GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZIGRAD • CENTER • MOSTB-POLJE • SISKA • VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 2. NOVEMBRA 1966
LETO XIII., ST. 27 a
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
GRADIVO ZA ZBORE VOLIVCEV
Osnutek rebalansa občinskega proračuna za leto 1966
A. DOHODKI
Realizacija in nova ocena dohodkov
Predloženi osnutek rebalansa občinskega proračuna pomeni, da je bilo potrebno ponovno pretehtati potrebe vseh družbenih služb, komunalne dejavnosti, delo državnih organov, funkcionalne izdatke skupščine in njenih organov in ostale proračunske izdatke, da bi zagotovili dodatna sredstva za nujne potrebe, za katere je bilo v prvotnem proračunu predvidenih premalo sredstev.
Ponovno je bilo treba pregledati in oceniti proračunske dohodke. Prvotni plan proračunskih dohodkov je znašal 64,540.000 N-din. Po novi oceni, ki temelji na devetmesečni realizaciji, bodo znašali proračunski dohodki predvidoma 61,251.000 N-din. Razlika znaša 3,289.000 N-din ali 5,1 odstotka manj, pri čemer znaša izpad prometnega davka od industrij-klh izdelkov 4,400.000 N-din. Razlika hied prvotno predvidenimi proračunskimi dohodki in sedanjo oceno je nianjša od izpada maloprodajnega davka, ker so delno porasli dohodki Iz drugih virov.
Iz devetmesečne realizacije je razvidno, da proračunski dohodki, razen maloprodajnega davka, naraščajo z normalno dinamiko. Konec septembra je bil plan vseh proračunskih dohodkov realiziran s 66,1 •/», po odbitku maloprodajnega davka pa z ?8,4»/o. »
Prispevki iz delovnega razmerja:
podlagi dinamike gospodarskih gibanj ocenjujemo, da bo plan prispevkov iz delovnega razmerja realiziran nekoliko manj, kot je bilo Predvideno v začetku leta in to zla-sti v negospodarstvu. Prvotno je bilo Predvideno, da se bo masa osebnih
dohodkov povečala v gospodarstvu za 25 ®/o in v negospodarstvu za 20 °/o, v povprečju za ca. 23 %.
Konec septembra so se osebni dohodki povečali za 25 °/o nasproti istemu obdobju lani. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je bila konec preteklega leta izvršena revalorizacija osebnih dohodkov in da bo letošnja dinamika bolj umirjena.
Prometni davek od industrijskih Izdelkov: bruto prodaja industrijskih izdelkov v občini Ljubljana-Center je nižja kot lani; ker pa se od reforme dalje prometni davek več ne všteva v davčno osnovo, je realizacija davka sorazmerno nizka. Z ukrepi reforme je bila spremenjena struktura potrošnje v korist potrošnje, ki ni obdavčena, poleg tega pa se trgovine z avtomobili, z betonskim železom, gradbenim materialom, s pohištvom že več let selijo iz centra na obrobje mesta.
Dohodki od potrošnje (razen prometnega davka) se v globalu realizirajo v okviru normalne dinamike. Večji je priliv davka od prodaje alkoholnih pijač v trgovini, kar je posledica tranzitnega prometa, zaostaja pa davek od alkoholnih pijač v gostinstvu.
Prispevki in davki iz zasebnega sektorja bodo predvidoma realizirani v višjem znesku, predvsem na račun davčnih zaostankov iz preteklega leta.
Takse: večji porast zaznamujemo pri upravnih taksah, vendar je to sezonskega značaja zaradi izdaje velika števila potnih listov v poletnih mesecih.
Natančnejši pregled realizacije in nove ocene dohodkov je razviden iz naslednje tabele:
Dohodki	Plan 1966 Real. do Nova
30. 9. 66 ocena za 1. 1966
Prispevek iz OD od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku
od kosmatega dohodka	1,370.000	1,315.188	1,600.000
Prispevek iz OD od intelektualnih			
storitev	150.000	143.052	150.000
Prispevek iz OD od avtorskih pravic	350.000	346.553	420.000
Prispevek od skupnega dohodka			
občanov	350.000	239.909	240.000
PRISPEVKI SKUPAJ	21,975.000	15,705.796	21,495.000
2. DAVKI Prometni davek od industrijskih			
izdelkov	28,400.000	14,326.625	24,000.000
Prometni davek od alkoholnih pijač			
v trgovini Prometni davek od alkoholnih pijač	2,450.000	2,420.621	3,000.000
v gostinstvu	4,250.000	2,781.896	3,700.000
Davek od plačil za storitve	950.000	1,236.132	1,800.000
Prometni davek od nepremičnin			
in pravic	300.000	213.752	300.000
Davek na dohodek od stavb	280.000	204.447	280.000
Davek na dohodek od premoženja			
in premoženjskih pravic	—	26.658	—
Davek na dohodek dosežen z uporabo			
dopolnilnega dela drugih	230.000	202.549	230.000
DAVKI SKUPAJ	36,860.000	21,412.680	33,310.000
3. TAKSE			
Upravne takse	1,500.000	"1,610.761	1,900.000
Komunalne takse	200,000	150.455	200.000
Sodne takse	2,300.000	1,939,197	2,400.000
TAKSE SKUPAJ	4,000.000	3,700.413	4,500.000
4. DRUGI DOHODKI			
Drugi dohodki	105.000	109.253	125.000
Preseženi dohodki po proračunu			
za preteklo leto	1,600.000	1,821.545	1,821.000
Povračilo za vplačila v prejšnjih letih	—	132.775	—
DRUGI DOHODKI	1,705.000	1,798.023	1,946.000
Skupaj 1 + 2 + 3 + 4	64,540.000	42,616.912	61,251.000
Dohodki 1- PRISPEVKI Prispevek iz OD iz delovnega razmerja	Plan 1966	Real. do 30. 9. 66	Nova ocena za 1. 1966
v gospodarstvu Prispevek iz OD iz delovnega razmerja	10,320.000	7,293.077	10;i20.000
izven gospodarstva Prispevek iz OD od kmetijske	8,300.000	5,563.836	7,500.000
dejavnosti Prispevek iz OD od samostojnega	5.000	1.675	5.000
opravljanja obrtne dejavnosti Prispevek iz OD od samostojnega opravljanja drugih gospodarskih	1,070.000	769.254	1,400.000
dejavnosti	60.000	33.252	60.000
B. PORAZDELITEV
PRORAČUNSKIH DOHODKOV
Izpad maloprodajnega davka, ki je z največjim delom dohodek za pokrivanje skupnih mestnih potreb in dejstvo, da so nekatere postavke v proračunu iz objektivnih razlogov v celoti izčrpane, narekuje novo porazdelitev proračunskih sredstev.
Nova porazdelitev proračunskih sredstev (rebalans) ne pomeni kakih posebnih strukturalnih premikov, ker so bili ti izvršeni že v pričetku leta (opuščene so vse predvidene nove investicije), ampak gre za intencijo
zmanjšanja potrošnje in za nadaljevanje smeri, ki je bila začrtana že v pričetku leta. Prednost naj bi imele tiste družbene potrebe, ki izhajajo iz ustavnih in zakonitih obvez. Proračunska sredstva bi bilo treba nadalje usmerjati predvsem v tiste oblike proračunske potrošnje, ki najdejo svoj odraz v napredku gospodarstva. V prizadevanjih za izvedbo reforme je potrebno iskati notranje rezerve tudi na področju negospodarstva in zožiti splošno (in tudi proračunsko) potrošnjo na nivo, ki ustreza stopnji gospodarskega in družbenega razvoja.
Nove potrebe, za katere moramo nujno zagotoviti potrebna sredstva, so:
1.	skupne mestne potrebe
2.	odstranjevanje snega
3.	regres za mleko
Poleg teh je potrebno zagotoviti sredstva še za notranjo upravo, krajevne skupnosti in za turistično društvo.
Natančnejši pregled dodatnih potreb je razviden iz naslednjega:
Za skupne mestne potrebe se po odloku mestnega sveta združuje 85 °/o od maloprodajnega prometnega davka. Plan maloprodajnega davka je na novo ocenjen na podlagi devetmesečne realizacije in so temu ustrezno predvidena tudi sredstva za skupne mestne potrebe. S ozirom na visok izpad proračunskih dohodkov za skupne mestne potrebe bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva.
V	okviru komunalne dejavnosti je za odstranjevanje snega predviden dodatni znesek 230.000 N-din. Znesek, ki je bil predviden v ta namen v začetku leta. je doslej že v celoti izkoriščen. Kolikor bi ne zagotovili tega zneska, snega sploh ne bomo mogli odstranjevati, zaradi česar bi nastala neprecenljiva gospodarska škoda (onemogočen bi bil mestni promet, poraslo bi število nesreč, zamude na delu).
V	postavki »gospodarski posegi* je predvideno za regresiranje mleka dodatnih 150.000 N-din. Proizvajalna, oziroma predelovalne delovne organizacije, ki oskrbujejo potrošnike s svežim mlekom, dobe za vsak liter prodanega mleka 30/100 N-din zvezne premije, 10/100 N-din republiške in 10/100 N-din občinske premije. Zvezna in republiška premija sta pogojeni z dodelitvijo občinske premije. Kolikor bi občinska skupščina te premije ne dala, bi se mleko podražilo za 50/100 N-din.
V	letu 1966 se je potrošnja mleka povečala nasproti istemu obdobju lani za ca. 30 %.
Za notranjo upravo je predviden znesek v višini 60.000 N-din za povečano delo v zvezi s službo potnih listov, kar se kaže v zvišanem prilivu upravnih taks, ki se plačujejo pri izdaji potnih listov.
Del tako zvišanega priliva upravnih taks uporabljamo za financiranje povečanega obsega dela te službe.
Za krajevne skupnosti se predvidena sredstva v celoti povečajo za 10.000 N-din s tem, da se v občinskem proračunu posebej predvidijo sredstva za plačilo najemnine za prostore krajevnih skupnosti in družbeno političnih organizacij. Na ta način bi se izognili dvojnemu medsebojnemu zaračunavanju najemnin. Uporabniki prostorov bi plačevali samo stvarne stroške (kurjava, čiščenje itd.).
V	osnutku proračuna je predvidenih 60.000 N-din za dejavnost turističnega društva Ljubljana. Dejstvo je, da imajo delovne organizacije v občini in tudi občinski proračun od turizma precej dohodkov. V občinskem proračunu se zbirajo turistične takse in tudi del prometnega davka je rezultat turističnega prometa. Tako je utemeljeno, da se iz proračunskih sredstev zagotove vsaj minimalna sredstva za splošno turistično propagando.
Da bi zagotovili sredstva za dodatne potrebe, bi bilo potrebno zmanjšati proračunsko potrošnjo, in sicer z večjo selektivnostjo družbenih potreb, ki se pokrivajo iz proračuna. Proračunska potrošnja se naj zmanjšuje predvsem za tiste namene, kjer ne obstoji zakonska ali ustavna obveza občine.
Upoštevajoč gornje načelo so se sveti družbenih služb odločili za zmanjšanje proračunske potrošnje, in sicer:
Negospodarske investicije — anui-	Prvotni plan	Predlog	Razlika +
tete	1,950.000	1,750.000	— 200.000
Gospodarski posegi	1,040.000	1,190.000	+	150.000
Vlaganje v rezervni sklad Proračunske obveznosti iz prejšnjih	378.000	400.000	+ 22.000
let	750.000	720.000	—	30.000
Gospodarske investicije — anuitete Proračunske rezerve za nepredvidene in premalo predvidene	1,300.000	1,300.000	
izdatke	280.000	180.000	— 100.000
SKUPAJ	64,540.000	61,251.000	— 3,289.000
Natančnejši pregled razlik je razviden v tekstualnem delu proračunske potrošnje.
Pregled dodatnih potreb in njihovo pokrivanje
1. Dodatne potrebe
a)	za skupne mestne potrebe (predvideno)
b)	za regres za mleko
c)	za odstranjevanje snega
—	za Turistično društvo
—	za upravo za notranje zadeve
—	za krajevne skupnosti
—	za obvezno rezervo
V N-din potrebno
691.000	1,000.000
150.000
230.000
1.071.000 60.000 60.000 10.000 22.000
1.223.000
Z. Dohodki
Prvotni plan
Skupni proračun	64,540.000
Od tega 85 ®/o prometnega
davka	24,140.000
Neto dohodki	40,400.000
Realizacija
42.706.000
12.680.000 30,026.000
Novi plan
61.251.000
20.400.000
40.851.000
V celoti predvidevamo za ca. 45 milijonov več dohodkov za neto ob-
—	na področju vzgoje in izobraževanja
—	na področju kulture
—	na področju zdravstvenega varstva
—	na področju socialnega varstva
—	odložitev anuitet
—	zmanjšanje proračunske rezerve
—	zmanjšanje funkcionalnih izdatkov skupščine in njenih organov
—	obveznosti iz preteklih let
činski proračun.
300.000 N-din			
15.000 N-din	3. Zmanjšanje potrošnje		
50.000 N-din	a) šolstvo		300.000
30.000 N-din	b) kultura		15.000
200.000 N-din	c) družbeno varstvo		30.000
100.000 N-din	d) zdravstveno varstvo	•	50.000
	e) funkcionalni izdatki skupščine		44.000
47.000 N-din	f) odplačila anuitet — odložitev		200.000
30.000 N-din	g) obveznosti iz preteklih let		30.000
772.000 N-din	h) proračunska rezerva		100.000
			772.000
Spremembe v predpisovanju družbenih obveznosti za leto 1967
Z novimi predvidevanji proračunskih dohodkov in z zmanjšanjem proračunske potrošnje na nekaterih področjih bi zagotovili sredstva za najbolj nujne potrebe.
S takšnim zmanjšanjem proračunskih sredstev za posamezne namene niso prizadete osnovne ustav-
Sklad za vzgojo In izobraževanje Sklad za kulturo Sklad za telesno kulturo Sklad za družbeno varstvo Sklad za varstvo borcev NOB Sklad za zdravstveno varstvo Sklad za urejanje mestnega zemljišča
Komunalna dejavnost — vzdrževanje Delo državnih organov Mestni svet v procentu Mestni svet v določenem znesku Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno političnih organizacij
ne naloge družbenih služb, ampak gre za selekcijo družbenih potreb in za iskanje notranjih rezerv tudi v negospodarstvu.
Na osnovi takšne selekcije proračunskih potreb bi imeli naslednjo globalno porazdelitev proračunskih sredstev:
'rvotni plan	Predlog	Razlika ±	
18,850.000	18,550.000	—	300.000
750.000	735.000	—	15.000
350.000	350.000		—
3,000.000	2,970.000	—	30.000
2,400.000	2,400.000		—
450.000	400.000	—	50.000
400.000	400.000		—
2,817.000	3,047.000	+	230.000
4,815.000	4,828.000	+	13.000
24,140.000	20,400.000	—	3,740.000
—	691.000	+	691.000
320.000	330.000	+	10.000
550.000	610.000	+	60.000
Spremembe, ki jih predlagamo, so logično nadaljevanje in izpopolnjevanje sistema, ki ga je skupščina občine Ljubljana-Center postavila že v začetku leta 1965.
Sistem fiskalnih obveznosti je treba v večji meri prilagoditi zahtevam reforme, potrebam občanov in nadaljnjem j razvoju vseh gospodarskih panog. Obveznosti naj bodo takšne, kot jih zmoremo na določeni stopnji gospodarskega razvoja, pokrivanje družbenih potreb pa naj bo rezultat možnosti. V večji meri je v pristojnosti občinskih skupščin razvoj obrti, zato je temu področju dan v predloženem gradivu večji poudarek.
a) Za prispevek od delovnega razmerja je bila z ukrepi reforme določena za republiko in občine skupna stopnja 8 °/o, pri čemer znaša v Sloveniji republiška stopnja 3°/« in stopnja za občino 5 °/o. S predvidenim novim zakonom o financiranju vzgo* je in izobraževanja se bo v okviril gornjega limita določil prispevek za šolstvo, ki bo znašal 4,5—5%. Z ozirom na velike potrebe za financiranje dodatnih potreb v šolstvu, 28 kulturo, družbeno varstvo in komunalne dejavnosti bi bilo umestno, do se odločimo za maksimalno možno stopnjo za občino. Predvidoma bi to
glasnik
stopnja znašala 2,2 °/o in bi jo kazalo določiti v okviru gornje meje 8 %>.
b) Nekatere korekture naj bi izvršili pri obdavčitvi občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti. O politiki do obrti je bilo sicer že mnogo napisanega, praktični ukrepi pa so bili izvedeni šele v zadnjih letih. Občina Ljubljana-Center je zaradi svoje lege omejena predvsem na fiskalni instrument, za razvoj obrti pa so pomembni še drugi dejavniki, kot je npr. vprašanje lokalov, vprašanje kadrov in podobno. Obrtno dejavnost opravljajo delovne organizacije, precej pa se krepi število občanov, ki samostojno opravljajo obrtne dejavnosti.
Družbeni sektor obrti in sektor samostojnih obrtnikov predstavljata celoto, ki jo moramo enotno obravnavati. V konkretni davčni politiki je potrebno uveljaviti načelo enake obremenitve z družbenimi obveznostmi v družbenem in zasebnem sektorju.
Obrt delimo v proizvodno in storitveno. V proizvodni obrti je močno zastopan družbeni sektor, v storitveni obrti pa se vedno močneje uveljavlja sektor samostojnih obrtnikov.
Glede na potrebnost in tudi glede na pridobitnost bi mogli obrtne stroke razdeliti v tri velike skupine, in sicer:
a)	V prvo skupino bi mogli uvrstiti stroke, ki odmirajo, ker jih sodobni način življenja ne potrebuje Več ali ne več v toliki meri kot nekdaj. Za primer bi navedli podkovske kovače, nožarje, kolarje itd. Ker to niso perspektivne stroke, ostajajo v njih predvsem starejši kadri z zmanjšano delovno sposobnostjo.
b)	V drugo skupino sodijo stroke, ki jih sodobni način življenja še zahteva v enaki meri kot doslej. To so zlatarstvo, frizerstvo, modno kro-jaštvo (naštejemo samo nekatere).
c)	V tretjo skupino sodijo predvsem »nove« stroke, ki jih zahteva sodobni način življenja. To so: popravila gospodinjskih strojev, elektromehanska, avtomehanika ipd. Prav v strokah te skupine je povpraševanje znatno večje od ponudbe, kar se kaže tudi v visokih zaslužkih posameznih obrtnikov.
Razvrstitev obrtnih strok v omenjene tri večje grupe nam omogoča drugačen pogled na sistem ukrepov, ki bi bili nujni za razvoj obrti.
Za večje število obrtnikov v prvi skupini velja, da opravljajo svojo delavnost v manjšem obsegu in zato Plačujejo tudi zmanjšani prispevek °d obrti. V smislu občinskega predpisa se šteje, da opravlja obrtno dejavnost v manjšem obsegu:
obrtnik, ki je starejši od 60 let,
obrtnik, čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve.
Po predlogu naj bi znašala davčna obveznost za te. zavezance do j000 N-din letno (doslej 100 N-din) s tem, da bi konkretnejša merila za določanje individualnih davčnih obveznosti sprejel svet za obrt.
Nekaj podobnega velja za zavezance brez stalnega poslovnega me-8ta (čistilci čevljev), ki naj bi plačevali do 1000 N-din letno.
Za zavezance, ki sodijo v drugo in v tretjo skupino, bi načelno veljale jakšne davčne obveznosti, kot zna-“a.lo povprečne družbene obveznosti v družbenem sektorju, v občini ali v “Osednjih občinah. S pogodbenimi rdnosi se lahko sporazumno določi jakšna davčna obveznost, ki bolj ustreza ustvarjenemu dohodku in na-eJd enake obremenitve.
Stopnja prispevka za storitveno urt znaša 12,5 in naj bi se ne iz-^minjala.
Poenotiti smo morali stopnje prispevka od obrti po odbitku, kjer odpade največji del na storitve, opravljene državnim organom, delovnim in drugim organizacijam (civilnopravne pogodbe). Po predlogu naj bi se stopnja za tovrstne storitve povečala na 20 % (doslej 15 %>), kar bolj ustreza pravični obremenitvi z družbenimi obveznostmi glede na ustvarjeni skupni dohodek.
V precejšnjem porastu je tudi število občanov, ki občasno opravljajo storitve občanom. Dogaja se, da obrtniki odjavljajo redno obrt iz davčno tehničnih razlogov in prijavljajo obrt kot postranski poklic, čeprav jim je to edini in znaten vir dohodkov. Po predlogu naj bi znašala za te zavezance davčna obveznost do 3000 N-din letno, s tem da bi konkretna merila za ugotavljanje individualnih davčnih obveznosti sprejel svet za obrt.
Posebno pozornost je občinska skupščina doslej posvečala davčnim oprostitvam. Ugotovili smo, da v tretji skupini strok povpraševanje znatno presega ponudbo. Smatramo, da je potrebno odpraviti nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem
Storitvena obrt — redni — priložnostni Proizvodna obrt
Zlasti po reformi opažamo, da problem kadrov v zasebni obrti ni več tako pereč, kot je bil. Ob zmanjšanih možnostih zaposlovanja v družbenem sektorju se vedno več občanov odloča za samostojno opravljanje obrti.
Spremembe odloka o prispevkih in davkih občanov morajo biti sprejete do 31. 12. 1966, da veljajo v letu 1967.
Pred sprejetjem naj bi o spremembah in dopolnitvah razpravljali zbori volivcev, ki naj se izjasnijo predvsem:
— ali je potrebno glede na velike potrebe na področju komunale, kulture in družbenega varstva sprc-
z odpiranjem novih kapacitet, kar je možno stimulirati tudi z davčnimi oprostitvami v začetku poslovanja.
V	smislu našega odloka o prispevkih in davkih je občan, ki na novo prične z opravljanjem obrti v prvem letu poslovanja, oproščen plačevanja polovice prispevka, v drugem letu pa se mu letna obveznost zmanjša za 20 %.
V	prihodnje bomo morali sistem davčnih oprostitev še izpopolniti v tem smislu, da bi v primeru, če svet za obrt ugotovi veliko pomanjkanje posameznih strok, svet za finance v celoti ali delno oprosti plačevanja prispevka od obrti zavezance, ki bi na novo pričeli z opravljanjem obrtne dejavnosti v eni teh strok. Na ta način bi postala celotna davčna politika bolj gibčna in bi se hitreje prilagajala dejanskim potrebam.
Stopnje ostalih prispevkov in davkov naj bi razen malenkostnih sprememb ostale nespremenjene. Spremembe se nanašajo na valorizacijo pavšalnega prispevka, ki se plačuje pri zaposlovanju tuje delovne sile.
Podajamo kratek pregled razvoja zasebne obrti v zadnjih letih v občini:
leto 1964	1965	1966
313	469	484
10	33	47
163	194	199
jeti maksimalno možno-stopnjo prispevka od delovnega razmerja (predvidoma 2,2 »/o),
— na področju obrti;
a)	da velja načelo enake obremenitve v družbenem in zasebnem sektorju
b)	o usmeritvi občinske skupščine, da tudi z davčnimi oprostitvami vpliva na nadaljnji razvoj obrti.
O osnutku rebalansa občinskega proračuna za leto 1966 in o predpisovanju družbenih obveznosti za leto 1967 je razpravljala občinska skupščina na redni seji, dne 27. 10. 1966, in sprejela sklep, da se da predloženo gradivo v obravnavo zborom volivcev.
stih določil občinskega statuta, ki urejajo organizacijo svetov in komisij. Od 7 stalnih odbomiških komisij naj ostanejo 4, in to:
1.	komisija za volitve in imenovanja,
2.	komisija za družbeno nadzorstvo, '
3.	komisija za zadeve borcev NOV,
4.	statutarno pravna komisija.
V bistvu gre samo za združitev komisij. Tako bi zadeve iz pristojnosti komisije za prošnje in pritožbe obravnavala komisija za družbeno nadzorstvo, zadeve komisije za krajevne skupnosti in komisije za statut pa novo formirana statutarno pravna komisija.
Komisija za družbeno nadzorstvo je v praksi že sedaj opravljala pretežni del nalog komisije za prošnje in pritožbe, obenem pa se je obseg zadev s področja prošenj in pritožb bistveno zmanjšal (1965. leta 16 zadev), tako da je združitev komisij utemeljena.
Ob reorganizaciji krajevnih skupnosti in njihovih servisov je bil obseg nalog občinske skupščine na tem področju tak. da je bilo ustrezno ustanoviti za to posebno komisijo za krajevne skupnosti. Sedaj, ko je ta proces zaključen, bo zaradi zmanjšanega obsega pristojnosti komisije njene naloge prevzela statutarno pravna komisija. Normativna dejavnost občinske skupščine se je namreč tako zmanjšala, da bo statutarno pravna komisija lahko uspešno opravljala tudi naloge komisije za krajevne skupnosti.
Po predlogu naj bi se število svetov zmanjšalo od 16 na 7. Na področju gospodarstva se združijo svet za trgovino, svet za gostinstvo, svet za turizem, svet za proizvodnjo in promet in svet za storitveno obrt v svet za gospodarstvo. Upravnih nalog na tem področju od uveljavitve temeljnega zakona o podjetjih in drugih specialnih predpisov na posameznih področjih gospodarstva sveti nimajo več. Tudi druge naloge navedenih svetov niso tako obsežne, da bi upravičevale obstoj posebnih svetov za vsako področje gospodarstva. Iz istih razlogov se združita tudi svet za komunalne zadeve in svet za stanovanjske zadeve (del nalog s področja stanovanjskih zadev je prevzelo podjetje »Dom«),
Po predlogu naj se na področju družbenih služb združita svet za zdravstvo in svet za socialno politiko v svet za zdravstvo in socialno politiko ter svet za kulturo, svet za vzgojo in izobraževanje ter svet za telesno kulturo in rekreacijo v svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje.
Problematika sveta za zdravstvo in sveta za socialno politiko je bila že doslej zaradi sorodnosti obeh področij skupna, tako da sta oba sveta večkrat obravnavala iste zadeve. Z ozirom na to, da so pristojnosti s področja kulture pretežno prenesene na mestni svet in zaradi predvidene ustanovitve izobraževalnih skupnosti, ki bodo opravljale tudi nekatere dosedanje naloge občinskih skupščin^ je utemeljena tudi združitev sveta za kulturo, sveta za vzgojo in Izobraževanje ter sveta za telesno kulturo ln rekreacijo.
Nova organizacija svetov je veliko bolj racionalna in pokriva prav tako vsa področja dejavnosti občin-: ske skupščine.
Obrazložitev k osnutku odloka o spremembah statuta občine Ljubljana-Center
Statut občine Ljubljana Center je sprejela občinska skupščina na skupni seji obeh zborov, dne 9. 4. 1964.
Po določilih statuta ima občinska skupščina 7 stalnih odborniških komisij in 16 svetov in to:
I.	Odborniške komisije
I.	komisija za volitve, imenovanje in kadrovske zadeve,
2.	komisija za vloge in pritožbe,
3.	komisija za družbeno nadzorstvo.
4.	komisija za zadeve borcev NOV,
5.	komisija za zadeve krajevnih skupnosti,
6.	komisija za statut.
II.	Sveti
1.	svet za družbeni plan in finance,
2.	svet za trgovino,
3.	svet za gostinstvo,
4.	svet za turizem,
5.	svet za proizvodnjo in promet,
6.	svet za storitveno obrti
7.	svet za delo,
8.	svet za urbanizem in gradbene zadeve,
9.	svet za komunalne zadeve,
10.	svet za stanovanjske zadeve,
11.	svet za zdravstvo,
12.	svet za socialno politiko,
13.	svet za vzgojo in izobraževanje,
14.	svet za kulturo,
15.	svet za telesno kulturo in rekreacijo,
16.	svet za občo upravo in notranje zadeve.
Vloga občinske skupščine do delovnih organizacij se je zaradi nadaljnje krepitve samoupravljanja in zmanjšanega obsega zadev, ki še ostajajo v pristojnosti občinske skupščine, bistveno spremenila. Zaradi tega sedanja organizacija politično izvršilnih organov — svetov in komisij občinske skupščine ni več primerna.
Občinska skupščina je zato na seji dne 27. 10. 1966 sklenila, da predlaga zborom volivcev spremembe ti-
Po določilu 113. člena statuta se morajo, preden občinska skupščina sprejme statut oz. njegove spremembe, o tem izjaviti zbori volilcev.
Zato je občinska skupščina sprejela
1.	člen
1.	odstavek 136. člena statuta občine Ljubljana Center (Glasnik, št. 33/64) se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije:
1.	komisijo za volitve in imenovanja,
2.	komisijo za družbeno nadzorstvo,
3.	komisijo za zadeve borcev NOV in
4.	statutarno pravno komisijo«.
2.	člen
138.	člen se črta.
3.	člen
139.	člen se črta.
4.	člen
140.	člen se spremeni tako, da se fcot naloge komisije za družbeno nad-
sklep:
osnutek odloka o spremembah statuta občine Ljubljana Center se da v obravnavo zborom volilcev, in sicer v naslednjem besedilu:
zorstvo dodajo naloge komisije za vloge in pritožbe, ki so navedene v 138. členu.
5.	člen
142.	člen se črta.
6.	člen
143.	člen se spremeni tako, da se kot naloge statutarno pravne komisije dodajo naloge komisije za zadeve^ krajevnih skupnosti, ki so navedene v 142. členu.
7.	člen
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občinska skupščina ima naslednje svete:
1.	svet za finance in družbeni plan,
2.	svet za gospodarstvo,
3.	svet za urbanizem in gradbene zadeve,
4.	svet za komunalne in stanovanjske zadeve,
5.	svet za zdravstvo in socialno politiko,
6.	svet za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje,
7.	svet za občo upravo in delo«.
Varianta:
7.	svet za občo upravo, notranje zadeve in delo
8.	člen
148. člen se spremeni tako, da se kot naloge sveta za gospodarstvo določijo naloge sveta za trgovino, ki so navedene v 148. členu, sveta za gostinstvo, ki so navedene v 149. členu, sveta za turizem, ki so navedene v 150. čler.u, sveta za proizvodnjo in promet, ki so navedene v 151. členu, in sveta za storitveno obrt, ki so navedene v 152. členu.
9.	člen
Členi 149, 150, 151, 152 in 153 se črtajo.
10.	člen
155.	člen se spremeni tako, da se kot naloge sveta za komunalne in stanovanjske zadeve dodajo naloge sveta za stanovanjske zadeve, ki so navedene v 156. členu.
11.	člen
156.	člen se črta.
12.	člen
157.	člen se spremeni tako, da se kot naloge sveta za zdravstvo in socialno politiko dodajo naloge sveta za socialno politiko, ki so navedene v 158. členu.
13.	člen
159.	člen se spremeni tako, da se kot naloge sveta za kulturo, telesno kulturo, vzgojo in izobraževanje dodajo naloge sveta za kulturo, ki so navedene v 160. členu, in sveta za telesno kulturo in rekreacijo, ki so navedene v 161. členu.
14.	člen
160.	in 161. člen se črtata.
15.	člen
162. člen se spremeni tako, da se črtajo naloge sveta za občo upravo in notranje zadeve, ki se nanašajo na področje notranjih zadev, kot naloge sveta za občo upravo in' delo pa določijo preostale naloge, ki so navedene v 162. členu, in naloge sveta za delo. ki so navedene v 153. členu.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pa objavi v »Glasniku«.
Osnutek odloka o spremembah statuta občine Ljubljana-Center