini in njegov
Stev. 14
pajdaš dr. Fragiacomo, ki sta se bila odpovedala mandatu, ker je vlada prisilila dež. glavarja in italijansko večino k nekam drugačnemu postopanju napram slovanski manjšini, nego je bilo dotlej navadno v dvorani sv. Frančiška. Costantini se je na zopetni izvolitvi takoj zahvalil, ker neče opustiti svojega stališča, Fragiacomo pa se je odpovedal iz dosti bolj preprostega razloga. Iz-mej 400 volilcev Piranskega mesta, kateremu je Fragiacomo župan, jih je prišlo k volitvi samo 30, uštevši župana, in kandidat Fragiacomo je dobil celih 29 glasov. To je tako krvava ironija, da se je celo trdokožnemu Fragiacomu zdela prehuda in zato se je odpovedal mandatu. Tako bodo isterski Lahoni v kratkem imeli zopet priliko voliti dva poslanca.
(Ustanove.) Deželni odbor kranjski je sklenil ustanoviti več ustanov za učence na oddelku za pletenje košaric, ki se bode ustanovil na Ljubljanski strokovni šoli za lesno obrt. Za učence iz Krope in Kamnegorice se bodo ustanovile še posebne ustanove.
(Intronizacija novega zagrebškega nadškofa) prevzv. dr. Jurja Posiloviča se je vršila dne 7. in 8. julija naJ8ijajneje v hrvatski prestolici. Vse mesto odelo se je v praznično obleko, da dostojno sprejme svojega vrhovnega dušnega pastirja. Na kolodvoru je pozdravil nadškofa župan Mošinskv, pevska društva pa so skupno zapela „Liepa naša domovina", nebrojna množica naroda pa mu je klicala prisrčni „živio". Nadškof se je na prelepem pozdravu zahvalil. Mej špalirjem zagrebških društev in meščanstva pomikal se je sprevod z novim nadškofom v mesto. Pred stolno cerkvijo je pozdravil nad-pastirja vikar Gugler v imenu duhovščine. Novega nadškofa spremljanega od prevzv. škofa Strossmaverja in nadškofa dr. Stadlerja, je na vsem sprevodu nebrojni narod srčno pozdravljal. Po cerkvenih obredih v stolni cerkvi podal se je sprevod v nadškofovsko palačo. Zvečer priredili 80 meščanje, korporacije in društva novemu nadškofu velikansko bakljado in serenado. V nedeljo dne 8. julija vršila se je v stolni cerkvi slovesna intronizacija, kateri so prisostovali razni civilni dostojanstveniki in nebroj pobožnega ljudstva.
(Jesenske domobranske vaje.) Vsled naredbe domobranskega poveljstva v Gradci prično se letošnje jesenske vaje za domobranske pešpolke štev. 3, 4 in 5, t. j. za kranjsko - primorske, štajerske in koroške domobrance, dne 15. avgusta in bodo trajale do 9. septembra. Vsi trije domobranski polki imeli bodo vojaške vaje v ribniškem in kočevskem okraji, ter jih pride pregledat tudi višji domobranski poveljnik nadvojvoda Rainer.
(Slovenske šole v Gorici.) Goriški deželni šolski svet je naročil mestni občini Goriški, da mora začetkom prihodnjega šolskega leta otvoriti slovensko ljudsko šolo. Občinski svet Goriški pa je sklenil pritožiti se zoper na-
redbo deželnega šolskega sveta na naučno ministerstvo. Najbrž bo torej treba čakati še leto dnij na slovenske šole.
(Volilni shodi na Goriškem.) Goriškima državnima poslancema gospodoma dru. Gregorčiču in grofu Coroniniju kakor tudi goriškemu deželnemu poslancu gospodu dru. Rojcu se mora priznati, da so glede* izpolnjevanja svojih dolžnostij mej vsemi slovenskimi poslanci najbolj vestni. Ne rečemo, da drugi poslanci ne store v državnem, oziroma v deželnem zboru, kar jim veleva dolžnost, ali noben poslanec se ne trudi tako, kakor ti trije, poročati volilcem o svojem delovanju. In to je vender jedna prvih dolžnostij vsakega poslanca. Že zadnjič smo poročali o treh shodih, katere so bili rečeni poslanci priredili. V tem so priredili na treh drugih krajih shode namreč v Kanalu, v Kobaridu in v Bovcu. Volilci so jih povsod sijajno vzprejeli in jim povsod z navdušenjem izrekli priznanje in zahvalo za njih uspešno delovanje.
(Slovensko gospodarsko društvo.) Pod tem za-glavjem prinaša Celovški „Mir" na prvem mestu zanimiv članek, v katerem povdarja veliko potrebo in korist slovenskega gospodarskega društva, ki naj bi se osnovalo in naj bi bilo v zvezi s kmetijskimi zadrugami. Poslednje bi se lahko osnovale v raznih krajih in bi prav koristno delovale za razpeČavanje lokalnih pridelkov, ki bi se zamenjavali proti pridelkom drugih krajev. Tako bi se vender jedenkrat na slovenskih tleh znebili ošabnih tujih prekupcev in trgovcev, ki, akopram dobro živeči ob žuljih slovenskega naroda, so večinoma naši najzagrizenejši nasprotniki. Stvar je res vredna resnega preudarka in važna ter zasluži, da se ž njo pečajo slovenski rodoljubi, katerim je pri srcu napredek naroda.
(Kdo piše »Štajerskega kmeta"?) Kakor znano, ustanovili so štajerski nemškutarji v slovenskem jeziku pisan pa zoper Slovence delujoč list, ki se imenuje „Štajerski kmet." V prvi številki tega novega lista, ki naj bi begal poštene Slovence na spodnjem Štajerskem, je prvi članek po naročilu učitelja Tr. na Mariborski kaznilnici prevel neki kaznjenec. Torej bodo kaznjenci pisali slovenskim kmetom časnik, s katerim jih mislijo osrečevati Nemci v Mariboru!
(Iz mestnega zbora Tržaškega.) V zadnji seji mestnega zastopa Tržaškega se je mej drugimi stvarmi čital tudi namestniški odlok, s katerim se odbijajo štiri prošnje zasebnikov, da bi si. vlada prisilila mestno občino, da osnuje slovensko šolo v Trstu. Ko je poročevalec dr Slocovich nastopil, da prečita dotični odlok, so ostavili vsi slovenski okoliČanski poslanci dvorano, namreč : gg. J. Nabergoj, dr. Sancin, J. Goriup, Vatovec in Dolenc. Galerija je se ve da demonstrativni odhod sprem-Ijevala s psikanjem in žvižganjem, kakorŠnega smo že vajeni pri tej fakinaži.
Razne
(Nov mrčes) se je prikazal v novomeškem okraji v nekaterih vaseh občine Brusnice, ki uničuje žitna in ječmenova polja. Mrčes, ki je bil doslej v teh krajih nepoznan, je podoben uši in se nahaja v peščenih tleh. Ogloda korenine bilk, ki se vsled tega posuše. Mnogo žita se je moralo pokositi, da se vsaj slama reši. Dotični posestniki imajo doslej že nad 2000 gld. škode.
(Slovensko planinsko društvo) otvorilo je slovesnim načinom dne 15. t. m. prvo slovensko planinsko kočo na Črni prsti nad Bohinjem. V predvečer zažgal se je pri koči kres in umetni ogenj, zjutraj na vse zgodaj je bil odhod na vrh Črne prsti, ob 9. uri dopoludne vršila se je slovesna otvoritev koče.
(Strela) je ubila v Trnji na Pivki čvrstega fanta J. Vodopivca dne 8. julija t. 1. Vedril je v družbi še treh drugih pod streškom neke hiše. Kar je udarila strela v to hišo, druge je le omamila, Vodopivca pa ubila, katerega vkljub nagli pomoči ni bilo moč več oživeti.
(Trebanjski požigalec), ki je lani toliko požarov provzročil, se je menda v proslavo obletnice svojega anarhističnega delovanja zopet oglasil. Po noči od 9. na 10. julija je zažgal neko župnikovo gospodarsko poslopje in pristavo Kukenberg. Župnikovo šupo so ljudje pogasili, pristava pa je do tal pogorela in poginilo je tudi trinaj-stero mlade goveje živine. Ljubljanska policija je pač prijela nekega šestnajstletnega postopača Jožefa Kovačiča, na katerega leti sum, da je požigalec, a če ima za ta sum kaj dokazil, se ne ve.
(Nesreča.) Grozna nesreča pripetila se je 2. julija dopoludne o polu 11. uri v bližini Save: Zemljak, po domače Topol6 iz Kožice, prodal je bil v Zagorje 36 mernikov pšenice in jeden tovor čresla. Da odvede prodano blago kupcu, naprosi Antona Renka, po domače Podžamskega, 38letnega oženjenega posestnika iz Renk, da mu prepusti, svoj čoln v to svrho. Pogodili so se, da bode Renko krmaril, a sina Topoletova, kojih jeden se je bil stoprav vrnil od vojakov domov, a drugi bil letos potrjen, mu bosta pomagala. Čoln je bil za imenovano blago dosta premajhen, poleg tega še slab. To pa nikakor ni motilo naših treh neprevidnikov, da ne bi ga bili naložili do vrha z vsem blagom, tako da je bil jedva štiri prste nad vodo. Sava je pri Renkah precej globoka; deloma so tam hudi vrtinci, deloma je tam silen tok in mnogo malih slapov. — Odrinili so, a prišli niso niti jeden hektometer daleč, ko zajame čoln vode. Nezgodniki so ostali notri ter jeli pluti vodo iz njega. Mahom pa se preobrne čoln — vse tri brodnike z blagom vred zagrnejo mokri valovi. Dočim je jeden Topoletovih! pogreznil se takoj, prikazal se je brat mu in Renko še nad površjem. Zadnje imenovani plaval je celih 16 hektometrov daleč po sredi Save ter kričal po pomoči, toda zaman — ni je bilo. Dočim se je ta nezgoda vršila na desnem Savinem bregu, stalo je nekaj ljudi j na nasprotni strani in —- gledalo. Nihče ni imel srca, da pohiti nesrečnežem na pomoč. Renko bi se bil skoro otel. Bil je jedva še tri metre od kraja — toda zašel je v hud vrtinec in drugi Topoletovi, nevešč plavanju, držal se ga je za nogo — pogreznila sta se oba.
(Zaradi razžal jenja cesarja) je bil v Trstu obsojen v 2 mesečno ječo 141etni Herkul Ercolessi. Ercolessi je učenec 7 razreda ljudske šole. Ker je Ercolessi ita-lijansk podložnik, je državni pravdnik predlagal, da bi ga iztirali iz Avstrije, kar pa sodišče ni sklenilo.
(Nesreča na morji.) Nadvojvoda Ludovik Salvator se je te dni peljal iz Majorke, kjer navadno stanuje, na ladiji Nixe v Algier.   Nadvojvoda je sam zapovedoval
vesti.
ladiji. Ladija je pa zašla mej dve skali in obtičala. Nadvojvoda in mornarji so se srečno rešili na suho. Ladijo bode težko spraviti dalje. Krivo nesreči je pa, da je kapitan imel svetilni stolp na nosu Caxine za algierskega.
(Mlada, ali poučljiva) V Zagrebu sta se te dni imeli zagovarjati pred sodiščem 25letna Marija Auguštin in njena lOletna sestrica. Nekemu prodajalničarju je bilo ukradenih 28 metrov blaga, in kmalu je zapazil, da ima Marija Auguštin iz tega blaga obleko. Prijeli so jo in je priznala, da jej je prinesla blago njena sestra Anka, ali ne ve, kje ga je dobila. Pri sodišču je pa Anka izpovedala, da sta s sestro videli blago pred prodajalnico in ji je sestra rekla, naj ga ukrade. To je tudi storila. Marija Auguštin je bila obsojena v tritedenski zapor. Ano bode kaznoval magistrat.
(Velik požar v Befkcreku.) Te dni je v Bečkereku na Ogerskem se vnela zaloga lesa. Veter je ogenj zanesel na drugi breg vode in zgorela je cela vrsta hiš. Gasilci so se zaman trudili, da bi ogenj ustavili.
(Trojni umor in samomor.) V Kumrovicah na Mo-ravskem je soproga železniškega služabnika Karolina Matevšek po noči, ko je bil mož v službi, dva svoja otroka in jednega otroka svoje sestre z nožem zaklala, potem se pa v kuhinji obesila. Povod temu je bilo pomanjkanje.
(Štrajk v Ameriki.) Skoro neverojetna se zde ka-cemu Evropcu poročila, ki prihajajo o štrajkih v Ameriki. Začeli so štrajkati po ameriških železnicah delavci in nekateri uradniki. Tukaj pa moramo omeniti, da v Ameriki ni tako določena meja mej uradnikom in delavcem, kakor pri nas, bodi si glede na plačo, bodi si glede na društveno stopinjo. Tudi se vedno dogajajo slučaji, da sposobni delavci postajajo uradniki, pa tudi ni v Ameriki niti kaj redkega niti kaj sramotnega, ako uradnik, ki zgubi svojo službo, zopet pojde za delavca. Zato pa je ložje mogoče, da v Ameriki uradnik in delavec vzajemno postopata. Štrajk se je razširil zlasti po zapadnih državah. Štrajkovci požigajo vagone in železniške magacine, ropajo, razdirajo železniške mostove. Na dveh tretjinah ameriških železnic je ustavljen vsak promet. Tako so v Blue-Islandu požgali 12 vagonov, v Blomingtonu so ustavili 14 vlakov. Na Atlantski pacifiški železnici uničeni so vsi mostovi. Povod temu štrajku je to, da so Pullmanove tovarne za vagone ponižale plačo delavcem. Te tovarne izdelujejo spalne vagone za vse Zjedinjene države. Neposredno se to ne tiče sicer druzih delavcev, ali vsi železniški delavci so se izrekli solidarne ž njimi in začeli štrajk, da tako prisilijo železniške družbe, da vplivajo na Pullmanovo tovarno. Ravnatelji železnic pa nečejo se udati delavcem in so hoteli najeti druge delavce, kar je dalo povod izgredom. V Čikagi požgali so tudi večino poslopij bivše svetovne razstave in več druzih hiš. Jedni sami železnici so že prve dni napravili blizu ll/a milijon dolarjev škode. Ker delavci ne puste prihajati v Čikago nobenega vlaka, je v mestu nastala že silna draginja. Pomanjkovati je jelo premoga in so vsled tega skoro vse tovarne morale ustaviti delo, kar je nevarnost le povekšalo. Že 6. t. m. začela so se nasilstva v mestu, požigali so vlake, pretrgali električno luč, bili boje s policijo, ki jih je šest ubila in več ranila. Zvečer je hotel vlak odpeljati proti Ohiju, ali so ga ljudje na-pali in zdrobili. V boju so bili štirje mrtvi in več ranjenih. Dne 7. t. m. so poskusili odpraviti vlak iz Či-kaga. Na kolodvoru se je sešlo vse polno policije in vojakov. Razdraženi delavci so pa prišli s koli in drugimi stvarmi oboroženi iz mesta, pali po vojakih in policiji.
Vojaki so jeli streljati in štiri osobe ubili, še več pa težko poškodovali. To je pa bilo, kakor bi smole vlil na žerjavico. Vedno večje množice so se valile na vojake, ki so bili naposled prisiljeni umakniti se v mesto. V tem so pa ljudje razbili ves vlak. Drugi dan so pa požgali nad 2000 vagonov in železniška skladišča. Napali so vlak, na katerem je bilo vse polno policistov. Policisti so streljali in 12 osebranili, 4 ubili. Skoro nič bolje nego v Čikagu ni v Haramondu. Dne 8. je v tem mestu bil boj z vojaki. Štiri osebe so bile mrtve, 12 pa ranjenih. Ljudje so zrušili brzojavni urad, vrgli več vlakov s tiru, več železniških služabnikov poškodovali. Indijanski guverner poslal je vojakov v podkrepljenje po pensilvanjski železnici. Veliko razburjenje je bilo v Spohanu, kjer so tudi razrušili železnico. Popolna ustaja je tudi v Kaliforniji, kjer se 9 desetin ljudij poteguje za štrajkovce. O Sakramentu niso hoteli vojaki na štrajkovce streljati. Bratili 80 se ž njimi in jim celo oddajali streljivo in orožje. Velik strah je bil v San Frančišku, kjer je vlada dala celo vojne ladije pripraviti. Tako hude borbe mej delavci in delodajalci še ni bilo. V nedeljo se je v Čikagu sklenil občen štrajk. Štrajkati začeli so tudi peki, mesarji, zidarji, tesarji, ključarji, sploh z jedno besedo vse kar dela. Štrajkovci simpatizujejo vse nižje prebivalstvo. Vlada pa podpira podjetnike. V devetih državah je dala razglasiti obsedno stanje. Nekoliko je to precej pomagalo. Nekatera delavska društva 80 se pa na poziv predsednika republike razšla. Druga se pa napravljajo na upor. Posebna razburjenost je zadnje dni zavladala v Illinoiskih rudnikih in premogovnikih, kar tudi že vladi beli glavo. Težko bode hitro napraviti red.
(Volkovi na Francoskem.) Lani so na Francoskem >ili 327 volkov, za kar je država plačala 25.580 fran-
kov nagrade. Največ so jih ubili v departementu Dor-dogne 63 potem Čharente 59, Haute-Vinne 44, Maas 41, Vienne 14, Mame 14 itd. V 59 departementih že od 1892. leta niso opazili nobenega volka. Nagrad za pobite volkove se je od 1882 do konca 1893. 1. izplačalo 543.790 frankov.
(Slavnostni vzprejem) roparskega glavarja. V S<s-sariju na Sardiniji so z veliko slavnostjo vzprejeli nekega roparskega glavarja, ki se je po 25letni ječi vračal v svojo rojstno vas. Na bljižnjo postajo se je peljalo več vaščanov, da so ga v slavnostnem sprevodu spremili v vas. Več sto ljudij se je v vasi zbralo, da ga pozdravijo. Prve dni so neprestano prihajali obiskovati roparskega glavarja. Oblastvo je za vse to dobro vedelo, pa ni ničesar storilo, da bi preprečilo to proslavljanje.
(Grozen dvoboj) se je vršil v nekem kraju angleške Indije. Kapitan Philipps in poročnik Shepherd sta se bila sprla in se zjedinila na dvoboj. V neko povsem temno dvorano se je prinesla velika strupena kača in tam izpustila. Uro potem sta rečena nasprotnika, vsak z druge strani vstopila v dvorano. Kače ni nihče videl, ker je vladala v dvorani neprodirna tema. Pri vsakem koraku sta bila v smrtni nevarnosti. Stala sta zategadelj nepremično, čakaje, koga izmej njiju piči kača. Deset minut je trajal ta strah pred smrtjo. Hkrati se je čul bolesten vzklik. Kača je bila pičila poročnika Shepherda. Kapitan Philipps, skoro blazen strahu, je bežal iz dvorane. Prihiteli so častniki in vojaki ter ubili kačo. Shepherdu pa ni bilo pomoči. Več ur ga je zvijal krč, potem je umrl. Kapitanu Philippsu in Shepherdu so v desetih minutah, ko sta bila v dvorani, lasje popolnoma osiveli. Kapitan pride pred vojno sodišče.
/< k
VsaJ
Poučne stvari.
<• • i &
> lini v
Škropimo zoper peronosporo!
Peronospora se prikazuje tudi v naših krajih zmi-rom z večjo silo in zato nam je treba gledati na njo in storiti kar nam je mogoče, da odpravimo njeno škodo. Ni pa druge pomoči zoper peronosporo, kakor škropljenje z apnenim in bakrenim vitrijolom ali galico.
Kaj pa je peronospora ali krajše rja na trsji? Peronospora je zeliščna zajednica in take, kakor se nahaja na trsji, ne najde človek iz lahka na drugem zelišči. Razširja se po svojem semenu, in sicer po resih, katere raznese veter in dež na zeleno listje trsja. Te resi ostanejo na vrhu lista in ako je vreme ugodno, začno" kaliti in sicer prav hitro, če je vreme toplo in vlažno. Prvo znamenje te bolezni prikaže se že početkoma meseca julija: na spodnji strani lista vidi se neko belo glivje in od todi se hitro razširja na druge liste in vsled tega se začnć listi sušiti in čez nekaj časa odpadejo.
Vsled tega so vinogradi že v prvi polovici meseca avgusta vsi goli, trsje je brez listja, posebno ako je vreme toplo in vlažno. Kaki da so nasledki, lahko vsak ugane. Kar so pri nas pljuča, to je listje pri trsu. Trs in grozdje ne raste več, ampak ostane, kakor je bilo in tako grozdje ne da vina, vsaj takega ne, da bi bilo za kako rabo.
Zoper peronosporo pa imamo pomoč, gotovo pomoč, katera več izda, kakor vsaka druga zoper trsno uš. Ta pomoč pa je bakreni vitrijol, treba je samo, da se ta
roba ne razpusti v vodi prehitro, pridati ji je kake druge reči in sicer apna ali pa amonijaka. Najbolje je, ako se napravi tako-le: 100 litrov vode naj dobi dva kilograma bakrenega vitrijola in dva kg. ugašenega apna. Oboje pa mora biti čisto in mora se torej bakreni vitrijol razpustiti v žakeljčku, ki se obesi lehko na vrhu posode: pa tudi apno je ugasiti posebej in še le kadar teče čisto, kakor mleko, naj se vlije v posodo, v kateri se razpušča vitrijol.
Taka zmes, Čista, brez grudic ali kamenčkov, je za škropljenje ravno pripravna. Kako se pa škropi? Škropljenje pač ni pretežko. Se ve, da je treba za to škropilnice, katerih je sedaj že več na prodaj. V vinorejski šoli v Mariboru hvalijo za tako nekega Allweiserja, treba je za to najmanj vode, ker škropi tanko in se ravna z njo prav lahko. Podobo ima navadne brente in ima cev, na katere konci je pleh, ki ima veliko drobnih luknjic, katere si človek napravi lahko večje ali manjše s tem, da porine petelinček ali naprej ali nazaj. Na zunanji strani je meh, s katerim ženeš lahko vodo v cev, kadar jo v njem zmanjka.
Kadar hočeš škropiti, vzemi brento na rame, v desnico cev, v levico pa meh. Potem se gre od trsa do trsa ter škropi zunanja stran listja, ne pa znotranje, čeprav je na znotrajni strani videti ono glivje. Peronospora, nje resi stoje namreč na zgornji strani lista
in kar se vidi na spodnji strani, to je že nasledek ali korenine onih resij.
Vsled tega pa kaže, da začnemo s škropljenjem tako rano — dokler se še one resi niso zarile v list, tedaj dokler še niso vskalile.
Kedaj se naj škropi? Najmanj dvakrat in sicer prvokrat malo prej ali pa, če to ni bilo mogoče, malo po cvetenju grozdja; drugokrat pa prve dni avgusta ali zadnje dni julija. Dobro je, če se škropi v času, ko je listje rosno, toda ne mokro, tedaj po jutrih in po večerih. O vročih, suhih dnevih ne kaže škropiti, vsaj ne od 9. do 4. ure dneva. Ako pa je oblačno, škropi se brez vse škode skozi celi dan. Pri tem se ne sme varčevati z vodo, ampak vse listje in vseh trsov je treba poškropiti tako, da je prav mokro in torej more človek, ki škropi, paziti na to, da ne spregleda trsa aH listja in kadar škropi drugikrat, v avgustu, naj škropi tudi tisto listje, ki je od časa prvega Škropljenja prirastlo. Kdor ima trsje v vrstah, njemu služi to posebno dobro. Jeden-krat škropi v dve vrsti, na desno in levo, navzgor gre-doč, drugikrat pa, ko gre navzdol, tudi dve vrsti.
Kar se tiče tega, kako se naj škropi, mora se reči, da ne premalo. Ako se ne poškropi izdatno in ves list, pomaga se le malo in torej je v tem bolje več, kakor premalo, vendar pa ni treba, da se stori preveč in je tedaj najbolje, da vzame pameten Človek, najbolje domač, škropilnico v roke. Tekočino prinaša mu lahko tudi ženska. Vsled tega naj vzame gospodar sam delo v roke in tako ne bode potrate, ne pri vodi, ne pri denarju. Sicer pa se ni zanesti lehko na koga, zlasti ne na plačane delavce ali na zlovoljne viničarje. Gospoda računi za jeden oral vsega skupaj 6 gld. 42 kr. pri vsacem škropljenju.
Ako pa ima gospodar delo v rokah ali ga vsaj nadzoruje, ne bode mu stroškov lahko čez polovico onega denarja. Stroškov se torej nikakor ni bati, korist škropljenja pa je očividna. Škropilnica dela v tem sicer zapreko, toda če si seže več sosedov pri njej v roke in si jo kupijo skupaj, ter ravnajo prav, po krščanski, razdeli se denar za-njo tako, da ga ne bode nikomur preveč.
Loterijske srećke.
Brno, dne 18. julija: 60, 1, 17, 7, 74.
Dunaj, dne 14. julija: 58, 69, 39, 26, 20.
Gradec, dne* 14. julija: 24, 74, 14, 13, 68.
Praga, dne 11. julija: 37, 49, 54, 28, 35.
Trst, dne* 7. julija: 11, 31, 69, 59, 33.
Line, dne* 7. julija: 6, 25, 50, 59, 24.
Tržne cene v Ljubljani
_ dne 18. julija t. 1.
Pšenica, hktl.
Rež, ,
Ječmen, ,
Oves, „
Ajda, ,
Proso, „
Koruza, „ Krompir, „
Leca, „
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh frišen
	?1.	kr.
	7	zz
	6	—
•     • t	5	■ -
•    •    • •	6	50
•    •    • •	7	
•     •     t «	5	-
•     •     • •	5	90
•     •     • •	1	80
•    •    • *	L 2	
	12	.......
•     t     t *	8	~
tgr.   . .		82
n      • ■ *	—	m
	—	58J
meso, tegr.
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko „ Kofitrunovo „
Pišanec ......
Golob......
Seno, 100 kilo . . . Slama, _ „ ... Drva trda, 4 Ometr. ,   mehka, 4 „
1 78
620 4 80!
Dva gospoda
se vzprejmeta v popolno oskrbovanje v jedni sobi pri I. Brilli v Kendovej hiši II. nadstr. v Ljubljani.
jmmrn.....iiiiiiihiiihmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....wmmmimmmmwmmmh>
V vsakej fari in krajni občini postavlja se razumna
spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot
zaupni mož
z dobrim postranskim zaslužkom. — Pismeno naj se pozveduje pod „201.191", Gradec, poste restante. (5—11)
Advokat
DR- Danilo Majaron
otvoril je
svojo pisarno
v Ljubljani (16"2)
na Križevniškem trgu štev. 7 (nasproti cerkvi »Križanke").
Uradne ure navadne.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni ako se naroča IfcST po pošti. "Sfl
IM pl. Trnkdczy
lekar zraven rotovža v Iijubljani
prip oroča: jjajP Za želodec« "W f^j Marijinoeljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld. 8 tuct. 4 gld. 80 kr. Odvajalne aH čistilne krog-ljioe čistijo želodec pri zabasan|i, skaženem želodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
pggr" Zft prsa: ~3M Planinski zeliščni ali prsni sirop za odraščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji.
— Steklenica 5« kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
jjegr Za trgranje: ""TJ&fcj Protinski ovet (Gichtgeist) lajša in preganja bolečina v križu, nogah in rok*h. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 26 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobivajo v
lekarni
Ubalda pL Trnk6czy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
(14-5)
Fran Detter
"Ljubljana, Stari trg št. 1
priporoča svojo zalogo
l il
mstijsm m popera s
kakor: mlatilnice, vitle, slamo
reznicc, stiskalnice itd.
P. n. naročniki smejo se zaupno name obrniti, ker imam že 20 let na tukajšnjem mestu svojo zalogo in je bil še vsak
popolnoma zadovoljen, kdor je pri meni kaj kupoval. (693—2)
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Peregrin Kajzelj
Stari trg št. 13 (3-12)
priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo
lestencev, oljnatih podob, zrcal,
kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe,
Hermanove bliskovite svetilntee in prave krogljaate eiliudre „Patent Marlan", katere
imam samo jas v zalogi sa Kranjsko. jjjSF"* Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah
ter jamčim za solidno in točno postrežbo. "W
SOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
t
"ETeo"blicd.no potrebna za ^rsalco gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
xj  z ukusom bobove kave.
Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanju nemeSane ali z Burogati mešane bobovo kave in da je moč prirediti mnogo sladnejio, poleg tega zdravejšo in tečnejšo kavo. — Neprekoiena kot primeaek k navadni bobovi kavi. (38—17)
Priporoča se zlasti za gospe otroke in bolnike.
Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. Dotelva se povsod — i/8 3clle po 25 Icr.
i
I
Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Tovarna peči in glinastih izdelkov
bi (W wv
Ljubljana (Kranjsko).
Vsakovrstne peci po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (2—13)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
Izdaj« „Slovensko druttvo" v Ljubljani.       Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.        Tiska »Narodna Tiskan.*" v" Ljubljani.