GUAS List slovenskih delavcev y Ameriki. ★ CUATELJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominib. — še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskusu j o. TFJLBPUONE: CHt*l*ea 3~!V4L' No. 166. — Stev. 168. Matter Srptrabrr Zlst, 19*3 »t the P«t Office M Ne« Y«-k. N. under Act mt Contra« •! Mmrrfa 3rd. 18». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK MEW YORK. THURSDAY, JULY 21, 1938-- ČETRTEK, 21. JULIJA. 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ-VL PRICE OBTOŽUJEJO NAJETEZE REPUBLIC STEEL CO. ■ " * ■ - - » Prijatelji so se zavzeli za Corrigana PREISKOVALNI ODBOR PREISKUJE RAZMERE, KI SO VLADALE Z AČASA STAVKE Mlada ženska je pričala, da no jo pobili na'tla in da je dobila pozneje $7500 odškodnine. — Po zatrdilu nekega policista je bilo vse streljanje brez-potrebno; istotako tudi uporaba plinskih bomb. Uradniki družbe seveda zvračajo vso krivdo na stavkarje. KONCENTRACIJA REPUBLIKANCI VOJAŠTVA OB j VZTRAJAJO MANCUKUO Gen. Miaja je poslal pred Dva japonska aH* ,ta bi- ~ 1« podan, k ruskemu J • poveljniku. - V Toki-1 angleric tovoml ___ . . paraik. ju govore o vojni. TOKIO, Japonska, 20. juli- WASHINGTON. D. C., 20. julija. - Posebni senatni odbor, ki mu načeluje senator La Follette, je vzel na piko Republic Steel Corporation in sku~ ča dognati, kako je tekom zadnje stavke kršila družba civilne svoboščine ameriških državljanov. Ze takoj prvi dan je bila zaslišana cela vrsta prič, ki so izpovedale naravnost presenetljive stvari. Kompanijski uradniki seveda trdijo, da so vseh nepostavnosti krivi, oziroma da so jih povzročili »trajkarji, toda njihova trditev najbrž ne bo držala Včeraj se je izvedelo, kako je bilo pred tremi le-* -tavke pri Be^er MW.cLin* Co., kijTe^^^Zl - je podružnica Republic ozirocna United Steel ter ,li*t Nidi pravi, da-so se že pri-ima svoje tovarne v Cantonu, Ohio. 'et'la pogajanja na spornem as .. i . . I kraju med sovjetskimi in ja Komparnjski najetezi so se —'-----____i — HENDAYE, Francija, 20. julija. — General Jose Miaja ja - Kot poroča Domei cas-|je ^ d yiver ^ m yn nikarska agentura iz feeula vljak da vstavijo fašistično Koreji, sta bita k sovjetskemu .prodiranje ti Valenciji. poveljniku c*b inaucukuanskL j meji poslana dva tla, da se ž j Po 4000 čevljev visokih vr-njini pogajata glede dogodka v ho vili so republikanci naglo Čangfengu in se še nista vr- razpeli bodečo žico in postavili nila. Poročilo pravi, da so ja postojanke za strojnice. S teh ponske oblasti v velikih (skrbeli 'postojank obvladajo cesto, ki glede nujno usode. j pelje iz Teruela v Sagunto iu Drugo poročilo pravi, da je P° kateri Podirajo Italijani Čangkufengu 1000 ruskih vo- Proti Valenciji. " i jakov, ki gradijo utrdbe. General Franco je na ta kraj poslal veliko množino nranici je ter bo ^knšal dospetr na planjavo 3000 čevljev nižje, da bo mogel pričeti prodirati proti Valenciji. H,- posluževali proti iponskimi poveljniki. Japonci strajkarjem, njihovim ženam in otrokom plinskih zahtevajo, da se Rusi umakne-bomb in krepelcev ter so streljali nanje iz avtomobilov. Podpredsednik Republic Steel.' Charles White, je seveda pričal, da to ni res, in da so štrajkarji krivi, če se je završila kakšna nerednost. Darrel Smith, mlekar po poklicu, je pričal: Z dvorišča tovarne je pridrvel oklopni avtomobil, v katerem se je nahajalo petnajst stražnikov. Za avtomobilom je pridrla na cesto gruča kompanijskih najetežev, ki so začeli z železnimi palicami mlatiti po moških, ženskah in otrokih, zbranih pred tovarno. Mlada gospodinja Mary Reed je izjavila: — Stanovala sem nasproti tovarne, ko je pa izbruhnil štrajk, sem se hotela s svojim možem podati k materi, ki ima hišo dve milji izven mesta. Na cesti sem opazila kompanijski avtomobil in v njem oborožene ljudi. Začela sem bežati Takoj nato sem zaslišala strele. Streljali so name. — Kdo je streljal, jo ob črti med Cangkufengoni in <\ngčungfengom. TOKIO, Japonska, 20. julija — Japonska vlada je sovjetski Rusiji poslala nov protest zaradi dogodka ob mančukuanski meji. Obenem pa je Japonska tudi naročila mančukuanski vladi, da zahteva od Rusije, da odpokliče svoje vojaštvo, ki je 11. julija prekoračilo mejo. Novi protest je bil poslan Rusiji po konferenci med vn.a-njim ministrom generalom Ka-zušige Ugakijem in generalom Sejširo Itagakijem. LONDON, Anglija, 20. ju!i . ja. — Pogajanja med Anglijo m španskimi fašisti, da bi fašistični letalci nehali bombardirati angleške ladje v španskih vodah, se bodo najbrže razbila, -ker je včeraj zopet zadela bomba trgovski parnifcr Stanland v pristanišču v Valenciji. Parnik je zadela in vžgala pol tone težka bomba. Požar pa je bil kmalu pogašen in na pamiku, na katerem sta bila tudi i d"\ a opazovalca ne-vmeševalnega odbora, ni bil ni-kdo ranjen. Na pomolu pa je bilo ob i- stem času ubitih 8 španskih dt-Vnauji urad je naročil svoje-Jlaveev, ko je pet aeroplanov mu poslauiku v Moskvi Mamo- Jmetalo bombe na pristanišče, ru Šiegemicu, da vroči protest . , .. . naravnost vnanjemu komisarju | urad ZG}° Maksimu Litvinovu. dovoljen zaradi tega napada, jtoda, predno bo kaj vkrenil, bo Po Tokij u so bili razdeljeni |počakal, da se dožene, ako pozivi, ki zahtevajo vojno z.bil ta napad izveden nameno- Rosijo in ^-ed ruskim poslu-[ma, ali le slučajno in v zvezi s • - - -1 - - - * jo je vprašal La Follette. — Kompanijski stražniki. I - , - -- -je odvrnila. _ Nato me je nekdo udaril po gla- U S^lf™ nSPad01" "" ""k**" VI in me podrl na tla. Bila sem v drugem stanu in ,iz Mančukua, aH pa vas bomo sem se onesvestila. Mrs. Reed je dobila pozneje od kompanije svo-tp $7,500 za "bolečine". Podpredsednik White je ugovarjal, da so jo podrli na tla kompanijski ljudje. — Cemu ji je pa kompanija plačala odškodnino? — je kotel vedeti La Follette. — Zato ker je 'rožje. hotela kppnpanija pomiriti prebivalstvo in ustvariti slogo med ljudmi. — Tisti delavci, ki so hoteli delati, — je pričal White. — niso mogli na noben način v tovarno, pa' naj bi imeti pri sebi znak CIO organizacije, znak profltozidaitke lože ali pa kljukasti križ. Po »mojem mnenju bi ameriška zastava povsem zadosten vala. Ajtneri&ka zastava je dovolj dobra zame. — Veseli me, ker ste tega mnenja, — je pritrdil La Follette ledenomrzlo. Značilna je bila izjava nekega policista, ki je rekel* da je bilo streljanje nepotrebno in da kompa-nijakkn ljudem ni Ijilo treba posluževati se plinskih vryli ven!" T^ES^j" Man" BOBRI POMAGAJO GRADITI JEZOVE eukua, je opažati veliko prc~| mikanjo ruske armade v Sibi- WAjSHINGTON, D. C., 18. julija. — V državi Idaho je VSA LASTNINA LAST ARMADE V NEMČIJI nji. Po transi bi rski železnici vo-aijo vlaki aeroplane, oklopne .avtomobile in motorizirano o- zvezna vlada dala bobrom W. 'P. A. dela. Na raznih krajih ] namesti WPA uprava vsak me-100 novih bobrov. Vlado velja vsak bober $5 in vsak bober napravi na leto delo v vrednosti $300. Bobri pomagajo pri zradnji jezov in pri raznih vodnih napravah. Notranji tajnik Ickes je ravnokar prejel poročilo od P* K. Carpentaria, ravnatelja divizijo za pašnike. Kot pravi Carpenter v svojem poročilu, je lansko eto zaposlil pri delih v Idaho 200 bobrov, l^tos pa jih bo do 600. Bobre lovijo po rekah, kjer njihovo delo ni potrebno ter jih naselijo na rasnih krajih po 20 NEMCI HOČEJO ČEDALJE VEČ Sudetski Nemci zahtevajo razdelitev Cehoslova-ske. — Henlein pravi, da se pogajanja se niko niti pričela. PRAGA, Čeliodovaška, 20. julija. — Vsled dveh izjav, ki jih je včeraj objavil Konrad Henlein, je zelo dvomljivo, ako bo prišlo do kakega sporazu nia med stranko sudetskih Nemcev in vlado. Povod za te izjave je dal članek v Tempsu, ki pravi, da je Henleinova stranka 7. julija če boslovaški vladi poslala spomenico, čije vsebina je bila tajna. Heulein pravi, da njegova stranka te tajnosti ni izdala in da je vsled tega primorana objaviti spomenico. Spomenica, ki zahteva razdelitev Cehoslo vaške v avtont-ne države, vsebuje 14 točk, med katerimi so tudi naslednje. Popolno nadzorstvo nad državno policijo. Odškodnina za povzročeno škodo od leta 1918. Pravica nalagati dodatne davke in najeti posojilo v s j glas ju z avtonomnim načelom. Popolna enakost za vse jezike. Nemški uradniki morejo 'biti zaposleni samo v popolnoma nemških krajih, drugod pa popolna enakost. iSpomenica pa ,priznava, d:* imata pravico sklepati pogodbe s tujimi državami samo vlada in parlament. Po konferenci Henleinovih voditeljev pod predsedstvom Karla Hermanna Francka, prvega voditelja za Henleinom, je bilo izdano poročilo, ki nikakor ne more prispevati k kakemu sporazumu. To poročilo namreč med drugim pravi: "Pogajanja -ko. (Je je letalo dovolj dobro, da preleti Atlantic, zasluži tudi povsem drugačno ime kot "stara škatlja'*. ■Slično je bilo pred leti, ko je časopisje nazvalo Lindberglia "letečega norca". Toda Lindbergh ni imel toliko prijateljev kot .jih ima Corrigan. Nadalje zahtevajo Corriga-novi pristaši, naj bo prirejo r drznemu letalcu sličen sprejem kot ga je bil deležen Lindbergh ob povratku v Združene drža ve. Ko je dospel Corrigan 9. julija iz Los Angeles v New Yorku, je nenehoma govoril o svojem povratku v domače mesto — to je v Los Angeles. Nikomur ni omenil Irske oziroma Dublina. To naj bi bil dokaz, da je res pomotoma zašel nad ocean in da ni niti sanjal o po letu na Irsko. In nadalje pravijo njegovi prijatelji: — Ni re,-;, da hodi v kino in da se zanima za mlada dekle ta, res pa je, da je šel v kino samo takrat, ko je igrala devetletna Shirley Temple; ni res, da je pred odletom več večerov študiral mapo ter se pripravljal za polet na Irsko, res pa je, da je gledal na mapo, v kateri smeri -bi se dalo hitreje dospeti v Californijo; ni res, da je imel v letalu desko (za iu-štrumente z žico privezano, res pa je, da je bila deska pritrjena z vijaki. KAZNENEC JE OBISKAL MATER ALBANY, N. Y., 19. julija. — 32 letni John Miller, ki je zaprt v. Wallkill kaznilnici, je že precej Časa nami ga val, da mora na vsak način obiskati svojo 78 let staro mater. Pred dnevi je na zagoneten način izginil iz kaznilnice. Šel je pes do tukajšnjega mesta, se mudil štiri ure pri materi, nato se je pa javil mestni policiji, ki ga je privedla danes nazaj na prostor, kjer mu je usojeno preživeti še pet let. Mogoče še več. Ker je kaznilnico svojevoljno zapustil. STRAHOVITI JAPONSKI NAPADI Japon. aeroplani so bombardirali tri kitajska mesta. — Število žrtev bo znašalo nad 1500. HANKOV, Kitajska, 20. ju lija. — Japonski aeroplani so včeraj strahovito bombardirali Hankov, Vučang in Hajang. Nad 500 ljudi je bilo ubitih in mnogo več ranjenih. Ko pa so pričeli • pospravljati razvaline, so našli že več žrtev, ki bodo najbrže znašale nad 1500. Japonci so vrgli več ton bomb na vladna poslopja, hiše in šole. Ko s o bombniki vrgli na Hankov več vžigalnih bomb, so st zasledovali aeroplani spustili zelo nizko ter so s strojnicami obstreljevali postojanke protiletalskih baterij. General Feng Juhijang, ta koimenovani 41 krščanski'* general in podpoveljnik kitajske armade pod maršalom Čankaj-šekom, je bil skoro zadet, ko se je neka bomba razletela blizu njega. Kitajci pravijo, da so Japonci vprizorili ta velikanski zračni napad v povračilo, ker kitajski aeroplani bombardirajo japonske bojne ladje na Jang cen. Cankajšek je rekel, kot poro Ča Associated Press iz Hanko-va, da so mesta Hankov, Vučang in Hanjang pripravljena, da vzdrže vsak japonski napad. Reke4 je tudi: "Mandžurija in Koreja ste tudi določeni, d& postanete bojno polje.'7 (S tem Ije najbrže mislil na rusko-ja-[ponski spor zaradi Mančukua). Ob istem času, ko so japonski aeroplani napadli Hankov, so se tudi vrnili kitajski bombniki od Jangcea, kjer so boin-Ibardirali japonske bojne ladje, j in japonski zasledovalni aeroplani so jih takoj napadli. Izstreljen je bil en kitajski aero-plan. Japonci skušajo izkrcati vojaštvo na severnem bregu rek« Jangcea pri Kjuikjangu, toda kitajske -baterije jih pri tem ovirajo. Japonske bojne ladje obstreljujejo kitajske postojanke na jnSnem bregn Jangcea. Japonci so odstranili rečno oviro pri Matovčenn, 175 miij od Hankova in 47 japonskih bojnih ladij je dospelo do Hu-kova, 25 milj od Matovčena po reki navzgor. "G LAB KAIOD An — W«w Toif Thursday, July 21, 1938 GLAS NARODA" or rmm noni) Frank Ptaea at 11« Owned and Published by UOTKNIC PUBLISHING COMPANY (a Corporation) J. Lupaba. See. of the corporation and addreeees of a bore officer«: NEW YOBK, N. X. 45th Year 188USD EVKBT DAT BXOKPT SUNDAYS AND HOLIDAYS AdrertUenaent on Agreement Zrn celo leto t«IJ« Ust m Ameriko In Kanado ..............98.00 Za New York u celo leto . . $7 00 Za pol leta ................fS.fO Za inosematTo m celo leto .. f7..)U Za pol leta ................$3.50 Za pol lota ................$3/10 •••••••••• •••••• «30 gubMrtpttao Yearly $«_ "OL.A8 NABODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLA* NARODA". 211 WMSt 18th STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelaen $—1X4* THE LARGEST SLOVENE DAILY JSV.M.WL EJ, ČE bi franco vedel . . . Ce bi bil Franco vedel sredi julija 1936 tisto, kar danes ve, bi najbrž ne pričel vstaje proti španski republiki. Najbrž si je takrat mislil: — Večji del armade in mornarice je da moji strani. Skora vsa armada in mornarica. — Nem.ija in Italija pa tudi nekaj veljata, in s temi združenimi močmi bo republikanska vlada lraj kmalu strmoglavljena in poražena. Najbrž mu je bil pred očmi presenetljiv Mussolini je v podvig, v duhu je rfclel Hitlerja, kako je zavladal nemškema narodu, in španski revolocijonar Priimo de Rivero mu je Dii za vzgled. Primo de Rivera je bil potisnil španskega kralja v ozadje ter ustanovil diktatorstvo. Toda takrat je bila Španska monarhija, pred dvemi leti je bila pa republika in je še danes. Franco se je dvignil proti republikanski vladi. Kakor rečeno, je imel na svoji strani pretežni del armade in mornarice. Vedel je, da mu bosta Mussolini in Hitler takoj prišla na pomoč (kar se je tudi zgodilo), in si je bil s vest Zmage. Toda španska državljanska vojna traja že dve leti, republika pa še zdaj ni padla. Španski vladni vojaki so slabo oboroženi in opremljeni, j ji? in peščice protifašistov, ki jim prihajajo na pomoč iz vseh dežel, istotako. Toda bore se kakor levi, in jim niti nasprotniki ne odrekajo odločnosti in junaštva. Španska republika se ne bori samo s španskimi vstaši, pač pa tudi z nemškimi in italijanskim vojaštvom, poleg tega jih pa ovira v borbi tudi pošast "ne vmešavanja". Franco se najbrž že kesa, njegovi ljudje pa še bolj. Vsta ši čedalje bolj uvidevajo nesmiselnost boja proti lastnim bra tom. Nemci in Italijani, ki naj bi nastopali kakor njihovi za vezniki, se obnašajo kot gospodarji in zavojevalci. Te nemške in italijanske "pomagače" Franco vi vojaki skoro istotako sovražijo kot jih sovražijo republikanci. Španska državljanska vojna stopa v tretje leto. Med republikanci je čedalje več odločnosti, med fašisti čedalje marj. Upati je, da bo vojna še pred tretjo obletnico srečno končana in sicer srečno za republikansko Španijo. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU 100 | MO............Din. MO * | 7.20 ..••••••..o. IM®- WO um............M*- • Dliii- • ••••••••••• Dla* V ITALIJO En | AM ...».......Ltr 106 $ 12.25............200 $ 29.50 ............. tŠf BBO $ 57.00 ............Lir 1000 $112JM) ............ lir 2000 $107 HO............Ur nfbo mbnjajo so haveornh PODVlttaNS BPRKMEMBI GORI ali doli Izplačil* v ameriških dolarjih ^ T"n~__Jt£m kraj« latttOM f dolarji*. PO CARLR URIM SA SLOVENK PUBLISHING COMPANY -Gin Narodi" . ■ «a«IMK.lll Ali se tebi adi to prav? MMi gredo po svetu, kakor žarko solnce po nebu. Ustavijo se tukaj, ustavijo tam, razjedajo se na desno in levo, potem se po počasi vrnejo v to našo ljubo domovino, ki ji pravimo Amerika. Koder si bil — z mislimi .namreč — .povsod si našel, če že na slafbše, kakor imamo imi, pa boljše tudi ne. Človek si pomaga tako, kakor tisti, ki »ne more nikamor. Lahko 'bi bilo mnogo 'boljše in lepše — no pa ker ni, 'bodimo pa s tem zadovoljni. Zakaj bi človek vedno godrnjali A'li nimamo tudi pri nafs svetlih esvetfd, kakor je postavim. toliko otpevana demo-'kraoija T Res, tako sepovda-rja ta beseda ti aft za dnem, da sem nehote zace'l preiskovaiti odkod prihajajo ti pfla^ovi. Ali so vz vtst tistih, ki jim pomaga vlada« do kruha in dela? Nak, od tam jih 'ni. Tam imajo vse drage brige na dreršt -t- same profblen*\- kako bi zamašili za ped veliko luknjo z enim samim centom. Za nje je vseeno, adi - vdarjajo dan za dnem tna nase obreže1o dohodke, da ni 'treba plačati'toliko davka. dobro živel iR preveč, da. bi mogel umreti ? Kaj in a j govori tisti, ki'dela sioef* a isluži toliko, da se kfcmaj drži dwSa teiesaT del#t*nik. .Odkar sem nasvetu, zahtevajo vse nekaj drugega, bolj radikalnega. Naj vzamem samo osemurni slišim o tem osemurtnesn delavniku kakor o delavskem idealu. Vsa Uf leta so se vršili neprestani /boji za dosego tega namena in ne rečem, da se res ni priborilo nekaj drobtin. Vendar pa *bi bili danes le daleč od cilja, ko bi nas ne bil prehitel človeški (napredek. Ta je kar tako postoteril produkcijo, da je danes osemurni delavnik predolg za vse. Pomimo pa, da tega ni dosegla demokracija niti kaka politična skupina ljudi. Dosegli kakor Oala&Č za.be. V vlsem odgovarja in tadi cena ni previsoka. Prilika? Das, če imaš denar. Novo kr*ftS6e. Ttakaj bi m dafla postaviti postaja za ga-zolinv (zmveti še kaka jedilnica. L jod je prihai« jo iti odhajajo — «potovo bi »bil dober korak. •Da, bi-1 ibi, o Je yri^pOftiB^tf takozva-na'deOU&krati^tia pota, kar naj že tO poasmtii. -Wbrn je, da se iz poMAf^znHi nafcere lahko celega Maba. Toda taftt^in hft to tia&Aje setni udi teko »počasno, da m nifedw ne 4o«dfe PredBo moraš rm, kaj doseči po tako-vrattiit demokratišnih vpvtiftt, pridejo prenMHdbe m, av«tu, ki dva, je k večjem okrasekVda je nekaterim življenje lepše in prijetnejše. Toda. brez tega o-kraska se tudi živi, zlasti, če čloi-ek dobi v zameno to, kar je njegova temeljna potreba. Na eni strani milijoni brez dela in milijoni s takim zaslužkom, da jim je ddvzeto skoro vse v življenju. Na drugi strani pa v krizah in depresijah ljudje z milijoni dohodkov na leto — nak. To i»i pravica, lahko pa, da je demokracija, kakoršno imamo in razumemo. Ampak če je to demokracija, kaaki farme, kjer naši rojaki produci-I rajo toliko domačegia sira! j Priglasite se še drugi za potovanje! Prihodnjič kaj več o slikah. Ža danes kličem: na veselo svidenje ! Anton Grdina. DRUŠTVENO GIBANJE V BARBERTONU MIUWAU&KIE NOVICE. J V West AIlLsu je izbruhnil v mestni zbornica konflikt proti slovenskemu aldenmanu P. L/ukasu (Lirkač), ki je s poljskim aO-dermanom Barczakom vred obdoben, da "izrablja javno službo v svoje privatne interese.' Poroke: Arvin Strnad in Eva Muehnik, Anton Turk in Edith Weed ter Orrki McClure in Charlotte Lesnjak. 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in Lutni dom: Ely, Minnesota } $5,677744,00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico, Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: ^^ $2,260,028.00 V naši naselbini je vedno kaj novega, Čitala sem dopis od Mr. U-! doviidha, predsednika Moške zveze. Slišala šem že prej, da nnoški nierkaj ustanavljaj o, pa| sem mislila, da je to le šala. Sedaj vidim, da je res. Videla sam tudi v seznamu veselic v dvorani društva Domovina, da bodo imeli veselico 26. novembra Radovedna sem, če bomo tudi ženske povabljene. Če ne bomo, se bomo pa vtihotapile v dvora'no. 24. julija se bo vršila vrtna zabava društva Ljubljana na GritoČevi farmi v Dovleston, O. Vabimo vse prijatelje narave in petja da nais poset i jo. Va-birrto tudi iMoško zvezo, ker pri društvu Ljubljana so skoraj sami moški dn bo lahko dobiti nove člane. Torej na svidenje na» GrfbČevi farmi v nedeljo 24. julija popoldne. Marv Šuštaršie. " 1 ' HIMEN V Milwaukee, Wis., sta se poročila Math Lesjak in Hilde-garda Rybacky. SMIRT ROJAKA V HOMER CITY, PA. . Prosim vas, blagovolite poročati v listu G-lais Naroda, da je tukaj umrl Andy Simčič in sicer v okrajni bolniišniei, v (kateri se je nahajal več mese cev. Bolehal je za neozdravljivo boleznijo. Doma je bil iz vasi Studeno pri Postojni. Tukaj v Ameriki ne zapušča nobenih sorodnikov, v Julžni A-meriki zapuisča eno sestro v starem kraju pa očeta in mater. Mary Modic, BOKSAR ADAMIČ Jimmy Adamič, slovenski rokoborec iz Detroita, ima te dni opraviti s konflitkom pred sodiščem v Chicaigi. Hlinoiska državna atletska komisija mu je odvzela pravico rokoborstva v Illinoisu za eno leto, dočim njegov manager J. W. Brady mora tu prenehati s svojim boksarskem businestsom za pet let. Oba sta ofotožena, da sta S. junija uprizorila "fake bout" rokoborbo z Jackom Tram-mellom v Mills Stadium, Adamič in njegov manager zdaj tožita atletsko komisijo za raz-veljavljenje odloka in za izročitev vsote $1523, ki znaša prebitek omenjene borbe. V obtožnici dokazujeta, da je bila ro-koborba dne 8. junija pristna, ne "fake bout". ZAHVALA Želim se zahvaliti mojim sorodnikom im prijateljem za gostoljubnost, katere sem' bila deleižna za ^časa mojega obiska v Pittsburghiu. Hvala družini Louis Sikovšek. Pri njih siem bila lepo sprejeta in postreže-na. Ostala sem pri njih tri tedne. Pokaizali so mi zaini-mivosti, katerih je dosti v Pittslbuiighnj. Bila sem v slovenski cerkvi, katera) je prav prijazna, čeravno majhna. Hvala g. žutpniku Kebetu za prijaznost. Obiskala seim tudi družine Jordan, Turk, John in Joseph Mesnat. Jos. Golobiič, J. Enaus in Rose Murslack. Vsem tem družinam se prav lepo zahvalim za vse razvedrilo, katerega sem imela. Nabirali smo čresneje, lovili rake, brali gobe. Hvala Johnu Gla-vanu, ki me je vozil, da sem si ogledala lepe farme. Plri farmarju smo se ustavili in sem kupila dva mala prašička Mrs. Sikovšek ju bo redila itn aa Božič bomo klali. Jaz bom šla za rep držat, tako smo se smejali. Hvala Mr. J. KeJbe< iz Greens-buTga. Ko sem bila pri nj^rn na obisku, nais je razveselil s sVojo ihaTTnortd ko, prav lepo nAia je xaiigrail. V Brookistownu sem obiskala Mns. Župančič m Mrs. aežo 0-orLšek. Preskilbele so mnzi-kante in nais odpeljale v Slo-venJski Doan, ikateri je prav lep. Tam smo peli in plesali do pozne ure. Prav lepa hvala vsem. Anna Kolenc, Joliet, HI. "ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . V Ohicagi je umrla rojakinja Mrs. Man- Kambič, rojena Reholt, stara 41 let, rodom iz Mokronoga na Dolenjskem. Preminula je na operaciji v bolnišnici sv. Antona. Po več mesecev trajajoči hudi bolezni je te dni umrla v Ely, Minn., mladenka Angela Cernivee, rojena tu. Tu zapušča očeta Johna Cernivca, brata in sestro, v Ohicagu pa sestro Mary in strica Jos. Cernivca. Pred nekaj dnevi je bil v rudniku na Painesdale, Calumet, Mich., ubit 22-letni Edvard Dragovič. Rojen ge bil tukaj in zapušča starše. Dne 6. julija je bil pri delu na jezerskem pomolu v Milwaukee, Wis., ubit rojak Frank Zemljan, star 47 let in doma iz Stranj pri Kamniku. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Dne 5. julija je Louis H. Pe-rušek, 34-letni tesarski delavec, postavljal oder v katoliški cerkvi sv. Brigite v Clevelandu, pri tem delu je padel tako nesrečno, da je nekaj ur kasneje umrl v bolnišnici. Zapušča ženo in dva otroka. V Clevelandu, O., je nagloma preminila Mary Kuzniic, stanujoča na 1572 E. 38th St. Ko so o tem obvestili njeno sestro Kato Brojkovič, stanujočo na 1745 E. 45tli St., jo je ta ve„t tako pretresla, da jo je zadela srčna kap. Odpeljana je bila v Charity bolnico, kjer je sedem ur pozneje preminila. Pokojna Mary Kuzmič, roj. Simončič, je bila stara 49 let. Bila je vdova, njen soprog je umrl pred šestimi leti. Tukaj zapušča 4 žalujoče otroke: Mary, omožena Knaus, Emmo, Johna in Ano. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ. Pokojna Kata Brojkovič je bila stara 46 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Martina in dva otroka, Stanleya in Josepha. Pokojnici zapuščati tudi sestro Frances, omož. Ju-retič in mnogo drugih sorodnikov. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO DRUŠTVO za teater New York in okolico, ink. Kdor izmed rojakov ali rojakinj če ni elan tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni biti član dobrega društva. To društvo je sieer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter una v blagajni skoro $17,000.00 - ODBOR ZA LETO 1938 - Predsednik': PETER CERAR eže na vrhuncu tudi v naši mrKli Kanadi. Soln-ce sije z vtaemi očaraj oČira i žarki tudi v naso die^želo. Mesta SO VPOi&L, poslopja v njih ©o razgreta od solnca im zrak je ma* si-čen težke soparLce. ZaSto ©as mika le ven v prosto naravo — v fwrirocfco — kjer človek laih-ko )dilia na svežem zraku. Amlpaik kje bo ta proslava z piknikom toranski(h Slovence« in okolice? In ke-daj? V B?aimsviMu, blieziu Nigara Palis, v nedeljo 31. julija pri rojaku Možifni. (Prireja we to naše društvo SNPJ dz Toronta, ■Na to proslavo vabim vse* rojake od bližji in daileč v Ka!na-di in v Združenih državah in tako tudi clan&tvo slovenskih podpornih organizacij ie bližnje naše okolice. Ker je Beaimbville zelo blizu slovitih vodofpadov Ndasrara Fails, 36 lahko ob tej priliki odločite tudi za obisk Niagar-^kih slapov. Ne boste jih pozabili. Lansko leto smo imeli veliko rojakov im rojakinj iz Združenih držav na našem pikniku. Letos, 'ker je 10-letnica> našega društva, jiii ipa pričakujemo še v vec. V oglašanju piknikov je v IZdruižeaLih državah mteid Slovenci navada, da bodo imeli vsega zadosti, iza vse in dru^e take stvari. Tudi pri nas bo postrežba, kakoršne si le morete misliti Proslava se priene že dopoldan, zato se požiirit-e, da *bo®te čim pnej na lieu mesta. Ob 3. uri papolcfne nastopi prrtie v* zgodovini kanadlskib Slovencev za g,ovornika naš glavni tajnik SNPJ iz Chiea^a, Frdd A. Vider. Zla njim pa nastopim jaz in podam članstvu ter rojakom nekoliko pojasnila o poslovanju naisega. društva. Zato, rojaki in rojakinje, ne aamudite te prilike in obiščite nas letos še v večjem številu, da kujete naseda gla-vne^ja taj-iriklas. kateri zastopa 50 tisoč duš slovenske organizacije na seveitno-ameriškem kontineirtn. Kažipot rojakom iz U.S.: Naselbina Beamlsville je od Niagara) Fallis oddaljena le kaki'li 20 milj. Ko pridete pri Falls na kanadsko stran, vzeiante glavno cesto št. 8. PreVlno -do-spe^te v Beamsville, boste do-mailo mestece po imioara Jordan. Od table z napisom Jordan je še 3 in 3 desetine milje do male Clinton Sobool. Pri tej šoli bo znak SNiPJ, na telegrafnem drogn. Tu (krenite desno. Po tej poti vozite preko železniških tračnic, in vam je draga frama na delsno. N V sluča.TU, ida kdo zgreši to ppot naj se oglasi v Beamsvillu pri- Tfoofmsan Drug štoru in tam ddbi pojasnila o Možinovi farmi. Nikakor pa ne vozite naprej dz BeamsviHe. . Torej na' veselo svidenje 31. julija v Beamolsvilile na proslavi 10-letnice našega dnoštva SNIPJ iz Tortxnta. S pozdravom,. V. F. SnČMSsj. "OLA S NAROD A" — New York THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Iz Slovenije PROSLAVA A. DANILOVE OSEMDESETLETNICE LJUBLJANA. — Pred de* timi leti je prosvetno ministrstvo na prošnjo g. A. Danili, dovolilo, da se naš najstarejši dramski igralec poslovi od gledališča. Božji mlini meljejo počasi, a še počasneje naše gledališče. Tako je g. A. Danilo zve rila narava s tolikim življen-skim humorjem, s tako jeklenimi živci in pa s tako debelo kožo. Srečen je in naj ostane še do skrajnih mejo človeškega življenja! Fr. G. DR. ANTON SCHWAB UMRL zal svoje dokončno slovo o«! gledaliških desk s proslavo o-semdesetletnice in v to svrlio nastopil v epizod ni ulogi grofa ■Scharndorfa v zadnjem aktu Be rte je ve operete '"Pri treli mladenkah". Vobče je bila predstava podobna staremu do fermenta izrabljenemu Fordu, ki rožlja. suva, skače in vsak trenotek obtiči. Popustili so pač že vs; vijaki in voz bi bilo treba podati v temeljito obnovo in re paraturo. Pred III. dej. se je zbralo o-peretno osebje na odru okoK jubilarja, ki mu je v imenu u-prave čestital g. ravnatelj Polič in v imenu tovarišev g. Drago Zupan. Publika, ki je gleda lisce napolnila do zadnjega ko-tiča, je prirejala jubilarju to ple ovacije, G. Danilo, ki je prejel mnogo cvetja in darov, se je prisrčno zahvalil. Pismeno -o mu čestitali gg. župan ljubljanski, upravnik mariborski, tovariši od hiizu in daleč ter znanci in prijatelji križem domovine. Svojo epizodko je odigral elegantno in gladko. Za vse zasluge za razvoj na-^e drame od čitalniških časov dalje gre g. A. Danilu Cerarj.i naša zahvala; prav iskreno irui Čestitamo, da ga je oblagodu- V ljubljanskem Leonišču je nenadno uinrl znamenit slovenski mož, slovenski skladatelj, sanitetni referent in višji zdravstveni svetnik v pokoju v Celju. Pred dvema letoma je •šele odšel v zasluženi pokoj, le-|tos januarja je obhajal svojo 170. letnico. Ni mu pa bilo dano, da bi dolgo užival svoj pokoj, ker se ga je lotilo poapnjenje žilja, da je moral iskati pomo-Jči v sanatoriju. | Pokojnik se je rodil dne 7. januarja 1868 v stari usnjarski rodovini Scbwabov v Št. Pavlu pri Preboldu, kjer je hodil tudi v ljudsko šolo. Gimnazijo pa je oibiskoval v Celju, kjer je maturiral leta 1886. Leta 1894 je bil promoviran za doktorja zdravilstva na graškem vseučilišču ter bil leta 1897 imenovan za okrožnega zdravnika nn Vranskem. Pozneje se je preselil v Celje, kjer je i>o prevrati kot mestni fizik organiziral vso zdravstveno službo. Leta 1922 je začel delovati kot okrajni sanitetni referent v Celju. Dr. Anton Schwab je že zgo daj za<"el skladati, že v gimrio-ziji in tudi na univerzi. Zlasti pa je začel delovati kot zdravnik na Vranskem, kjer je leta 1895 zloži} znamenito, svojo "Ave Marija!*', ki so jo najprej peli v cerkvi na Vranskem ki pa je potem povsod po svetu doživljala svoje triumfe. — Klasična doba njegovega delo vanja kot skladatelj pa se je začela, ko se je preselil v Celje. Tukaj je potem začel nastopati tudi v "Novih akordih". — Njegova glasbena delo so vsa silno temeljita. Deloval je tudi kot poljudno znanstveni pisatelj svoje stroke ter je z raj nim dr. Krekom mnogo deloval v boju zoper pijančevanja. Pečal se je tudi .s šahom in jo tudi s tega področja mnogo pisal v svetovne šahovske liste. j ■ (ll*"ttt||-, jfttH® • I • | |a jjl Iti llf Itg |||siffl!rct: t*. (lii^cfff , jfllrtlMl (j ^.fff litltlf ...................al>t|>«tiaiiii>l3.ttBB.. |ffVta«Iilr||I2Vftl|il|Maf8|S||l Za gospodinje Kuharske Knjige.., MDIIMMMMMMiM Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "Glas Naroda" imamo sledeče kuharske kujige, ki bi Vas morda zanimale: SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr—-728 strani. ' Cena $6. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena50c KUHARICA 965 navodil, 255 strani, broširana $4.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET * i NEW YORK ■ ^^— w>" •nainr-^w TRAGEDIJA Andrej Tavčar, mesar in go strlničar iz Gornjega Logatca, star 38 let, je rad hodil na skupne vinske kupčije s trgovcem Čopom iz vasi Tršče nad Ča-brom, starini 51 let. Tako sta se zvečer odpeljala s Štirnovim tovornim avtom na Sušak kupovat vino. Obenem je Tavčar vzel s seboj svojo starejšo hčerko, 6 in pol letno Sinjico, katero je potem pustil na letovanju pri neki prijateljski družini v okolici Sušaka. Ko sta Čop in Tavčar natovorila cement v recall in nekaj sodov dobrega ina, je tovorni avto krenil svojo pot nazaj proti Čabru. Peljali so se do Broda na Kolpi, oil tam pa so zavili na ča-bransko cesto. Pridružila sta se še dva čabranska popotnika. — Ker je bil večer precej soparen, ta oba čabranska potnika ostala pri 28-letnem šoferju Vinku Podgoršku v kabini, medtem ko sta se Tavčar in Cop odločila, da bosta sedela rajši zadaj na tovoru. Da bi skrajšali pot in da bi trgovca Copa pripeljali do njegovega doma v Tršci, so krenili z avtom na bližnjico. Bilo bi šlo vse po sreči, saj so vozili previdno, ko bi ne biio onega nesrečnega mostu pri vasi Kleščah, 9 km pred Ča-brom. Bilo je okrog 23. ure, ko je tovorni avto ■zaropotal čez šibki most. Sprednja kolesa so se še srečno ipri-šla čezenj, pod tovorom pa se je most zrušil in posledice so bile strašne. Čabranska potnika sta edina odnesla lahko poškodbe, hudo je bil ranjen šofer Podgoršek, a Tavčarju in Copy ni bilo rešitve. Oba so ubili deli tovora. NEZAVESTNEGA SO POL DNEVA VLAČILI OKROG Med Kamnico in Breste rni-co je bil izvršen napad, o katerem govori sedaj vsa tamkajšnja okolica. Brata Miha in Karel Kaiser sta se vračala okrog polnoči v družbi dveh fantov iz Kamnice domov v Bresterni-co. Vsi štirje so med potjo prepevali ter so se ustavili tudi pred neko hišo, v kateri stanujeta delavca Anton Škof in Rudolf Ferk. Petje je oba navedena prebudilo ter sta zahtevala od fantov, da odidejo. Ker )a so ti se prepevali, sta se Škof in Berk oborožila z taoti-kami ter sta pevce napadla. Brata Kaiser sta se nekaj upirala, dočim sta njuna tovariše, pobegnila. Oba brata sta dobila hude poškodbe. Karel je še utegnil pobegniti, Miho pa je ckien od napadlcev udaril s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja ter se je nezavesten zgrudil. Še na tleh ležečemu pa je potem zadal drugi napadalec več udarcev. Napadalca sta potem pustila Kaisei^a, kjer je obležal. V tem obcestnem jarku ga je našel proti jutru neki de lavec ter ga zanesel v bližnji senik. Posetnik te šupe je zjutraj našel v njej ranjenega nezavestnega Človeka, pa ga je potegnil- iz šupe in ga pustil pred vrati. Tam ga je naSei polA Kaiserjev sosed ter jga je skušal odnesti na njegov ^ dom. Po 400 metrih poti pa je jj^inagfti pod. bremenom ter J 3 ranjenca položil na tla in obvestil sorodnike, ki so šele u-krenili vse potrebno, da je bil prepeljan v bolnišnico. Nezavestnega človeka so na ta način vlačili 12 ut okrog, preden je prišel v zdravniško nego. — Kaiser se v bolnišnici še ni zavedel ter je njegovo stanje tako resno, da se boje, da bo u-mrl. Škofa • in Ferka so mariborski orožniki izsledili ter oba aretirali. ANDR. GABERŠČEK UMRL 23. junija je v Ljubljani nenadno izdihnil slovenski časnikar, založnik in politik g. Andrej Gaberšček. Njegovo ime je tesno povezano s politično zgodovino goriških Slovencev v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno. Rodil se je 26. novembra 1864 v Kobaridu ter je postal učitelj. Že zgodaj se je začel ukvarjati s časnikarstvom ter je leta 1889 docela stopil v časnikarski stan^-ko je zapiistil učiteljsko službo, -t Kmalu pa je pod vplivom tedanjih političnih razmer na Goriškem stopil v hud boj z Mah-ničem, kar ga je nazadnje vedno bolj vleklo v tisto smer, katera je končno privedla del goriških Slovencev, v tako imenovani narodno-napredni tok. Bil je tudi nenavadno podjeten mož, ki je kmalu osnoval svoje založništvo, ki je izdajalo prevode iz slovanske književnosti. Na tem polju je brez dvoma tudi največji in najbolj trajen njegov uspeh. Kot založnik je ustanovil svojo tiskarno v Gorici. Kot voditelj narodno-na-predne stranke je pokazal mnogo organizacijske sile. Po vc/jni je nekaj časa živel na Dunaju ter tamkaj organiziral Slovence. Zadnja leta je živel v Ljubljani, kjer je z očmi iz kušenega bojevnika motril razmere, ne da bi se bil še hotei spusčati v boj, česar pa mu tu di zdravje ni več dopuščalo. - Pošljite nam j. ti., „i >. w -dJ 4. It L_ j| 2 meseca. j| ' Glas Naroda" jj j) in prepričani smo, da boste potem J j stalni naročnik. jj Knjige, katere toplo priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Čitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena .......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena............. ....----$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (357 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je *'(Ogenj." Cena ........:...........$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Preirelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena .............. $1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 straiii.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena ...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnja- sal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika.** Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena ..................................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena ........................$1-50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potom-oa tolminskega pimtarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena ......................$1.50 ške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar vih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena......................... 55c. POD 8VOBODNIM SOLNCEM. Spisal Prane S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisnje življenje starih Slovehcov. Mladega Iztoka je zanesla- pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanili Ireiib ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cen« Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzan«," ki je že vsaj po imenti znan vsakemu omikancu. Da-Si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ......___f............ 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski (151 strani.) Naš najboljši humorist je jflbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno tfgodba o Cefizlju je na- m f ••• 4 m f&ttf ""TSVftogt klasična. Cena $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vaste. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in " Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršila v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ......................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniski proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si skoro ne moremo želeti. Cena •........................ 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. ( 411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter iriojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena...................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v- drugi polovici devetna jstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena...................... $1.00 HČI CESARJA MONTEZUME. Spisal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena......................$1.50 Slovenic Company Thm*da?, July 21, 1 938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. «. » I MIHAIL zd&ČRNKO: , .. , . if i / ZASClTA mater in dojenčkov Vet-te, toinu ne zavidam — etarkiwn. / Stnricn -ženskam, ne vem zakaj, t<*ia me zavidam jim Nimam tako rekoč vzroka, da bi jim zavidal. To so male j>j»bma ibitja. Sučejo se v življenju slafbo, skoraj bi re kel nerodno. Pole* tega se pa za svojo starost še !ne morejo posvečati telovadbi, tako da trpe neprestano na duševni me lamhofliji in nerazumevanju za poti izgraditve države. In sploh se krčevito oklepajo starih »biča je v. Kar je res, je res, to moram primati, "mamo razne penzio-nate za stare babice, razne tako Bvaie ^mt^Miiice. Tam jih spirjemajo. Tami jim dajejo jesti. Tam imajo svetfo in to-nlo, tam pijo čaj, jedo mehke žemljice in prignani je jo spletke. Kar >e res, jo res, v»e ne nvo- — No, je mislila, to ibivSo ropotijo zajem, potem pa bom živela morda še pet in trideset let. To jt trefca vendar razumeti. Tedaj se ji pa jefi razni sanajerrtni'ki dajati nasvete. — Delaj umetne za veliko noč 90 ji dejali — ali pa se vrzi na anrfisanitame fron to, pomivaj tla ali brHsi okna. Toda med sonajem-niki je bil malopridnež Petrov Timnjev. Skratka inteki^ent. In ta ji ie dejal. — Olovek mora pač živeti. Recimo, da ničesar ne zna, ničesar ne razum ve, visi na statri'h dbičajih in mi včlanjen v strokovni zvezi. Na katero fronto naj se vra?T Vreči se mora na ^tresko fronto. Labko se po-iaviijak) rai2*:čne vrtoglavosti in zmešnjave, to je razumljivo, tola te»ka stvar, kakor je ža- ro jo prfti v sirotni^niee. P* bi ščita mwfter im dojenčkov, osta-aprejeli vse. bi ibi4a tam strašna ne vedno. Tsto bi veljalo še za gner-a. Nekaterim mamjkajo kuhinjo, toda to je preživelo recimo ddovna leta, da bi mo- ^atlnje rase nekatere izpremem gl«» priti v sirotišnico Drnge zopet ne morejo biti sprejete iz razrednega vedika-. Tem starkam tudi ne za vidam. Ne smilijo se mi sieer, ne pomilnjem jih, ne zavidam jim pa tudi ne. Bila je neka A. S. Baranova. Ne več mlada starka. V pen-zirnat je niso hoteli sprejeti, ker mi bila* <čisto prolet«r*ke krvi. Njen mož je bi! namreč bivši trgovec. Pod carkcmom je imel na trgu stojnico. Po tej življenjski strani starka ni imela gladke poti, Razen tega ji je bilo pa še vse sorodstvo pcmrlo v ibrarnih časih nove gospodarske politike. Tttdl njen mož, bivši trgovec, je ne tako davno podlegel slabemu srcu. Tako je ostala mila državljanka saima Kfci kol v o-gnni. To se pravi, kaj pomeni kakor kol v ograji? Imela je nekaj vsakojake navlake, farae-1 o> je nekaj pohištva, nekakšne svetilke ni senčnike in razno ropot i io iz bivših zatohlih časov meščanskega načina živ-Ijvnp. Toda s tem je računala takole : be. Pojavile /so se razne javne jedilnice in siploh prizadevanje po osvoboditvi gospodinj. A. S. Baranova um pai odrgo-vori: — V kuhinjo nikakor .ne mo-rrm. V vročini se dn£icn in srce mi vrtno utripi je. Kar se pa tiče zaščite dojenčkov, jih Se »nikoli nisem imela v jal, ali pa je orna takoj spoznala, kako in kaj je prav, skratka, res je krenila na to uglajeno stezioo. - Dva ali tri tedne se ji je go-dilo zek) dobro. Jedla je mehke žemljice im štirioglato otroško1 »pecivo. Imela je obložene kfJdhke in otroške igrače. Potem ee ji je- pa to priwkntito in prejatdrala je na sanitarno fronto - To se pravi, ne da bi se ji bHo nartivwost pretiti 1 o, všeč ji je bilo. Toda delati se ni dalo. Ni se ji izplačajo. Podtaknili so ji dojenčka. 'Kiram^jteila je na bulvarju. Všeč ji je bilo deklica. Povedala j? to mamici, va mamica ji je pa dejala: — Kaj res tako obožuete o-trekc* — Seveda, kar žarim, če jih le vidim* — Evo, le, pa vzemite to deklico. Igprehodite se malo ž njo. In mamica je izginrla iz parka. Naša A. S. Baranova je čakala i.n -e jela razburjati nazadnje je pa odnesla dojenčka na »policijo. Doma so se ji pa od srca smejali. Petrov Ta nuje v deial: To Iz slovenskih naselbin H!!hri;tmroHhuiim»IW»flf^ jHi'^iimiiii'fyfmiini'11^^^ MLAD. JOLlETDSKI ROJAK je že davno začrtal v svoj pro-. UTONIL. gram, da mora mesto imeti tam ' Dne 10. jtilija se je Ravmond p*Tk> ,k*mor bodo! J. Btenda, <*tar 30 let, odpeljal z*h»}»]\ Ijod* poleti na raz-z nekaterimi svojimi sorodniki (vedrilo m oddih. | na mlet v Lake Genvvo. Tam' " se je sel kopat v jezero in pri-| SLOVENSKI ZDRAVNIK jeta ga je moral krč v vodi,', 0 , ... . . . ! kajti i^ginrl je, ne da bi bil kdo I , # di-, opazil, dasi je bilo mnogo k^.!pIomo zdra^lstva v Chicagu palcev oktfi njrtga; Njegovo EdvarTd]M; .&vetw>> roJen v Jo truplo so našli šele č*z dve ufi.iIietll> I,L' k^er le tndi "»stopil Rojen je bil v Jofieta in bil je slllžbo v *»°lnismci St- Josephs.4 sin Josipa Dunde, bivšega glav- NieS°v °/e -ie doma s Tan*e nega tajnika KSKJ in k^nej- Sore Pn Črnomlju v Beli Kra- šega bančnega uradnika. Zapušča ■starše, ženo, otroka brata. Naročniki! Pazit« ns ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva meser, draga dan in tretia pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Nap;iver: — 7.20.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 20. julija, 1938 Pošljite pravočasno, opominov. da nam prihranite nepotrebno delo po&ljanja ■LAS NARODA, 216 W. 18 St., New York 'Mni. in NOVI PARK V CLEVELANDU, O. Po dolgih letih borbe je slovenski councilman v Clevelan du, O., Mr. Anton Veliovec, dosegel, da je mesto kupilo zna-Dojenčko^ ni Wildwood Park ob jezeru pri Neff Rd. Ta prostor obse IZ CALUMETA Anton Plut, ki ima farmo na Boot Jackn, Mich., je moral iti v Mavovo bolnišnico v Rochester, Minn., kjer Se je povrgel opeia"iji., Na Tamaracku leži težko bolan rojak John Medved. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. ZADNJI FRANCOSKI MISI JONAR V ABESINIJI. , ,_ t , IZ MINNESOTE ga kakih 23 akrov zemlje, ki ga! y bolniški postelji se že več bo mesto spremenilo v javni tednov nahagostoma le po naključju ušel smrti. Ustanovil je v Abesiniji misijonsko šolo. Pozneje je prišel v Ha-rar in je postal eden najbogatejših prijateljev negnša Me-nelika. Italijanske oblasti Ja-rosseanja, ki je bil med domačini zelo priljuibljen. niso izgnale, t en k vrč >o imi le vljud-•sporočile. da želijo njecrove-cdlioda. ker dobi škofovski r Hararju Italijan. ADVERTISE IN GLAS NARODA" Governer Benson član farmersko-flelavske stranke v Minnesoti, je bil pri primarnih volitvah zopet izvo ljtn za kandidata. SPORAZUM. O PROMETU Z MADŽARSKO. X Splitu je bila 9. julija zaključena konferenca zastopni-V-v-madžarskih in juiro. lovan-kih železnic, na-kateri o obravnavali »robleine obmejne železniška službe. Xa konferenci ie bil da-ežen o vseh vprašanjih popoln sporazum. važno za naročnike Pole* diiIoti J« razvidno do kdaj lmat« plaMtio AaroAilno. Prra Bfenika iNNftMif uigptc, draga dan ln tr^ja p« l«o. Di nam prihranite WpotnbMfi dela ta atrokkov, Vaa fn-oalmo, da akaSate naroCui-ao pravoteano poravnati. Pošljite narofinlao naravnost nam ali Jo p« plačajte nafinrn zastopniku ▼ Viittf kraju ali pit kateremu tunel zastopnikov, kojih imena mo tiskana a AMUfl Mani, ker «o npravi- CJLLIFOBNLA.: Ban Prandaco, COLORADO: Pueblo. Peter own«. 4. safdC Walaenburc, M. J. INDIANA: Indiana pol la. Pr. ILLINOIS: " % Chicago.' J. ftHtk Cicero. J. Pafetaa (Ohlcigo, tTeeta • •* » Dtteolei Jollet, Jennie La Salle. J.'flfMHc* Maaeddttn, PraM North Chicago la Waakegia. MABTLAND: - «'• KltantMler. Pr. Vadoplvte MICHIGAN: Detroit. L Pi mkm WlNNE»orl: f ^ *' ChlaMttL Prt fit OoWto, J. L Rj, JW. /. PaitMl KvHflth, LOMa OOOflC ..Gilbert, Loala Veawl Bibbing. Joia Porrii ' Virginia, Prank HreaM Wont Ana : r M. M. Ptatna L Ivi OHIo. * fttrbertcm, Prank trahg Cleveland, Aftta« Bobek, HafVi Jacob Re*nlk, Jo*« Stapttk Girard, Anton Nagode Lorain, Loola Balant John KamAa Tonngatown, Anton KlkalJ OREGON: /Oregon City, J. Koblar PBNN8ILVANIA: J Rtaatnier, John Jevnlloir tfmugCftbn, Anton fpkvec Coneniangh. i. Bremec '*" OnvfMjtf la flkaOca, fitport, LMi SupanMi Parrell Jerry Oko« 'f' . Forest City, Math lfl«t| ______ ' Pr. Biodntkir Oreenstmrg, PrtAk ffotak Braner CIty.'Pr. PtMbAak Johaattmn, Ktayn, Ant Tanfetj Utaeme, Prank Batlotb Midway, t^ «nst ' Pitecbttrgft tn dkdUca, PftMn SteeRon. A. HHtt -Turtle Creek, Weal Newton, Joaepb Jovaa WISCONSIN. ; " r MtHrnnkee, Pre* Aittf, Pr. StMAwygan, WtOMING: Diamond v Hie. Joe Rolluh Človek brez domovine Vaak xa ave Z zanimivim primerom tragedije človeka bretz -lomovine se pečajo angleške oblasti. V Hai-wicku so aretirali, oh po-skutsu ntorpiti na ang«ležka tla nemškega emigranta W\ v 'Rotterdam, tam je bil zftpfft iri mesece, potem so ga ipft ptehili v dra vesJand, odtod pa iwpet v Roterdam. Is Roterdama je prijel* v Am-jttertian*, iz Ajmfcterdama v Orave^md, končno pa zopet v Botend»m m Belgiio. Tam so ga sprejeli v bolnico. Pr4gij«&e oblasti so se pa Obrnile na angleške z vprSsd-njetaii ali bi smi rnogk 4pot- Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih oRnja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? iz bagdada v stambul 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. —• Karavana Smrti. — Ma begu s Goropa. — Družba En Kast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« Sem v Mekko romal. — Pri &amarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija, — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.S0 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koda v soteski. — Miridit. — Ob Vardsrjn. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 StrAni Kovač dimen. — Zaroka s zaprekami. — V golob-njftkn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 •....... ..... - r SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na ssledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih eveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na( divjem sspadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV i 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem sapsdu. — Za življenje. — Ngo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata, — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Bans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri /h Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET _ ________NEW YORK. N. Y. L 1 1 UkoDA^tn Thursday, July 21, 1938 i t m LARGEST SLOVENE DAXY IN T7 t * KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA MM/LN IZ ŽIVLJENJA ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. = 3 _J Pri teli besedah tet;, Biiigita Ijufbeaniv-o pclbcč-a svilnate rlato rumene kodre še-i; letne Dagmar. Dekl:ea jo pogleda z vtlik:imi očnji. "Nesrečen? Te besede še rt'.,ti ne razumom, teta Biigita Ali je to kaj slabega?-* Stara žena vadili ae ter polna usmiljenja pritisne otrok* na svoje prsi. Mrla Dagmar še ne ve, kaj pom°ni n*nreča eettidi je že priišla n:'d njeno nedolžno gli vo. Na;*brže pa je pričela 'le jpr-ezgiodaj spoznavati. Globoka fcenca, ki jo je le malo čutila, je že leia-la na n.jenem m laden življenju. In ta senca se bo vedno bol j zgoščevala v nesrečo, katero bo tudi sama čutila. "Biti nesrečen je nekaj zelo žalo.-rtnega in hudega, moja eraga Dagmar. Tvoj ipapa ni hud. samo zelo nesrečen. Iz njegovega življenja je v>e sonce/' Krasni otrekov Obraz prebledi in oči postsmojo večje in bolj boječe. "Oh, zato izgleda paipa tako hud, ker nm je zašlo sonce? Zaikaj mu je za&lo, saj vendar še svetlo sije?" "Toda ne za njega.'* "Kako ntore to biti?" "Tega ne razumeš, Dfjgmar, za to si še prema jima." "Ali za paipana ni mogoče več dobiti nazaj i-onca? Ali jaz tega ne moreim? Tako daleč bi šla, da bi bila popolnoma trudna, da bi zopet prinesla sonce." Obraz tete Rrigite se zategne -v zadržanem joku. "Moja draga Dagmar — svojega paipata imaš zelo rada, kaj net" Dagmiar prikima. "O, tako rada, da me tukaj notri boli, kadarkoli mislim nanj. In tio mislim pogosto." "Uboga De«gmar!" "Ali seiin ulboga? Mislim. da ubogi ljudje nimajo ni-*■ i?ar jesti »in ne denarja, da bi si mogli 'kuipiiti obleko. Vsega teg'£ pa uneni ne manjka." "Ne, tega ne, toda človek more biti tu/li druirače trtio^" "Torej sem .jaz -drugače uboga. Pa zakaj?" "Ne vprašaj, Dagmar, ^aj ne a g* 1h>iii pro-tila vaak večer, ko molim večerno molitev." Stara gonpa l*vleda proti vratom, x>a katerimi ie pred malo časa lajpnil njen (bratranec Rudolf, Dagmarin oče Dobro je videla njegov temni, jezni -pogled, s katerim so h ozrl na Dagmar Ko bi slišal, kar je njej govoril otrok, ali bi ga Dagmar t»e zopet igra s svojimi punčkami, ki j Mi bita odložila, ko je oče odprl vrata. Nežno boža že precej obrab ........................................... Z VSE PAZNIKE Japonska ka valerija spremlja truke z vojnimi potrebščinami v centralni Kitajski. Prevoz čimdalje bodo prodirali Japonci v notranjost Kitajske. je zelo težaven in tem težji bo. OPERACIJA ZA 75 MILIJONOV. pošiljko, so našli pojasnilo za to nenavadno zahvalo. Ntiki ribič z zapadne Irske je hotel pravkar odriniti s svojo ladjo na lov, ko ji1 zaslišal svareči glas radijskega napovedovalca, ki je napovedoval hud vihar. Tez kratek čes je vihar v resnici na,stal in bil je ! tako hud, da bi se ribsčev čoln Za zahvalo .da Najstarejša učna knjiga ki-juih listov so tega nesrečneža ' tiurgije je staroegipfcski papirus zdravnik i rezali nič manj nego ki izvira nekako iz kita 2800 148-kn*t. Mož pa je šele pred pred našim štetjem. Ta papi- kratkim dopolnil 47 let. ras je nepopoln, kajti sredi o-j Najbogatejši radijski zavod j v njem razbil, pisovanja 48. bolezenskega pri-j na svetu je radijska klinika t j mu j,, m: Irska napoved obva mera ga ran čin jk a. iStookholnm, ki se imenuje 'Ra-i rovala življenje, je niož;kai Prvi zdravnik, ki je spoznal i dtamhitmet' in ki ima za 10 j tnaj>ov dovalcu potem podal adravitno moč elektrike, je bil! gramov radija. j cel sod slanikov. Rimlan Škribonij, ki .je leta 48.; Cesta, na kateri prebivaj prod Krist-u^om zapisoval bol-j največ zdravnikov, je Hurley j —- — -- nikoni z revmatizmom ali kro- j Street v Londonu. Tam izvr-; ničnim glavobolom — električ-! šujejo svoj poklic nič manj m-ne -skate. Te ribe, ki jim je i go 550 zdravnikov, električne sile .»spoznal že tedaj! Prvi peirod v letalu }■ bi so-si pacienti polagali na telo. j letu 1931 v Kanadi. Seveda pa k* elektrika kot ------- OBSOJEN NA SMRT, PO MILOŠČEN, UMRL. pa j? takima iz električnega kolovrata dobila vporatbo v medicini šele leta 1744. Prvo javmo bolnišnico v Evropi je imela Irska. Leta 300 IV> našem stutju. je kneginja M ali a dala zgraditi "bolnišnico za vtse. jie glede na rod in spol." Takšne ustanove so bile dotlej popolnoma neznane. Prvo Kaniesljivo poročilo o vložitvi umetnega očesa v očesno duplino živega 'človeka izvira Lz leta 1561. se _ ( » — — - • a* vunv ^/v/i«^ ^Cl1 J D L) 1*8 13 S^st ll Ijeno punčko, novejše in lepše partčke pa sede zaporedoma na ** sIov5ti francoski kirurg Am-blazins. Ljubeznivo pritisne .grdo punčko k sefbi. broim Pare. V njem pripove- . . "Teta HH*ita: ali ™ to čudno, moja pumčka Liza nima •četa jaz pe nmiatn Timbre. Zakaj pa je moja maana. šla od papata in od mene?" (Wpa Rrigita prestrašena pogleda otroka. 4 Molči, Dagmar, o svoji mami ne smeš govoriti Sai ves, ce te ,papa sliši, bo hud." 3 S s t rash oni glerla Dagmar proti vratom. Dvigne na prde tesno pritisne k teti in, krčevito držeč punčko, zašepeče! "«aj papa ni tukaj in ne miore slišati. Toda s teboj vendar mmm govonti o ko izprsševati, Dagimar; si še premajhna, da bi ti bilo mogoče \ve razložiti. Saono za božjo voljo prod papatom ne govori o svoji mwniii, drugače bo tŠe bolj ža3o-t^n m nearečen. kot pa je že sedaj." Dagmar prebledi, in široko odpre oči. Ljubeznivo pritisne sverj lepi Obrazček na punčko. CDali» prihodnji*.) duje, (kako je izdelal umetno oko i/z emajliranega zlata v naravnih barvali. Prvo krvno transfuzijo jo izvedel 15. junija 1667 francoski zdravnik Jean Deni's. Ta operacija, ki sicer ni uspela, je na-, letela v javnosti na hud odpor in vlada je De-nisu končno prepovedala izvršiti še kaj podobnega. Prvo želodčno operacijo so izvršili 18. stoletja na nekem kaanjencu, ki so ga bili obhodili na smrt. Pacient, ki se je prostovoljno javil kirurgu, da bi se rešil vislic, je preživel ta poteeizek le nekoliko ur. Rabelj pa je potem od zdravnika zahteval odškodnino, ker je prišel Ob zaslužek. v I^on-Umiu sodili porotniki nekega Uri'dii britske radij-ke druž-|27-letm»i?a Thomasa A. Clava be so te dni dostavili veliik sod zavoljo umora. V nek in zlra-slanikov 4tkot darilo a napo-| vilišeu v Cartdbridgeshiru seje ve-lovalca vremenskih poročil.'ibil srananil ^ 24-letno bolnišk«^ V (pi-nm, ki je opremljalo to|-tr^žnieo Phylis Braceovo. 1 Zaljulbila sta -e drug v dru- Važno za potovanje Kdor \r riauiriijru potovati t start kraj alt dobiti koga od tani, Jr putrehnu. ji> puirfni v v ne h stvareh. V sled nafte dolgo leti.e skusil Je \»m tamoremo dali najboljša pojasnila In tudi »m polrebno preskrbeti, da je potovanju udobno in bitre *«U h> i» oano obrnit* na na» ca tm pojasnita Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja pvi.ii liste, vlzeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem tasu, in kar je Klavno, ta najmanjše stro&lu Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predn« •e dobi Is Washingtona povratno dovoljenje. KE-ENTKV PKKM1T. trpi najmanj en mcaee. PlMte torej takoj za brezplačna navodila lu zacotavljamo Vam. 4a boste poreui In udobno potovali SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. gega in sta <>e hotela poročiti. Ko sta pa zvedela, da je Clay taiko bolan, .da ne bo mogel nikoli ozdraviti, sta -sklenila da po.jdeita skupno v smrt. ('lav je pred sodniiki ipo vedal la v neki .i^ozfl. kjer sta zavžila veliko količino u-pavila. < 'ez nekaj ea.-a j«' zaspal. Ko se je osvestil, je za-sfiŠ;il poleg sebe grozno hrope-liju in z?gl dal. da je njegova zaročenka še živa. Tfduj je -(gel po noziu i:i ji prereza I grlo. Potem si je hotel prerezati žilo na roki, pa se je onesvestif. L ju: I je so kmalu nato našli dekletovo truplo in nezavestnega !in <3. julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne Rex t Genoa ..Champlain v Havre 26. julija; JEuropa t Bremen 127. julija: New York v Hamburg 28. julija: lie -ie Kratice v Havre 30. julija: Vulcania v Trst 3.uvgu:>ta: Hunsa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normaadie v Havre 5. avgusta: Statumliim v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte di Savoia t Genoa 10. avgusta : Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Chauiplaiu v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trat 16. avgusta : Nieuw Amsterdam t Boulogne 17. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg avgusta: Ilex v Genoa tie de France v Havre Veendnm v B^Iogue 23. avgusta : Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Hav-e Queen Mary v Cherbourg New Tork v Hamburg 27. avgusta : Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre KRADEL JE SRCA IN DENAR. Nedavno so v K od an ju po vsom nie>tu zavoljo lepote znanega jazzovakeg« p. vea Janse-na vtaknili v zapor. Policija je napra vila ž njimi kratek 7)ro-ces, ko je zvedela, da je mož v kratkem času ukradel nič manj 31 avgusta: ne-o 36 dekletom srce in potem I ^uitan|« v Cherbourg 1 I Normandie v Havre turu 'prihranke. Delal jo vedno na feti način. Xa.iprvo je zapel kakšno ganljivo ipeseim o ljubezni in ^reči, potem je izbmni žrtvi začel yn*i poved ova ti, kakt) hrepeni j>o mirnem domu in da je življenja z njegovimi zabavaimi sit. Na zadnje žrtvi predlagal •skupno potovanje v zakoniki pristan. Ta predlog se je končal običajno s tem, da je o sreči sanjajoče dekle izročilo sle parni hranilno knjižico. Ndkait-rre so bile v Jansena oelo tako zaljubije^ne, da so kradle svojim šefom, samo da bi Jansenn lahko oale denarja za nakjulp oprave. Policija je morala ubogim dekletom sipo-roči-ti, da se poječi don Juan sploli ne more poročiti. Mo-žakait* je namreč že pocočen oče dveh otrok. Sedaj se l>o moral naučiti kaj novega, kajti z ljubezenskimi pesmicami ne bo mo^el več goljufati deklet. V stoterih slovenskih domovih boste našli to. knjigo umetniških slik. Naročite jo 5e vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — H. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jesero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK