Pomenek z glasbeno pedagoginjo Bronko Saxovo
,,Pesem sprosti bolečino srca...
Nova osnovna šola Valentina Vodnika v Zg. Siški ima zelo akustično urejeno avlo z odrom, kjer so večkrat na leto kulturne prireditve. Zlasti so dobro pripravljeni vo-kelno-instrumentalni nastopi, ki jih vodi glasbena pedagoginja na šoli tov. Bronka Sexova. Da bi izvedeli, koliko truda in dela je vloženo v take in podobne prireditve, smo se z njo pogovorili.
Bronka Sax
•  »2e kot otrok sem vzljubila glasbo. Kjerkoli se je kaj slišalo, so me bila sama ušesa. Izredno rada sem nastopala in moja skrita, vroča želja je bila, da bi postala ne-koč glasbeni učitelj. Veliko veselje do po-učevanja in neizmerna Ijubezen do glasbe sta me dokončno navdušila za pedagoški poklic, ki sem se mu posvetila z vsem ža-rom. Zdaj že trinajsto leto poučujem.«
•  »Na osnovni šoli Valentina Vodnika ste se kot glasbeni pedagog zelo uveljavili. Katere partoge glasbe gojite?«
•  »Všeč mi je vsaka glasba, ki je dobra, ki je v nekih estetskih mejah. Tista glasba, ob kateri podzavestno čutimo željo — biti boljši. Zato sem z veseljem razširila našo glasbeno dejavnost na vsa področja in sme-ri. Poleg mladinskega pevskega zbora imam tudi dva razreda blokflavte,   mali   orffov orkester in nekaj klavirskega pouka. Glas-beno dejavnost smo prav lani razširili tudi na temo povezave z organizacijo »Glasbena mladina«, ki nam prireja na šoli res lepe kcncerte. V naši sredi smo imeli čast po-zc'raviti trio Lorenz in pihalni kvintet RTV. Imamo tudi 150 učencev — naročnikov ča-
sopisa »Glasbena mladina«. Torej je glas-beno življenje pri nas res v polnem razma-hu in naša šolska mladina navdušeno so-deluje.«
•  »Kateri so vaši redni nastopi ali revi-je?«
•  »Nastopamo   zelo   veliko.   Navadno imam okrog 15 nastopov letno. Poleg red-nih šolskih proslav vsako leto nastopamo na reviji »Srečanje mladih pevcev«, sodelu-jemo s terenskimi organizacijami, z organi-zacijo   Združenja   borcev,   Rdečega   križa, snemamo na radiu in ob zaključku vsakega šolskega leta priredimo celovečerni vokal-no-instrumentalni  koncert za  starše.  Lani smo tudi sodelovali z mladinskim pevskim zborom v slovenski Filharmoniji pri izvedbi Bachovega pasiona, kar je bilo za naše pev-ce res nepozabno glasbeno doživetje.
•  »Med draveljskimi pionirji in občani ste poželi veliko priznanj .. . Boste še na-prej sodelovali?«
•  »Seveda, z vsem srcem. Vesela sem, da nas ljudje radi poslušajo. Vesela sem, če morem po svojih skromnih močeh dajati, razveseljevati, plemenititi.«
•  »Imate še sami kaj dodati?«
•  »Da. Ob tej priložnosti bi se rada za-hvalila vsem, ki nam dajejo toliko vsestran-ske   moralne   podpore,   našemu   šolskemu vodstvu, ki ima tako nesebično in pleme-nito razumevanje za glasbo in seveda vsem Ijubeznivim Draveljčanom, ki nas radi po-slušajo.  Veseli me,  da živim in delam v krogu ljudi, ki imajo tako iskren odnos do glasbe! Vsem njim velja še misel, ki jo to-likokrat povem v razredu:  pesem  sprosti bolečine srca. V težavah življenja je glasba velika uteha.«                       Stanko Skočir
NEVAREN PREHOD V DRAVLJAH
Prehod za pešce na Celovški cesti v Dravljah je na zelo neprimernem me-stu. Nevarno je za pešce, ki nameravajo potovati proti Šentvidu in Medvodam ter morajo prečkati cesto, da pridejo do postajališča. Mnogi dijaki obiskujejo gimnazijo v Šentvidu, pa tudi nekateri delavci so tam zaposleni.
Sedanji prehod je na takem mestu, da moraš paziti, kako zavijajo avtomo-bili k desni črpalki, oziroma odhajajo od leve bencinske črpalke. Od leve 5trani zavijajo na Celovško avtomobili iz Avtotehne in tiskarne, a do desne proti Šentvidu avtomobili iz Sojerjeve ulice.
Zjutraj ob 6. uri, ko prihajajo občani na delo, se nabira na postajališču kar veliko ljudi. Še bolj pa seveda med 14. in 15. uro, ko čakajo na avtobuse za povratek domov.
Razburjenje krajanov je prav upra-vičeno: zahtevajo, naj bi prehod čez Ce-lovško cesto prestavili nekoliko proti Sentvidu, nekako v sredo med Sojerje-vo in Dražgoško ulico!
S. Skočir