Letnik 1908.
i
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXII. —- izdan in razposlan dne 8. avgusta 1908.
Vsebina: (Št. 155 in 156.) 155. Ukaz o uredbi učnih tečajev za izobraževanje organov zdravstvene policije in policije za živila. — 150. Ukaz o dokazu strokovne usposobljenosti posebadrtlTzapriseženili organov, ki jih avtonomne korporacije postavijo za izvrševanje zdravstvene policije in policije za živila.
155.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v poraznimi z ministrstvom za bogočastje in nauk in s poljedelskim ministrstvom z dne 25. maja 1908.1.
o uredbi učnih tečajev za izobraževanje organov
zdravstvene policije in policije za živila.
Izvršujč § 24 zakona z dne 16. januarja 1896.1. (drž. zak. št 89 iz 1. 1897.) o prometu z živili in nekaterimi robnimi rečmi se določa:
§ 1.
Za izobraževanje organov zdravstvene policije in policije za živila se ustanavljajo na sedežu c. kr. občih državnih preiskovalnih zavodov za živila učni tečaji. Za voditelja učnega tečaja posluje načelnik preiskovalnega zavoda za živila. Docente nastavlja minister za notranje stvari v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk in s poljedelskim ministrom na dobo treh let.
S 2.
Pouk obsegaj :
1.	Ogled živine in mesa (mesa, divjačine, perutnine, rib, košarjev, školjk) vštevši ogled trihin.
2.	Spoznavanje in presojanje živil in povžitnih reči iz rastlinstva s posebnim ozirom na užitne gobe, nadalje na strupene rastline in zelišča, ki se porabljajo za domače pomočke.
3.	Živiloznanstvo (izvzemši meso in rastline) z ozirom na predpreskuševalne in preiskovalne metode, ki jih uporabljajo organi zdravstvene policije in policije za živila.
4.	Predpise o prometu z živili in rabnimi rečmi, ki so podvržene določilom zakona z dne 16. januarja 1896. 1.
5.	Preskušanje in presojanje petroleja.
§ 3.
Da smejo hoditi v te tečaje, se pripuščajo samo laki kandidatje, ki dokažejo predizobrazbo, ki ustreza vsaj izobrazbi dovršene meščanske šole.
§ 4.
Trajanje tečajev se določa ua šest tednov.
Učnina znaša 50 kron; položiti jo je treba osem dni pred začetkom tečaja pri pristojni državni blagajnici. Kanditjälje se morajo o položbi učnine izkazati nasproti voditelju učnega tečaja.
Revne kandidate lahko učiteljski zbor oprosti plačila cele ali polovične učnine.
(Slovcmscli.)
128
§ 5.
Tečaji se vršč, ako se oglasi zadostno število udeležnikov, po navadi vsako leto.
Voditelj tečaja naj v mescih januarju in juliju razglasi v uradnih deželnih listih uradnega okoliša preiskovalnega zavoda za živila poziv, da se morajo tisti, ki se hočejo udeležiti tečaja, pismeno ali ustno zglasiti pri voditelju tečaja v mescih februarju ali avgustu ter dokazati svojo predizobrazbo (§ 3).
Hkratu ko se zglasé, je vložiti tudi eventualne prošnje za oprostitev učnine (§ 4) pri voditelju tečaja.
O pripustitvi k učnemu tečaju odloča voditelj tečaja. Ako se kdo ne pripusti, mu je zoper to odprt rekurz na ministrstvo za notranje stvari v 14 dneh, ki odloči o tem v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk.
§ 6.
Ako se pokaže, da zaradi premajhnega števila priglašenih kandidatov ni namenu primerno, da bi se vršil tečaj za uradni okoliš državnega preiskovalnega zavoda za živila, lahko odredi ministrstvo za notranje stvari, da se vrši tečaj za uradne okoliše več državnih preiskovalnih zavodov za živila.
§ 7.
Da se vrši tečaj, se naznani pripuščenim kandidatom štiri tedne pred začetkom tečaja.
§ 8.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega se razglasi.
Bienerth s. r.	M archet s. r.
Kbcnhoch s. r.
150.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk in s poljedelskim ministrstvom z dne 25. maja 1908.1.
o dokazu strokovne usposobljenosti posebnih in zapriseženih organov, ki jih avtonomne korporacije
postavijo za izvrševanje zdravstvene policije in policije za živila.
Na podstavi § 2 zakona z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) o prometu z živili in nekaterimi rabnimi rečmi se ukazuje:
§ 1.
Dokaz strokovne usposobljenosti posebnih in zapriseženih organov, ki jih avtonomne korporacije postavijo za izvrševanje zdravstvene policije in policije za živila, je podati z državno preskušnjo za izvedence za živila ali s preskušnjo, uravnano v naslednjih paragrafih, o predmetih, ki se predavajo v učnih tečajih za izobraževanje organov zdravstvene policije in policije za živila (ministrstveni ukaz z dne 25. maja 1908. 1. [drž. zak. št. 155]).
§ 2.
Pri tej preskušnji poslujejo za preskuševalne komisarje docentje učnih tečajev. Po potrebi postavi minister za notranje stvari v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk in s poljedelskim ministrom izredne izpraševalce, ki se pri preskušnjah menjavajo z rednimi izpraševalci. Vsaka preskuševalna komisija je sestavljena iz predsednika in najmanj dveh izpraševalcev.
Minister za notranje stvari lahko odpošlje k preskušnjam tudi vladne komisarje, ki imajo pravico staviti vprašanja.
Vodstvo preskušnje je naloženo voditelju učnih tečajev in, če je zadržan, namestniku, ki ga postavi.
§ 3.
Preskušnje naj se vršč ustno in javno nepo-srednje po dovršitvi učnih tečajev; rok naj objavi predsednik preskuševalne komisije v uradnem deželnem listu štiri tedne pred začetkom.
Ponavljalne preskušnje se vršč po potrebi.
§ 4.
K preskušnji je pripuščati redno le kandidate, ki so dovršili učni tečaj (§ 1) ali se izkažejo z zadostno predizobrazbo v preskusnih predmetih z izpričevali o zadevnih velikošolskih naukih.
Drugi kandidatje potrebujejo za svojo pripustitev posebnega odobrila, ki ga podeli ministrstvo
za notranje stvari v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk. Prošnje je vlagati pri predsedniku preskuševalne komisije.
§ 5.
Kandidatje morajo prositi za pripustitev k pre-skušnji v treh tednih po objavi preskusnega roka ter predložiti potrebne listine pri predsedniku preskuševalne komisije ; zakasnelo priglasitev je vzprejeti le tedaj, če so dani tehtni opravičevalni vzroki.
Predsednik preskuševalne komisije naj preskusi prošnje in priloge in, ako zoper pripustitev k pre-skušnji ni zadržka, naj jo dovoli z odlokom in določi preskusne dneve; pri tem naj se v obče drži reda priglasitev.
Po § 4, odstavek 2, vložene prošnje za pripustitev je takoj predložiti ministrstvu za notranje stvari.
Ako se pripustitev k preskušnji odreče, je zoper to odprt rekurz na ministrstvo za notranje stvari, ki gajev 14 dneh vložiti pri predsedniku preskuševalne komisije; o rekurzu se odloči v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk.
Tisti kandidatje, ki nameravajo opraviti ponavljalno preskušnjo ob določenem jim preskusnem roku (§ 10, deveti odstavek), morajo tri tedne poprej pri predsedniku komisije prositi za pripustitev k preskušnji.
§ 6.
Taksa za preskušnje (ponavljalne preskušnje) znaša trideset (30 kron); kandidat jo mora plačati, preden opravi preskušnjo, pri tisti blagajnici, ki je določena za vplačilo učnine.
Kandidatje ki so bili oproščeni plačila cele ali polovične učnine, so oproščeni tudi plačila cele ali polovične preskusne takse. To določilo se ne uporablja za ponavljalne preskušnje.
O vplačilu preskusne takse ali o oprostitvi se mora izkazati kandidat najdalje 24 ur pred preskušnjo pri predsedniku preskuševalne komisije.
Kolek za izpričeval? mora kandidat prinesti seboj k preskušnji.
Kandidat, ki brez zadostnih razlogov izostane od preskušnje, nima pravice do povračila že položene preskusne takse; ako taksa ob času zamujenega roka še ni bila vplačana, se pripusti kandidat vnovič k preskušnji le, ako položi dvojni taksni znesek;
takse docela ali polovično oproščeni kandidat pa za novi rok ne more več zahtevati te ugodnosti. Le ako spozna predsednik komisije za popolnoma opravičeno, da je dotičnik izostal, ima predsednik^ pravico vnovično položbo takse izpregledati ali vnovič pripoznati oprostitev takse.
Položene preskusne takse je po enakih delih porazdeliti med ude preskuševalne komisije s predsednikom vred.
§ 7-
Predsednik skrbi za vzdrževanje miru in reda v preskusni dvorani. Vsako motenje preskusnega dejanja sè strani poslušalcev mora strogo zabranje-vati in eventualno odrediti, da se odstranijo posamezni motilci miru ali po potrebi vsi poslušalci ; ako treba, lahko izključi javnost preskušnje.
§ 8.
Vrstni red, v katerem naj preskušajo posamezni preskuševalni komisarji, določi predsednik, ki pre-skušuje zadnji, ako posluje za izpraševalca.
Nikdar naj se hkratu ne preskušuje več kandidatov nego trije.
Gledé trajanja preskušenj, ki se vršč s posameznimi kandidati, veljaj načelo, da naj se na vsako izmed njih ne porabi ne več, pa tudi ne manj časa, nego je potrebno, da se more o usposobljenosti kandidata in njeni stopnji oddati vestna in varna sodba.
O tem odloča predsednik.
Držati se je pravila, da skupna doba preskušnje za tri kandidate ne sme presegati treh ur.
Ako bi bil uspeh preskušnje ob nje završetku še dvomljiv, je prepuščeno predsednikovemu mnenju, enega ali drugega preskuševalnega komisarja povabiti, da stavi še eno ali nekaj vprašanj.
§ 9-
Ako obide kandidata med preskušnjo slabost, ki je povod, da želi preskušnjo prekiniti, je stvar komisije, da presodi, ali se dd na podlagi dotlej danih odgovorov izreči docela odločna in utemeljena sodba ali ne. V prvem primeru je odločiti o uspehu preskušnje, v drugem pa, ako je mogoče, dati kandidatu kolikor moči bližnji rok za nadaljevanje preskušnje.
§ 10.
Kadar se komisija posvetuje in glasuje o uspehih opravljene preskušnje, je javnost izključena.
Najprej naj komisija, ko je cula izjave posameznih izpraševalcev, sklepa o tem, ali je kandidat zadostil iz posameznih preskusnih predmetov.
Na ta način dognani uspeh preskušnje v posameznih predmetih je izraziti z redi „izvrstno“, „dobro“, „zadostno“ ali „nezadostno“ in ga vpisati v preskusni zapisnik. Ta preskusni zapisnik obsegaj razen tega kandidatov rodopis, navedbo njegovih predštudij in dan preskušnje.
Ako je kandidat zadostil iz vseh predmetov, ga je potrditi; ako pa tudi le iz enega predmeta ni zadostil, ga je vreči.
V prvem primeru naj sklepa komisija o tem in naj hkratu v končnem cenilu izrazi, ali je kandidata proglasiti za „usposobljenega“, „jako usposobljenega“ ali „z odliko usposobljenega*.
Izrečeno končno cenilo je z navedbo, ali se je podelilo soglasno ali z večino glasov, vpisati v preskusni zapisnik, in podpišejo naj ga potem predsednik in vsi preskuševalni komisarji, ki so bili udeleženi pri preskušnji.
Ako je bil kandidat vržen samo iz enega predmeta, naj se razteza ponavljalna preskušnja zgolj na ta predmet.
Ako je bil kandidat vržen iz več predmetov, naj določi komisija, ali mora preskušnjo ponoviti v njenem celem obsegu ali samo iz posameznih strok, ki jih je določiti oziraje se na vladajoče okolnosti.
Hkratu naj določi komisija rok, ob katerem sme vrženi kandidat najranije ponoviti preskušnjo; ta rok se ne sme določiti pod štirimi mesci.
Preskuševalna komisija sklepa z absolutno večino glasov; pri tem ima predsednik enako pravico glasovanja kakor ostali udje komisije. Ako je enako število glasov, veljaj, da je neugodnejše mnenje sklenjeno z večino glasov.
Zoper sklepe preskuševalne komisije ni dopusten niti rckurz niti sicer kak pravni pomoček.
§ H-
Končni uspeh preskušnje se takoj po sklepu posvetovanja javno razglasi.
§ 12.
O preskušnjah, opravljenih z uspehom, se izdajajo izpričevala.
Izpričevala naj obsegajo kandidatovo ime, navedbo njegovega rojstnega kraja in rojstnega leta, dan preskušnje ter končno cenilo (§ 10).
Izpričevala naj podpišejo predsednik, vsi preskuševalni komisarji in morda navzoči vladni komisar in pritisne naj se nanja pečat preskuševalne komisije.
§ 13.
Ako kandidat pri ponavljalni preskušnji, omejeni na posamezen predmet, ni zadostil, se more pripustiti le k ponovitvi cele preskušnje.
To veljaj tudi tedaj, ako je bil kandidat pri-puščen k ponovitvi preskušnje iz več nego enega predmeta in je bil pri tej ponavljalni preskušnji vržen, če tudi le iz enega predmeta.
Vsaka ponavljalna preskušnja se mora vršiti pred preskuševalno komisijo, pred katero je bil kandidat vržen, in v neprestani navzočnosti predsednika dotične preskuševalne komisije ali njegovega namestnika.
§ n.
Ako je kdo po zvijačnosti dobil pripustitev k preskušnji in zlasti, ako je vržen kandidat tako dobil pripustitev k ponovitvi preskušnje pred določenim časom ali pri kaki drugi nego pristojni komisiji (§ 13) ali sc je sicer ognil tukaj navedenim za-ukazom, je neveljavna morda z dobrim uspehom opravljena preskušnja.
§ 15.
Ta ukaz dobi moč z dnem, katerega sc razglasi.
Bienerth s. r.	Marchet s. r.
Ebenhoch s. r.