PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXV. St. 154 (7348) PO ZA VRNITVI NENNIJEVEGA DOKUMENTA V CK PSI Socialdemokrati so povzročili razkol in napovedali ustanovitev nove stranke Nenni zapustil mesto predsednika stranke - Socialdemokratski ministri in podtajniki izstopili iz vlade Nova stranka se bo imenovala Partito socialista unitario (PSU) - Poziv De Martina, Mancinija, Viglia-nesija in Giolittija - Če ne bo nastala kriza vlade, bo tudi Nenni zapustil zunanje ministrstvo 4. — Na današnjem zasedanju centralnega ke~>iteja je bil Nennijev dokument zavrnjen z večino glasov .obe-od treh dokumentov ni dobil absolutne večine. Ne..ni je k ci zatem sporočil svojo ostavko na mesto predsednika stran-*e. Skupina, ki je glasovala za Nennijev dokument, pa je pozno večer javila, da je sklenila ustanoviti novo stranko «Partito socialista unitario«, katere tajnik bo Ferri. roleg tega so socialdemokrat- ski ministri in podtajniki izsto-Phi iz vlade. Zasedanje centralnega komiteja 5*1,. ta se je imelo začeti zjutraj, 7® začelo šele ob 17. uri, ker Je bila prej cela vrsta sestankov; sestala so se tudi voditeLji posa-meznih struj na skupnem sestanku. takoj po zaključku skupnega sestanka voditeljev struj, se je začeto zasedanje centralnega komiteja, j*a katerem so glasovali o treh do-kumentih. Za Nennijev dokument ■K bilo oddanih 52 glasov, proti 67. .. dokument De Martina, Manci-otja in in Vigliamesija je bilo oddanih 58 glasov, proti 16, vzdržalo fe ,-»e H delegatov, 36 članov centralnega komiteja pa je bilo od-^nih. Za dokument levice je glasovalo 9 članov. Takoj po glasoven ja o Nenni je-vem dokumentu je Tanassi zapustil dvorano in izjavil časnikarjem, da bregova skupina jemlje na znanje f^tatat glasovanja in da se ne bo , e.c-žila glasovanja o drugih dokumentih. Orlandi je izjavil, da je Nenni sedaj v manjšini glede dokumenta, ta je poudaril načela listine o zdru-zttvi. To pomeni, da dokument, na katerem je nastala združitev, je tadaj dokument manjšine. Craxi pa je izjavil, da je zavrnitev Nennijevega dokumenta povzroča razcep. Pripomnil je, da je proces razcepa odprt in ni moč vedeti, kakšen obseg bo zavzel. Pozneje so se sestali člani centralnega komiteja in piar.zmemtar-ci. ki so podprli Nennijev doku-toemt. Ponovno se bodo sestali jutri ob 9.30. Medtem so javili, da je Nenni podal ostavko na mesto predsednika centralnega komiteja PSI. To je časnikarjem sporočil Craxi. . Ceccherini pa je na Montecitonu Jzjavil; »Ministri Tanassi, Preti in Lupiš ter podtajniki Ceccherini, An-Srisani, Romita in Schietroma so č podali ostavko.* Cattand je na zadevno vprašanje časnikarjev pri-Purrmil; »Logično je, da so odstopili.* .Zagari, ki je zapustil sedež socialistične parlamentarne skupine P° 22. uri, je na vprašanje časnikarjev, ali bodo odstopili tudi psta-u socialistični podtajniki iz vlade, pogovoril: «Seveda, skleni.i smo, da bomo vsi odstopili.* Ferri je nocoj skupno s Corono, Usvardijem in Mario Vittorio Mez-za obiskal Nennija na domu, za-. m pa je prišel še Zagari. Pozne-* sta Mezza in Usvardi izjavila časnikarjem, da je Nenni zelo zagrenjen in odločen zapustiti politične obveznosti. Ni še podal ostavke na mesto zunanjega ministra v Pričakovanju, da vidi, ali bo Rutam- odprl krizo vlade zaradi odkopa ministrov Tanassija, Pretila in Lupisa. V negativnem prime-ru, sta izjavila poslanca, bo Nen-n' osebno podal ostavko, ker se ne čuti več da bi zavzemal to taesto. Nenni bo jutri obiskal Ru-taorja. Načelnik tiskovnega urada v pod-Predsedstvu vlade je sporočil, da jje bo De Martino sestal jutri z Nenni jem. Ko je 36 članov centralnega ko-ta-teja, ki pripadajo skupini «Rin-novamonto« in «Autonomia», za-Dustilo dvorano, le govoril Coro-.k> je izjavil, da je treba Pustiti odprto zasedanje centralna komiteja in da je treba spo-movati obveznosti, ki so jih pre-na komisiji desetih glede no-teja ses^nka centralnega kotni- H.^runa je dalje dejal, da nobeni i0!l Oreh dokumentov ni dobil rS’*utne večine jn da majhna Molil med Ntnnijevlm ln De inovlm dokumentom ne zalest11''6 24 izvolitev vodstva in dostav P^ltične linije. ,, un b-uFaxi Pa Je izjavil, da bi bilo Primerno sklicati centralni oinite jutri, «da ugotovijo voljo, vi ,,tau zdi odločna in hrupna« vig-lianesd je podprl stališče De 2na> le dejal, da se je v ko--msiji desetih pokazala možnost m^čga sporazuma, bodisi z orga-DoiuiA kt‘8a vidika, kakor tudi s T»hi nega- za vse struje stranke V)p_u* Pp njegovem mnenju ni nočmi uukument dobil absolutne ve-tSi«, Oklenili so, da se bo cen-tek , ,k°mlte ponovno sestal v pesek, U’ Julija. Po razcepu je ta t? seveda brezpredmetna. stiV* Ostanku na sedežu soclali-T«rSe , Parlamentarne skupine Je tri izjavil časnikarjem: «Ju-1 A, ??mo ustanovili Enotno socia Ma,rn° stranko, katere tajnik bo m~uro Ferri.« ^Itapassl, Ferri. Preti. Matteottl, naSS* ta Romita so objavi.’, cenit , Je Poročilo: ((Glasovanje v niif;t'rSnem komiteju, ki Je zavr-lin° ftannijev dokument, predstav-snt- &krajno resno dejanje. Gla-irielt50 taliti oddani proti rtoku-ie ki?• ki je, zaradi osebe, ki ga iovit,. Predložila, vsebine, obraz-ie ,~e' Pemenlh o enotnosti, ki jih rx,i Va Poudarila izjava Ferrija, lktm Politično linijo in načela uresnič„na pcKila«i katere se a združitev. S tem so se ll*to,n t |i iemeljl enotnosti socia •ov v sedanji stranki, člani cen- tralnega komiteja, ki so glasovali za Nennija, senatorji in poslanci, ki se sklicujejo na vedno dejavnega duha socialistične enotnosti, se bodo sestali, da se sporazumejo o skupnem stališču. Ministri Lupiš, Tanassi, Preti in socialistični podtajniki, ki so bili navzoči na sestanku takoj po glasovanju, so sklenili izstopiti iz vlade. Nenniju, ki se je dosledno in zrdedno boril in se osebno Izpostavljal. da ohrani enotnost stranke, naj gre zahvala ln solidarnost socialistov.« Poslanec Nicolazzi je časnikarjem izjavil, da se bo nova stranka imenovala «Partito Socialista U-nitario« (PSU). Poslanec Bempo- rad je na vprašanje časnikarjev, kakšna so njegova predvidevanja o pristopu v novo stranko, izjavil: ((Računamo, da se ji bo pridružilo približno 35 poslancev in 13 do 14 senatorjev. Poslanec Cariglia je izjavil, da so ustvarili pogoje za to, da jutri nastane nova stranka. Dodal je, da bo program te stranke listina o socialistični združitvi. Poslanec Orlandi je na vprašanje časnikarjev. zakaj so izbrali ime «Partito socialista unitario«, odgovoril, da so ga izbrali zaradi tega, ker to pomeni, da hočejo nadaljevati z načeli listine o združitvi. Poslanec Fortuna je izjavil, da si on kakor drugi predstavniki ((sku/pine ravnotežja« pridržujejo odločitev no skrbnem razmišljanju ln po posvetovanju z bazo. Poslanec. Lombardi je zvečer izja-sedai odpira huda kriza v državi, ter da bo potrebno mnogo zdravega razuma In trdnih živcev, da jo obvladajo, ((predvsem v krščan- Varnostni svet obsodil ukrepe Izraela v Jeruzalemu Poziv, naj ukrepe o spremembi statuta mesta takoj razveljavi, ker so za OZN nični NEW YORK, 4. — Varnostni svet združenih narodov je soglasno o-dobril resolucijo, ki odločno obsoja ukrepe Izraela, da bi spremenil statut Jeruzalema, ter poziva Izrael. naj te ukrepe takoj razveljavi. Resolucija poudarja načelo, da je ozemeljska pridobitev z vojaškim zavojevanjem nedopustna, in poudarja veljavnost resolucije z dne 21. maja 1968, ki poziva Izrael, naj se vzdrži vsake pobude za spremembo sedanjega stanja v Jeruzalemu. Resolucija vsebuje naslednje določbe: 1. Obsoja, da Izrael ni upošteval prejšnjih resolucij varnostnega sveta glavne skupščine; 2. odločno obsoja vse ukrepe, ki težijo po spremembi statuta Jeruzalema: 3. poudarja, da vsi ukrepi in zakonske ter upravne določbe, ki jih je sprejel Izrael in katerih namen je menjati statut Jeruzalema, vštevši razlastitev zemlje in nepremičnin, niso veljavne in ne morejo menjati tega statuta; 4. nujno ponovno zahtevajo od Izraela, naj razveljavi vse te ukrepe in naj se v prihodnje vzdrži vseh ukrepov, ki težijo po spremembi Jeruzalema; 5. poziva Izrael, naj brez zavlačevanja obvesti varnostni svet glede svojih namenov za izvajanje določb resolucije; 6. določa, da se bo Varnostni svet v primeru negativnega odgo vera Izraela ali da sploh ne dobi odgovora, ponovno sestal, da upo števa druge potrebne odločitve. Glavni tajnik OZN bo poročal varnostnemu svetu o izvajanju danes odobrene resolucije. Hanoj umika čete na Sever? Ameriška enota uničila bolnišnico osvobodilnih sil ski demokraciji, na katero pade sedaj vsa teža politične vlade.« De Martino, Mancini, Vigliane-si in Gioilitri so objavili naslednjo izjavo: «Na številnih sestankih predstavnikov struj in zatem v centralnem komiteju smo vedno poudarili, da nameravamo o-hraniti enotnost stranke ln njeno notranjo demokracijo. Vedno smo izjavljali, da struje v stranki, ki so se zbrale okrog naše resolucije, ne nameravajo, tudi če bi bile v večini, izvajati iz tega vseh posledic, in smo izjavili, da je naš namen izvoliti tajnika stranke, ki bi bii vsem po volji, uravnovešeno in v bistvu paritetično vodstvo, dati vsa druga jamstva, ki bi se zahtevala. Poleg tega se je poudarilo, da nihče ne misli menjati načel o socialistični enotnosti, da bi zrušil politično linijo leve sredine.« Izjava pravi zatem, da so tudi na zadnji seji centralnega komiteja pred glasovanjem obnovili te predloge in da so se vsi sporazumeli, da bo centralni komite po glasovanju odložen za en teden, zaito da bi proučili vse probleme v zvezi s sestavo vodstva, z razdelitvijo dela, s časopisi itd. Sklep struje ((Rinnovamento« in dela struje ((Autonomia«, da zapusti centralni komite in nato da izstopi iz stranke, je torej neupravičen brez političnih utemeljitev in brez perspektiv. «V tem težavnem trenutku, ki odpira novo težavno razdobje v zgodovini socialističnega gibanja, se obračamo na vse tovariše, naj bo nj-ih izvor in njihova politična usmeritev kakršna koli, s pozivom, naj se strnejo okrog stranke, ki bo nadaljevala z nespremenjeno odločnostjo svojo zgodovinsko borbo za demokracijo in socializem, vedno bolj bratsko povezano z italijanskimi delavci.« Poslanec Lombardi je včere izja vil: «S tam da sem odkrito nasprotoval združitvi, ne povzroča v meni nobenega zadovoljstva zaradi napovedanega razkola. Socialistična levica ni vodila nobene dejavnosti z namenom, da povzroči razkol, toda je vztrajno in končno zmagovito vztrajala, naj centralni komite določi kolikor mogoče m levo odprto politično linijo in naj prepusti desnici odgovornost, da se drži demokratične logike, ali. aa se ji izogne z izstopom iz stranke. Socialistični bazi, ki nasprotuje zmerni politiki, pritiče naloga, da z ob novljeno odločnostjo prispeva k okrepitvi stranke v trenutku, ko se ji odpira perspektiva, da se postavi v naravni prostor, kjer je mogoč popoln razvoj socialistične akcije in pobude.« Politični urad PSIUP je po današnji seji objavil izjavo, v kateri je rečeno, da ima za veliko važ nost dejstvo, da je večina centralnega komiteja PSI navzlic pritiskom in izsiljevanjem zavrnila politiko popuščanja v notranji in med. narodni politiki, ki jo vsebuje Nennijev dokument, kar je še toliko huje, ker je bil predložen ta koj po dorotejski zmagi na kongresu Krščanske demokracije v ok viru avtoritarnega načrta. Zatem poziva vse sile PSI, ki so zavrnile to politiko, naj spričo razcepa Ta-nassijeve desnice reagirajo s še večjo odločnostjo ter se navežejo na realne probleme v državi in se s tem rešijo vezi z levo sredino in atlantsko politiko, ki sta povzročili sedanjo krizo. Zatem je rečeno, da je PSIUP mnenja, da se morajo vse leve sile, socialistične, katoliške, komunistične združiti za skupno akcijo, da porazijo ofenzivo desnice in da ponudijo alternativo delavcem, kmetom, tehnikom, študentom in vsem, ki čutijo potrebo politične spremembe, ki je mogoča samo z akcijo, ki naj privede do enotnosti vse levice. Nove masovne aretacije v Argentini BUENOS AIRES, 4. — Danes so sporočili, da so v vsej Argentini aretirali v zadnjih treh dneh preko šeststo oseb. Med aretiran- ci so odvetniki, zdravniki, študentje, delavci in uradniki. Vsi so obtoženi ((delovanja proti državni varnosti«. Z druge strani pa so danes o-svobodili 78 oseb, ki so jih aretirali pretekli ponedeljek. Med o-švobojenimi je tudi 68 sindikalistov, ki so jih aretirali na kongresu levega sindikata v Cordobi. Voditelj sindikata Raimundo On-gano, ki so ga aretirali, da bi ga ((zaščitili«, je še vedno v zaporu. Rockefeller na Jamaiki KINGSTON (Jamnika), 4. — Ni-xomov posebni odposlanec, guverner New Yorka Nelson Rockefel ler, je dospel v Kingston, kjer se je sestal s predsednikom Jamaike Hughom Shearerjem. V prihodnjih dneh bo obiskal še Guyano in otoke Barbados. ___________TRST, sobota, 5. julija 1969 SESTANKI S P0MPID0UJEM, SCHUMANNOM IN DELMftSOM Brandtov obisk v Parizu v znamenju evropske združitve Zahodnonemški zunanji minister je zadovoljen z razgovori in optimist glede Evrope Deimasu - Ustanovljena je PARIZ, 4. — Združitev Evrope je bila glavna tema današnjih razgovorov, ki jih je v francoski prestolnici imel zahodnonemški zunanji minister Willy Brandt. Kot je bilo pričakovati, ni bil sprejet noben sklep, vendar je bil, vsaj po Brandtovem mnenju, storjen korak naprej proti evropski integraciji. Zahodnonemški zunanji minister je dospel v Pariz že včeraj zvečer, danes zjutraj pa se je najprej sestal s svojim francoskim kolegom Mauriceom Schumannom. Teme razgovorov so bile dvostranski problemi, problemi Evrope in odnosi med vzhodom in zahodom. Glede Evrope so bile poudarjene predvsem tri točke: konec prehodne dobe EGS, utrditev in razširitev skupnosti. S francoske strani je bilo glede razširitve EGS izraženo mnenje, da bi bil pristop Velike Britanije k EGS zaželjen, a s po gojem, da bi ne ošibil sedanje skupnosti. Schumann in Brandt sta tudi razpravljala o možnosti konference »šestih*, o kateri se je govorilo med volilno kampanjo. Ni pa bil sprožen problem ZEZ, (kjer iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHia RAZVELJAVLJANJE RESOLUCIJ KPČ IZ LANSKEGA AVGUSTA Oster napad «Rude Prava» naperjen proti F. Krieglu Nadaljuje se proces Husakove «normalizacijc» - Odstavljajo se uredniki in zamenjujejo partijski komiteji, ki so bili na Dubckovi strani ogromno podzemsko bolnišnico osvobodilnih sil v bližini Tay Ninha pri kamboški meji. Bolnišnica je štela 96 sob, opremljena je bila z napravami za operacije, v njej pa so našli tudi ogromno količino zdravil. Pri zavzetju bolnišnice je bilo 32 oseb, verjetno ranjencev ali članov zdravniškega osebja, ubitih. MELBOURNE, 4. — V številnih avstralskih mestih je prišlo danes do silovitih demonstracij proti vietnamski vojni, pri kateri sodelujejo, kot je znano, tudi avstralski vojaki. Do najhujših incidentov je prišlo v Melbournu, kjer je več tisoč demonstrantov, po večini študentov, napadlo ameriško veleposlaništvo, ki ga je stražilo ogromno število policijskih agentov. Prišlo je do spopadov, med katerimi je bilo kakih deset oseb ranjenih. Kakih trideset mladeničev so aretirali. V Camberri je 11 študentom u-spelo priti v notranjost južnoviet-namskega veleposlaništva, kjer so začel: z velepolanikom vneto razpravljati o vojni v Vietnamu. Kmalu pa je nastopila policija, ki ie študente aretirala. Končno je v Sidneyu več tisoč demonstrantov pred ameriškim veleposlaništvom zažgalo ameriško zastavo ter sliki Nixona in avstralskega ministrskega predsednika Gortona. Policija je aretirala 27 oseb. V TORINU BODO SODILI 29 ARETIRANIH DEMONSTRANTOV mmšmmmm PRAGA, 4. - Husakove napovedi se uresničujejo z bliskovito naglico. Zamenjujejo se napredni partijski odbori na Češkem in Slovaškem, razveljavljajo se resolucije, ta jih je KPČ sprejemala v dneh sovje.ske vojaške okupacije, in končno, zamenjujejo se časnikarji in uredniki partijskih glasit v brezupnem poskusu »dokazati*, da je res tisk bil kriv «plazeče kontrarevolucije*, kot je svoj čas trdila peterica «bratskih partij*. Tako je včeraj prišlo do ostrih osebnih sprememb v partijskem vodstvu za vzhodno češko. Partijski komite je namreč najprej razveljavil vse protestne resolucije, ki so jih posamezni partijski organi izglasovali v dneh zasedanja ČS SR po četah varšavske peterice, nato pa zamenjali dosedanje predsedstvo komiteja z drugim, ta u-streza novi politični liniji popolnega sprejemanja sovjetskih ocen o stanju na češkoslovaškem in dokončni odpravi pojanuarske nove poti, o kateri se v ČSSR zadnje čase čedalje manj govori. Zamenjan je bil dosedanji tajnik za vzhodno Češko Jaroslay Dostal, katerega je zamenjal «husakovec» Tro-janek. Prav tako sta bifa zamenjana urednik tamkajšnjega partijskega glasila »Pochoden* Miroslav Bednar, katerega je zamenjal 01-drich Enge. Kri/iziirali so ga, da je v dneh sovjetske zasedbe delal proti partijski liniji. Prav tako so ostro kritizirali cddaje radijske postaje mesteca Hradec Krallove, ki je med zadnjimi utihnila po 21. avgustu. Ravnatelj radijske postaje je bil zamenjan. Način, kako je prišlo do teh partijskih sestankov in osebnih sprememb, dokazujejo, da je namen Husakovega vodstva popolnoma «so-vjetizirati* partijsko politiko in izpeljati nasilno «normalizacijo» na svojstven način. Razveljav janto partijskih resolucij dokazuje predvsem to, da bo novo vodstvo KPČ skušalo dokazati, da je bilo Dubč-kovo vodstvo nezakonito ali oroti-paibijsko, kajti v nasprotnem primeru bi se resolucije enostavno arhivirale in prepustile pozabi. Niti v SZ, kjer je bito na XX. kongresu slišati naijostre še rolemične obsodbe Stotina, niso bile razveljavTene resolucie, srrejete v tisti dobi, Mjub političnim napakam in skrajnostim. Husak hoče očitno dokazati, da ima partijsko vodstvo trdno v rokah, medtem ko je ore'šnja vodilna skupina t la odvisna od zunanjih, nepartijskih vplivov. S tem je treba torej povezati tu- di skrajno oster in nesramen napad glasila CK KPČ «Rude pravo* na nekdanjega tajnika ljudske fronte poslanca Františka Kriegla. Kriv&P Jugoslavijo. Posebna pozornost je posvečena kulturnim izmenjavam na univerzitetnem področju, poleg tega pa je bilo sklenjeno, da boa.i v Italiji priredili prihodnjo zimo razstavo srbske srednjeveške umetnosti. Podobna italijanska ra/stava je bila v Jugoslaviji v preteklih letih. Načrt predvideva tudi nadaljevanje izmenjav borzistov, šolnikov, arhivarjev, osebnosti kulturnega sveta in umetniških ansamblov. Zasedanje je poteklo v vzdušju iskrenega sodelovanja in ob skupni želji po nadaljnjem razvoju kult/umih stikov med sosednima drža vama. • Predstavništvo CGT pri nova centralistična stranka Francija vztraja pri politiki »praznega stola*), niti ne problem sklicanja morebitne konference »sedmih* (namreč skupaj z Veliko Britanijo) . Razgovor med zunanjima ministroma se je zaključil s podpisom pogodbe za ureditev renskega bazena med Strassburgom - Kehl in Lauterburgom - Neuburgweier. Gre za največje javno delo, ki ga bosta dve državi opravili skupaj, po kanalizaciji Moselle. Dela, katerih namen je preprečiti erozijo struge Rena ter zboljšati plovbo pc reki, bodo stala okrog 900 milijonov frankov. Popoldne je bil najprej na sporedu sestanek s Pompidoujem, ta je trajal več kot eno uro in o katerem ni bilo sporočil, nato pa še srečanje s predsednikom vlade Chabanom Delmasom, pri katerem se je Brandt zadržal kake triče-trt ure. V Hotelu Matignon je bil predvsem govor o dvostranskih odnosih in o francosko - nemški pogodbi o sodelovanju. V sklopu te pogodbe, kot so danes sporočili iz Bonna, bo Pompidou 8. in 9. septembra obiskal ZRN ter se sestal s kanclerjem Kiesingerjem. Za ponedeljek pa je napovedan prihod v Pariz zahodnonemškega ministra za gospodarstvo Schillerja, ki se bo sestal s svojim francoskim kolegom Giscardom d’Estaingom. Pred odhodom iz francoske prestolnice je Brandt izjavil, da so bili današnji razgovori zanj zelo poučni in izredno koristni. Gleda evropskih problemov je zunanji minister izrazil prepričanje, da se bo mogoče kmalu zediniti o sredstvih, s katerimi naj se doseže načelen sporazum, najprej med «šestimi» in nato še z drugimi zainteresiranimi državami. Politično dogajanje v francoski prestolnici je bilo danes dokaj bogato. Poleg Brandtovega obiska je treba beležita še drugega v vrsti sestankov med vlado in sindikati teir nastanek nove politične stranke. Po včerajšnjem sestanku z delegacijo socialističnega sindikata «Force ouvrierc« je Chaban Deimas sprejel danes predstavnike CGT, ki jih je vodil predsednik sindikata Bencit Frachon. Sindikalisti so Deimasu predložili svoje zahteve predvsem po splošnem povišanju plač in po takojšnjih ukrepih v korist upokojencev. Predstavniki CGT so tudi poudarili, da so se cene po lanskih sporazumih v Grenellu zvišale z-a približno 7,5 odstotkov, kar je znatno omejilo izboljšave plač, ki so bile takrat dosežene . Po sestanku je Frachon izjavil, da je ministrski predsednik pazljivo poslušal izvajanja sindikalistov ter dejal, da je CGT storila svojo dolžnost lojalno, iskreno In z veliko jasnostjo. Ta srečanja — ja dodal — so lojalna in mirna: na njih se ne udarja s pestmi po mizi. Novo stranko, z imenom «Center demokracija in napredek«, so ustanovili danes tisti centristi, ki so bili med volilno kampanjo podprli Pompidouja in ki so vstopili v novo Dsimasovo vlado. Njen predsednik je Jacques Duhamel, sedaj mindsiter za poljedelstvo. V vodstvu stranke so tudi minister Fontanet in poslanci Claudius Parit, Achiii« Fould in Poudevigne. Član ustanovnega urada je tudi Rene Pleve«. V poročilu ((Centra demokracija in napredek« je rečeno, da je nova stranka nastala dz dveh zahtev: zbrati čim večje število oseb okrog načrta za družbo, ki bi ustrezam željam in zahtevam našega časa m pripraviti učinkovito akcijsko strategijo v sedanji Franciji. Nova stranka je za svobodno ini-oiarivo državljanov, za objektivnost informacij, za politiko, ta bi pospe. ševala gospodarski in družbeni razvoj bodisi na industrijskem kot na poljedelskem področju in končno za globo ko spremembo družbeni n odnosov v smislu čim širšega sodelovanja posameznikov k skupnem delu. «Center demokracija in napredek« počrtuje končno potrebo po zgraditvi gospodarske in politične Evrope, po združeni Evropi, ki bi jo utrjevala Velika Britanija in ki oi bila sposobna povedati svojo besedo ter zajamčiti svojo neodvisnost v modernem svetu. Protiustavni ukrep atenskega režima proti državnemu svetu ATENE, 4. — Grški uradni Ust objavlja danes ukrep, s katerim režim polkovnikov razveljavlja vse sklepe državnega sveta od 1. junija dalje. S tem očitno protiustavnim ukrepom je režim razveljavil tudi sklep, s katerim je državni svet proglasil za nezakonite odstavitve enaindvajsetih sodnikov. Po grški ustavi, ta so jo odobrili z referendumom septembra lani, more razveljaviti sklep nekega sodišča samo posebno sodišče, ki ga sestavljajo pravniki in sodniki višjih sodstev. V Atenah kroži danes vest, da bo grški veleposlanik v Parizu Christopulos v kratkem odpoklican nazaj v Grčijo. Zdi se, da mu bodo odvzeli funkcijo zaradi «politd6-ne nezdružljivosti« z atenskim fašističnim režimom. Trije dokumenti predloženi CK PSI Pietro Nenni RIM, 4. — Dokument, ki ga je predložil Nenni, pravi: ((Centralni komite, ki je pred nevarnostjo razcepa v stranki, kar bi bila nesreča za socializem, za delavce, za državo, osvaja poziv socialistične baze in volivcev na enotnost in poziva vse tovariše, naj znova najdejo čut enotnosti v skupnih elementih misli in politične akcije, ki so bali izdelani v zadnjem desetletju in jih je potrdila socialistična kanstituanta oktobra 1966 v listini o združitvi.« V dokumentu se pripominja, da se nobeden od smotrov, pred katerimi je stranka in ki poživljajo njeno politično akcijo, ne postavlja zunaj načel politične linije listine o združitvi ali proti njim. Dokument pravi zatem, da je komunizem v krizi na vsem svetu in iz krize lahko nastanejo tudi pozitivni rezultati. Po mnenju Nen-nijevega dokumenta ima komunizem opravka na eni strani s humanističnim in avtonomističnim revizionizmom, na drugi • strani pa z revizionizmom skrajne levice. Pridržki, s katerimi so nekatere komunistične stranke in med temi v prvi vrsti KPI, sprejele nekatere najtežjih odgovornosti svetovnega komunizma, če so znak politične in moralne nelagodnosti, vendar niso dovoli, da se doseže avtonomija, ki je potrebna za nadaljevanje lastne poti v socializem. Dokument pravi, da morajo socialisti navezati komunizem na stalno kritično in polemično konfrontacijo, ki ne izključuje možnosti priložnostno vzporednih akcij, toda vsebuje nujnost, da socialisti in komunisti v celoti odigrajo svojo vlogo brez zmede, ki bi ovirala temeljno razjasnitev. DOkumnet pravi, da smernice socialistične konstituante ostanejo veljavne tudi glede prilagoditve med državno politiko stranke in krajevno politiko: težnja stranke je prilagoditi krajevne uprave vsedržavni ižbiri leve sredine, če značilnosti in obnašanje strank v krajevnem merilu to omogoča. Primeri različnih izbir se bodo še dalje proučevali in se bo o njih odločalo ob upoštevanju potrebe, da se zagotovi delovanje krajevnih izvoljenih organov in da se preprečijo komisarske uprave. Zatem se dokument zadržuje na vprašanju mednarodne politike ter ponavlja veljavnost smernic PSI o premaganju blokov o opustitvi napetosti, o neširjenju jedrskega o-rožja in o razorožitvi. Dalje omenja dokument, da socialistična internacionala in stranka postavljata v središče svoje akcije enotnost Evrope, ki je pogoj, da se skupno z vzhodnimi komunističnima državami ter z nevtralnimi in nevezanimi državami iščejo pogoji varnosti in miru za vse narode. Tak je smoter konference za evropsko varnost, dodaja dokument. Zatem poziva Nenni celotno stranko na nadaljnji napor in opozarja, da je treba proti nevarnosti da se leva sredina zapre v zmerno koncepcijo posredovanja, postaviti dinamiko pobud, da se izvedejo v predvidenem času reforme ki so bile v programu. Med drugim omenja dokument reformo javne uprave, pri čemer so dežele potreben pogoj, sindikalno enotnost kot dejavnik večje pogodbene moči delavcev. Dalje omenja dokument potrebo, da se izognejo delitvi na organizirane frakcije kot stranke v stranki, da se ustvarijo vezi z raznimi kategorijami delovnega ljudstva, da se okrepijo vezi stranke z lastnimi volivci. «Za vse to, dodaja dokument, potrebuje stranka razdobje zbranosti, ki ga morajo oentralni komite, vodstvo, federacije in sekcije izkoristiti, da vsrkajo sredobežne sile in pripravijo nov kongres, da obnovijo e-notnost socialistov na vseh področjih in v vseh smereh .* Dokument pravi zatem, da je stramka prav v okviru avtonomije dosegla najvažnejše politične pozicije in na terenu avtonomije mora znova najti čut enotnosti vseh socialistov, v razmerah, ko enotna akcija stranke postaja vedno bolj katalizatorski dokument državljanskega in socialnega napredka v državi in jamstva proti raznim vrstam avtoritarnega avanturizma. Dokument, ki ga je predložila «Riscossa Socialista)', pravi med drugim, da je stranka po sporazumu za sestavo Rumorjeve vlade, ostala neelastična in nesposobna za akcijo, s čimer je pokazala da ni sposobna ustvariti sile. ki bi spodbujala vlado na akcijo in tudi ni sposobna primemo podpirati v dr%vi, kar je dozorevalo. Dokument ugotavlja, da sta primanjkovala politično vodstvo In organizacijska akcija, ki bi bila sposobna znova uveljaviti socalistično navzočnost v državi in premagati struje. Centralni komite, pravi dokument, Čuti tore.) potrebo, da se ustanovi nova in širša večina, da se okrog rije uresniči enotnost stranke, z namenom, da znova dobi moč in sposobnost pobud in &ikci j.» Dokument poudarja zatem ve (javnost politike leve sredine in | vladnih sporazumov. Odobrava tudi delo socialistične delegacije za reformatorsko politiko. ((Centralni komite, je zatem rečeno v dokumentu, ugotavlja potrebo, da je večina, čeprav je avtonomna in sama sebi zadostna, odprta za pozitivne prispevke, ki bi glede po-edirnih ukrepov in glede velikih reform lahko izšli iz parlamentarne razprave, in tudi do ljudskih ■teženj, ki jih v raznih okoliščinah izraža leva opozicija, s tem da se premaga koncepcija leve sredine, zaprte same vase in zabarikadirane.)) Dokument poudarja tudi, da mora stranka odločno pobijati sedanji poizkus, da se gospodarski, socialni in politični problemi prenesejo na gola tla javne varnosti. Zaradi tega zahteva rešitve, ki naj bodo primerne za vzpostavitev o-zračja normalnega demokratičnega sožitja, ki naj onemogoči neofašistične težnje iin avtoritarne poizkuse. Glede krajevnih uprav poudarja dokument težnjo po ustanovitvi levosredinskih odborov, toda odklanja vsak mehaničen in posplošen prenos leve sredine na krajevne ustanove in si pridržuje u-stanovitev levičarskih odborov, kadar bi bilo to potrebno zaradi pomanjkanja stalnih rešitev leve sredine, ali bi bilo nemogoče zaradi krajevnih značilnosti strank ali sporov o programih. V vseh primerih pa odklanja povezavo z desničarskimi silami, med katerimi so tudi liberalne, in tudi enostavno posredno podporo teh sil manjšinskim levosredinskim odborom. Glede komunizma pravi dokument, da mora PSI zavrniti komunistični model političnega režima, toda razlikovati mora težnje Riccardo Lombardi po novem, kakršne so se kazale v čSSR, in tudi avtonomistične težnje do sovjetskega vodstva. ((Socialistično gibanje v Italiji in na zahodu, pripominja dokument, si ne sme prevzeti zgodovinske odgovornosti, da bi zaradi nerazumevanja potisnilo nazaj obnovitvene in avtonomne težnje.« V odnosu do KPI pravi dokument, da se vprašanje postavlja na enak način: ((Priznati sedanje prooese pomeni spodbujati ponovno proučitev tradicionalnih načel in metod.« Glede mednarodne politike poudarja dokument lojalno spoštovanje obveznosti socialistov, ki izhajajo iz atlantskega zavezništva. Dodaja pa, da mora PSI stremeti po «novi in stabilnejši utrditvi miru s pomirjenjem«. Na koncu se zavzema dokument za prenehanje notranje razcepljenosti v stranki, ki paralizira njeno dejavnost. Dokument, ki ga je predložila leva struja, poudarja, da so potrebe gospodarskega in demokratičnega razvoja v državi dosegle med delavci visoko stopnjo zavesti, da pa tem ne ustreza primerna politična slika, ki bi lahko usmerila k potrebnim ustavnim spremembam naše družbe, da to ravnotežje med pritiskom od spodaj in njih spremembo v politično vsebino, povzroča napetost, ki se še zlasti čuti med novimi generacijami in se bo še zaostrila pri bližnjiih sindikalnih in političnih zapadlostih; da poskus posredovanja, ki ga sedaj predstavlja leva sredina, ne more biti sposoben tolmačiti to napetost in se torej vedno bolj kaže različna perspektiva uvrstitve; da je prva naloga socialistov tolmačiti to stanje z iskanjem političnih pogojev, ki naj omogočijo, da bodo vse sile itaiiijansike levice sposobne skupno toda avtonomno delovati v duhu in s smotri naše demokratične ustave, da se državi predlaga preokret v levo, ki naj se postavi kot alternativa sedanjemu zmernemu ravnotežju. Dokument pravi na koncu, da se levica zaveda pomena krize večine, ki je pokazala na zadnjem kongresu, in težnje pomembnega dela stranke, da se prizna potreba nove politike, ki pa ji ne more zadosti sedanja razvrstitev političnih sil v državi. ((Zaradi tega je levica pripravljena na vsako pobudo, tudi v sestavi vodilnih organov, ki lahko olašja ta naipor razvrstitve, kar je nujen yagoj da se socialistični stranki povrne zgodovinska vloga demokratičnega o-rodja delavcev v borbi proti kapitalistični oblasti.» POLEMIČEN ZAPIS Še enkrat o italijanski okupaciji Trsta 3.11.1918. Ponatiskujemo iz ljubljanskega DELA polemičen zapis pod gornjim naslovom. Po mnenju pisca ne bi smeli prekrivati resničnega poteka dogajanja z nevzdržnim zatrjevanjem, da obstajata o njem dve različni verziji — poleg tiste dr. Henrika Tume že drugačna. Vprašanje je dovolj pomembno za tržaško politično zgodovino, da našim bralcem predstavimo osvetlitev D. Kermavnerja. Do italijanske okupacije Trsta dne 3. novembra 1918 po morski poti ni prišlo po vojnem načrtu bodisi italijanskega ali antantske-ga (zavezniškega) poveljstva, ampak zaradi ravnanja tržaškega odbora za javno blaginjo, ki je podal na torpedovkl tržaškega slovenskega narodnega sveta v Be- Papirnata ladja «Ra» Thora Heyerdala je priplula do sredine Atlantika netke odposlanstvo z nalogo, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii>imiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM'4iiiiii«iiM<«iiiiiiimiiiiiuni VATIKAN SKUŠA ZAMOLČATI RESNICO Neuspel poskus umoru pupežu Pavla VI. v cerkvi Sv. Petru Atentator, belgijski turist, je preskočil zapreke in se pognal proti papeškemu prestolu - Je imel samokres? VPRAŠANJA IN ODGOVORI Konvencija med Italijo in Jugoslavijo in novi pokojninski zakon Giacomo Mancini Novi pokojninski zakon iz lanskega leta je prinesel kot glavno novost to, da se je začela višina pokojnine računati na podlagi določenega odstotka plače zadnjih let v sorazmerju s številom let delovnega razmerja. Pokojninski zakon iz letošnjega leta je to novost še podkrepil, kolikor je še povišal odstotek razmerja med pokojnino in plačo in predvideva še dodatne poviške. Bolj kot kdaj koli prej je torej postala važna dolžina delovnega razmerja (število let plačanih socialnih dajatev), kajti od te je odvisno, kakšen bo odstotek, ki ga bo socialni zavod upošteval pri izračunu pokojnine. Znano je, da se bo pokojnina zaračunala v višini 74% plače (po letu 1975 80°/o) le tistim, ki imajo za 40 let plačanih socialnih dajatev. Za vsako leto manj se ta odstotek zmanjša za 1,85% (po letu 1975 za 2%). Kot ostali se tudi naši čitatelji, ki so pred upokojitvijo, zanimajo, kolikšna bo njih celotna dolžina delovnega razmerja. Ob tem pa se mnogim čitateljem avtomatično poraja vprašanje, kako bo z delovno dobo, ki so jo napravili v Jugoslaviji. Ali se bo ta doba upoštevala pri določanju dolžine delovnega razmerja, od katere je od-visen večji ali manjši odstotek, oz. višja ali nižja pokojnina. Ali pa bo ta doba deležna drugačnega obračuna? Na tem mestu smo že pisali, da je med Italijo in Jugoslavijo konvencija o socialnem zavarovanju, s katero so bila rešena glavna vprašanja na tem področju Če hočemo odgovoriti na gornje vprašanje, moramo najprej pogledati, kaj pravzaprav konvencija pravi v zvezi z ureditvijo pokojnin. Kdor je izmenično delal v eni ali drugi državi, se lahko poslužuje sledečih ugodnosti: Da prejema dve ločeni pokojnini, če ima do tega pravico. (V Italiji je potrebno 15 let plačanih socialnih dajatev, v Jugoslaviji pa 20 let). Da prejema eno samo pokojnino v državi, ki si j o sam izbere. V tem primeru se mu v prid pravice do pokojnine sešteje delovna doba v obeh državah. To je pravzaprav glavna ugodnost konvencije, ker daje možnost tistim, ki imajo premalo let za prejem pokojnine tako v eni državi kot v drugi, da se jim ta doba sešteje in pridejo tako lahko do pokojnine. V primeru, da st zavarovanec izbere eno samo pokojnino, se mu ta na podlagi konvencije zaračuna na sledeči način. Socialni zavod ene in druge države vzame v poštev celotno delovno dobo za varovanca. Vsak zase zaračuna pokojnino, kot če bi zavarovanec ce lotno dobo delal v tej državi. Določi pa se zavarovancu le delež te pokojnine v sorazmerju z delovno dobo. Vsaka država torej določi zase svoj delež pokojnine. Zato delovna doba v Jugoslaviji no pride šteta direktno k določitvi tukajšnje viši ne pokojnine, temveč se bo upoštevala kot dodatek k tukajšnji pokojnini. Ob teh ugotovitvah ne smemo pozabiti, da je bila konvencija med Italijo in Jugoslavijo podpisana pred več kot desetimi leti in se torej na naša na pokojninski sistem, ki je bil takrat v veljavi. Zaradi menjave tukajšnjega pokojninskega zakona in tudi zaradi večjih nedoslednosti, ki so se ugotovile v sami konvenciji, bi bila danes toliko bolj potrebna revizija konvencije same. Predvsem bi bilo treba upoštevati nov način obračunavanja pokojnin v Italiji in temu prilagoditi tudi konvencijo. Omeniti moramo, da so temu prilagojene že vse konvencije med Italijo in državami evropske skupnosti. Nerazumljivo je tudi, zakaj mora vse zadeve glede konvencije urejevati le centralni socialni zavod v Rimu in e tukajšnji socialni zavod v Trstu, ki lahko le sprejema prošnje. Znano je, da večina zavarovancev, ki so podvrženi konvenciji, živi v Trstu ali v naši deželi, morajo pa zaradi velikih birokratskih formalnosti čakati po več kot dve leti, da pride do dokončne ureditve pokojnine. V prid mnogih naših bralcev bi bilo dobro ukreniti akcijo, da bi prišlo do revizije konvencije med Italijo in Jugoslavijo, kar ne bi smelo delati težav glede na sedanje dobre odnose med obema državama. Na koncu naj še omenimo, da novi pokojninski zakon točno določa, da so deležne 10% poviška tudi pokojnine, prejete na podlagi konvencije. Prav tako imajo upokojenci prek konvencije pravico do poviška minimalnih pokojnin. ” n VATIKAN, 4. — Vatikanska glasila skušajo sicer minimizirati dogodek, toda dejstvo ,da se je neki belgijski turist pognal proti papeškemu prestolu v središču cerkve sv. Petra, ne morejo zanikati. Govori se, da je imel 33-letnd Rena-tus Prancdscus Buoherre — tako je neuravnovešenemu atentatorju ime, v rokah samokres, ki pa mu je med ravnanjem s policijskimi stražniki padel na tla. Dogodek se je pripetil v sredo zjutraj v cerkvi sv. Petra med pon-tifikalno mašo. Veliko število ljudi in nun je poslušalo petje, ko je pred njimi nekaj zaropotalo, žena nekega ameriškega dopisnika, ki ne želi, da hi tisk povedal njenega imena, je bila zraven neke nune, ko je opazila, da se je lesena zapornica prevrnila in da se je čeznjo pognal mlad moški. Nanj so planili stražniki, toda skušal se jdm je izviti in je medtem kričal nerazumljive besede. Predvsem se je razumelo to, da hoče na vsak način priti do papeža. Bil je slabo oblečen in vidno razburjen. Stražnikom, članom švicarske garde, je povedal, da mu je ime Matser Brugge, kar daje misliti, da je v prvem trenutku skušal prikriti svojo pravo istovetnost. Takoj P® dogodku se je po Rimu razširila vest, da je belgijski turist imel atentatorske namene in da je besnel tudi med zasliševar njem na postaji švicarske garde. Pozneje pa je na zadevo začel prilivati vode sam Vatikan. Včeraj je bila posebna tiskovna konferenca morns. Fausta Vaillanca, ki je zbranim in radovednim novinarjem povedal vatikansko verzijo dogodka, ki pa se ne zdi povsem prepričljiva. Po trditvah vatikanskega glasnika naj bd Belgijec skočil preko zar porniče zaradi pretiranega verskega «devocianailnega»' čuta. Hotel naj bi poljubiti papežu nogo. Vaillanc je dogodek ocenil takole: »Neuravnovešena gesta je obsodbe vredna, rti pa imela hudih namenov. Gre za vernika, ki je začel kričati, ko mu niso dovolili k papežu. Prepričani smo, da gre za časnikarsko pretiravanje, tembolj, ker je polkovnik Angelini, ki je moškega priprl, zatrjeval časnikarjem že v sami cerkvi, da ni bil atentator oborožen, kar pa potrjujejo samo nekateri zasebniki.* Bucherre je medtem bil zaprt v rimsko nevropsihiatrično bolnico. Ko mu bo »odleglo* ga bodo izselili. Srečanje mladih pisateljev Konec julija bo v Metkoviču srečanje mladih pisateljev Jugoslavije. Na tem »neretvanskem zboru*, ki ga organizirajo zaporedoma že nekaj let, se bo zbralo okrog 6C mladih književnikov iz vseh republik. Razen vrste prireditev ma-nifestativnega značaja, bo tudi simpozij »Književnost in sodobna družba*. Organizatorji so ZM Hrvaške, zagrebška ljudska univerza ter ljudski univerzi iz Metkoviča in Ploč. Sto tisoč dolarjev za Mozartova dela Predstavnik dunajskega filharmoničnega orkestra je povedal, da je orkester vložil tožbo proti neki letalski družbi, ker se je na enem izmed njenih potniških letal izgubil kovček, v katerem so bila doslej neobjavljena dela W. A. Mozarta. Domnevajo, da se je kovček izgubil februarja v letalu, ki je itz Lizbone letelo v Madrid. Dunajska filharmonija zahteva od letališke družbe 100.000 dolarjev odškodnine. Nova pridobitev za gornike Te čtod se bo začel prodajati nov zemljevid Julijskih Alp, ki ga bo zatožila Planinska zveza Slovenije, izdelal pa Inštitut za kartografijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Zemljevid je v merilu 1:50.000 in je tiskan v «offsetnd» tehniki v več bar. vah (gozdovi, gore, vode, planinske poti). Zemljevid je pomembna pridobitev ne le za gornike, temveč za vse, kd hodijo na izlete na Gorenjsko, oziroma tisti njen predel, kjer so Julijci Zemljevid bo stal le 15 novih dinarjev. BONN, 4. — Jordanski kralj Husein je povabil, novega zahod-nonemškega predsednika, naj obišče Jordanijo. Heinemann je bil tudi povabljen, naj obišče svetovno razstavo v Osaki na Japonskem. iiiiiiiiiiiiiimmiitiiiiiiimiiimiiiiiiiimmimNuiiiiiiiiiiiimitimtmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitmiiiiiiiiiiiiii PO PREKINITVI DIPLOMATSKIH ODNOSOV Letalski spopad med Salvadorjem in Hondurasom Pritožba pri organizaciji ameriških držav in OZN SAN SALVADOR, 4. •— Napetost med Hondurasom in Salvadorjem, ameriškima državicama, ki sta pred kratkim prekinili diplomatske stike zaradi izgredov med neko nogometno tekmo, je včeraj — kot vse kaže — prerasla v vojna dejanja, čeprav so verzije glede tega popolnoma nasprotne, jasno izhaja, da je med vojaškimi letali obeh držav prišlo do streljanja. Po prvem letalskem dvoboju je prišlo nekaj ur pozneje tudi do spopada med vojaškimi izvidnicami. Salvadorske oblasti obtožujejo Honduras, da sta dve letali na- padli salvadorska vojaška oporišča, na kar so salvadorska letala pregnala napadalca. Obratno trdijo oblasti v Hondurasu, ki obtožujejo salvadorska letala, da so kr. šila zračni prostor in napadla neko honduraško letalo, ki je strmoglavilo. Ko so vojaki skušali rešiti letalca pa je prišlo do posega salvadorskih vojakov. Vsekakor sta se obe vladi pritožili pri OSA (organizaciji ameriških držav), Salvador pa je brzojavno sporočil svoje stališče tudi OZN. D. C. nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii............................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« NOV HOTEL PRI PORTOROŽU Včeraj so •> Luciji pri Portorožu odprli nov hotel - depandanso hotela Metrorpol. V novem hotelskem obratu, aa katerega je izdelal načrt arh. Stane Mihevc, je 136 leži?J dim 20 pomožnih ležišč ter soba za dnevno varstvo otrok gostov. Stroški za gradnjo in opremo so mašah približno 500 milijonov sta- ce» še hotela «Vesna» in »Lucija)), nih dinarjev. Z novim hotelom «Mojca» se Je znatno povečala kapaciteta hotelskega podjetja, ki ima zdaj skupno 664 ležišč in 92 pomožnih ležišč. V sklop toga podjetja v Luciji, k) ee lepo razvija, spadajo poleg «Moj- švicarski paviljon, bungalovi, velika restavracija, ((Taverna« mlnigolf, kegljišče in kopališče tor diva kam-piinga. Prod kratkim pa so začeli p pripravljalnimi deli za izgradnjo luksuznega hotela s pokritim bazenom. Prometni ukrepi na Ul. Rossetti Zaradi polaganja vodovodne napeljave v Ul. Rossetti, je župan od-redil naslednje začasne prometne ukrepe: 1. odprtje Ul. Rossetti za enosmerni promet na odseku in v smeri od Ul. Stuparich do Ulice Gimnastica; 2. za odtok vozil z Ul. Buonar- tam zaprosi za ((antantno pomoč«. Te «epizode» na relaciji Trst -Benetke in Benetke - Trst med 31. oktobrom in 3. novembrom se lanske jeseni ob petdesetletnici ((prevratnih dni«, ko se je sesula Avstro - Ogrska, nismo spomnili s kakšno temeljito obravnavo. Podpisani sem ji posvetil pozornost že pred štirimi leti v sestavku «Ko je zapretilo razkosanje Slovenije (ob petdesetletnici londonskega pakta) In še pred dvema letoma v članku «še o pripomoči k Italijanski zasedbi Trsta jeseni 1918» (Sodobnost 1965 in 1967). O njej moram spregovoriti zdaj znova v zvezi z neutemeljenim napadom pisca neke pred malo dnevi izšle knjige na opis ((epizode« v Tumovih spominih. Na str. 381 Tumove knjige «Iz mojega življenja«, ki je izšla po smrti avtorja leta 1937, je tržaško - beneška «epizoda» opisana takole: «Ta odbor (za javno blaginjo) je soglasno sklenil, da takoj odpošlje V Benetke odposlance s -prošnjo, naj antantne čete zasedejo mesto, da preprečijo izgrede, češ da preti nevarnost, da začne razbrzdana masa pleniti po mestu; o-benem so prosili Ot .j. nameravali prositi) tudi za potrebno a-provizacijo. Narodni svet v Trstu je dal odboru za javno blaginjo v ta namen na razpolago torpe-dovko in tako so odpluli po en zastopnik italijanskih nacionalistov in socialistov ter en zastopnik Slovencev, narodnjakov in socialistov — ta je bil dr. Ferfolja — beračit v Benetke za hitro pomoč Trstu. Seveda je italijanska oblast obljubila takojšnjo pomoč in skoraj skupaj z vračajočo se torpedovko slovenskega narodnega sveta so prispele tudi italijasn-ke tonpedevke (t. j. vojne ladje) z 1-talijanskimi okupatorji.« Ta nekaj vrstični Tumov opis vsebuje vse bistveno v dogajanju in se od drugih prikazov, kd so izšli bodisi pred njim ali za njim, razločuje le po tem, da je zanemaril podrobnosti tako, kakor zanemarja vsak skrčeni zgodovinski opis — npr. v učbenikih zgodovine — vse postransko v dogajanju. Za takšne Skrčene opise velja vodilo, da ne smejo zanemariti bistvenega ali naj bistvenejšega. A medtem ko Tuma ni prekršil takega vodila, pa je to storil njegov najnovejši »kritik« ki se je spravil nad njegov navedeni opis takole: «To epizodo Je dr. Henrik Tuma v svojih spominih prikazal v tako iskrivljeni obliki, kakor da bi bili tržaški Slovenci šli v Benetke poklicat italijansko vojsko, žal so razni pisci po njem nekritično prevzeli to verzijo in s tem povzročili veliko zmedo. Kaj je Tumo napotilo k tako napačni informaciji, ne vem... Naj je vzrok kakršenkoli, z njegovim prikazom sbvari je bila storjena krivica resnici. Proti Tumovi trditvi so se takoj po objavi slišali glasovi...» Nato «kritik» pripoveduje, da «sta se v zadnjem času obširneje ukvarjala s to «eplzodo» dva avtorja — in sicer «eden glavnih akterjev« spominsko, drugi pa kot raziskovalec »na temelju dokumentov« — in da «sta postavila potek stvari v pravo luč«. Tako skuša ustvariti vtis, kakor da bi bila ta dva avtorja v nečem »popravila« Tumov prikaz in se za tem vtisom, skrije, ne da bi pokazal, v čem je Tumov opis »popravka« potreben, ne da bi navedel tiste Tumove besede, v katerih naj bi se krila ((izkrivljena oblika«, «napačna Informacija« in «krivica resnici«. Res se je bil «eden glavnih akterjev« epizode že «takoj po objavi« odlomka Tumovih spominov še za časa življenja le-tega oglasil proti njegovemu opisu a ga je tako tehtno zavrnil, da ob izidu spominov — tri leta pozneje — ni bilo čuti prav nobenega glasu proti! Raziskovalec, ki je pisal o epizodi lani »na temelju dokumentov«, pa tudi ni ničesar omajal v Tumovem opisu. Fišče-vo sklicevanje na oba avto Ta je neutemeljeno. V Tumovem opisu ni najti nobenega »krivega« podatka in v njem ne manjka noben bistveni podatek, pomemben za presojo ravnanja tistih, ki so se Jeseni 1918 zbrali v odboru za Javno bla- __,. ._____IT, D„„ 'glnjo in se sporazumeli za skup- roti in zgornjega dela Ul Rossetti, ;nQ odposlanstvo v Benetke. če bi bil «krltik» navedel Tu- ustanovitev enosmernega prometa do Ul. Rossetti na odseku in v smeri od Ul. Buonarroti do Ulice Plete; 3. povezave s stranskimi ulicami Stuparich, Palladio, Buonarroti in Plete morajo biti vedno proste za prevoz. Huda prometna nesreča vespista Z rešilnim avtom Rdečega križa so včeraj popoldne ob 15.10 pripeljala v splošno bolnišnico 56-letnega bolničarja Glovannija Fraua z Lomjerske ceste 30-1. ki se je malo prej hudo ponesrečil na cesti za Opčine, nekaj metrov nad o-vtnkom v Ul. Commerciale, Po prvem zdravniškem pregledu, kjer so mu ugotovili možganski pretres zaradi močnega udarca v glavo ter številne rane in udarce po rokah In levem kolenu, so ga nemudoma poslali na nevrokirurški oddelek, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. V bolnišnico je ponesrečenca pospremil tudi sin Mario, ki Je bolniškemu osebju Izjavil, da se je njegov oče peljal okrog 14. ure na vespi z registracijo TS 31360 proti Opčinam. Nad omenjenim o-vinkam pa Je iz nepojasnjenih razlogov, najbrž zaradi nenadne slabosti, (izgubil nadzorstvo nad vozilom ter se prevrnil na asfalt. mov opis, bi sleherni bralec takoj videl, da ga v ničemer ne «popravlja». Dejansko pa mu sploh ne gre za takšno popravljanje — kakršnega tudi ne najdemo pri obeh avtorjih, na katera se neopravičeno sklicuje — ampak za nekaj docela drugega: «Krlvlčno» se mu zdi, da pri Tumi za odposlanstvo skupnega odbora v Benetke odgovarjajo enako njegovi Italijanski in slovenski, meščanski In socialistični člani, ln bi rad predstavil zadevo drugače — tako nam* reč, da bi opral slovenske predstavnike — če že ne vse, pa vsaj delne — soodgovornosti za skupaj zasnovano in Izvedeno odposlanstvo! To pa skuša doseči z odstranitvijo lz slike dogajanja bistvene okolnosti, ki jo Je Tuma upošteval, a ki Je njegov «k.ritik» noče videti, namreč: «Krltik» bi rad sebi In bralcu dopovedal, da se je odbor za javno blaginjo na pobudo slovenskih članov odločil za nekaj — docela aill skoraj — nelredentističneg* ali neltallljanskega, ko je sklenil, obrniti se «na zavezniško poveljstvo ln ne na »italijansko vojsko«. A ta njegov ugovor bi veljal sa* mo v primeru če italijanska voj- j ska ne bi bila sestavni del zavezniške in če Italija ne bi bila na jadranskem področju odlično ! predstavljena v prav tistem zavezniškem poveljstvu, na katero so se tržaški politiki sklenili o- \ brniti za pomoč Trstu, ki da na more sam zagotoviti reda in mi- j ru, t. j. za njegovo zasedbo. 3 to okolnostjo so računali člani od-bora za javno blaginjo in zaradi nje so se tako lahko strinjali s predlogom slovenskih predstavnikov Italijanski nacionalci. Slika dogajanja, iz katere bi bila ta okolnost izrezana, je bistveno iz- : krivljena. In takšno sliko nam ponuja »kritik«, ki očita Tumi ((izkrivljanje« docela neosnovano! »Kritikovo« sprenevedanje je o-čitno tudi v primeru, če si ogledamo razlike ali nianse med izjavami treh članov odposlanst-v* v Benetkah pred — italijanskim in hkrati tudi antantnim — admiralom Marzoiam. Naj na kratko ponovim za ((kritikom« te izjave: Italijanski nacionalec »je izrazil željo, da bi prinesla pomoč in okupirala Trst Italija«, italijanski socialist «je zaprosil za intervencijo antante ali vsaj Italije v sporazumu z antanto«, dr. Ferfolja pa se tudi ni bistveno ) odmaknil od želja obeh Italija- -nov, ko je izjavil na koncu — po prvem poročilu, obiavlienem v tr- ) žaški ((Edinosti« (št. 301 z dne 4. novembra 1918) — da »bi mogel pristati na provizorično okupacijo po Italiji... le tedaj, če bi imela Italija za to direktno naročilo od antante«, ali — kakor navaja pisec — «če dobi Italiia za to formalen nalog antante«. Vse — bodisi Ferfočievo ali kogar koli za njim — iskanje ((formalnega naloga« ali ((direktnega naročda« antante Italiji, ki je bila sozmagovaka v dobl.ieni volni antante (čeprav je bila sama dotlej temeljito tepena) m ki so ji bili zavezniki obljubili «terre irredente« z neuipoštevnimi Slovenci (Jugoslovani) na njih, je bilo — prazno okolišen'el Razlike so nebistvene in za presojo tržaško - beneške ((epizode« nennoštevne. Naravno je morala biti Ferfoljeva izjava drugačna od izlave italijanskega nacionalista, toda pomena in vloge odposlanstva ni spremenila. Nobenega načina ni, ki bi mogel «oprati» slovenske člane odbora za javno blaginjo in odposlanstva — soodgovornosti zanj. Vsa takšna prizadevanja so bodisi sprenevedanje — kakor pri »kritiku« Tumovega prikaza — ali p« vodijo v narav-nostno sroremi-nje-vanje dejstev. To je npr. zagrešil pisec J. K-c, ki si je v sestavku «Trsta usodepolnl dnevi« (Slovenski Narod št. 252 z dne 25. decembra 1919) izmislil drugačno Ferftoljevo Izjavo pred admiralom Marzolo, češ da je dejal, »d# nikakor ne sme zasesti Trsta I-talija, temveč edino antanta ...» Takšna je bila prva dezinformacija v krivo ((zaščito« tistih »tržaških Slovencev«, ki lil jih rad «opral» najnovejši «kiritik». A vprašajmo se še, zakaj Fer-foDa ni tako izjavil admiralu Mar-zoli. Seveda se je hotel tudi držati sklepa, k sprejemu katerega js v odboru za javno blaginjo skupaj s še tremi slovenskimi kolegi tudi sam prispeval. A predvsem se je zavedal, da bi žrtvoval resnost svojega nastopa, če bi tako postavljal antanto v nasprotje z njenim delom Italijo! Takšna iz'ava se ne bi dala spraviti v sklad z udeležbo pri odposlanstvu v Benetke. Kdor je hotel ovirati antantno-italljansko zasedbo Trsta, je mora! nasprotovati tistemu odiod-slanstvu in vsemu antantofllske-mu vdajanju v usodo, ki so jo Trstu in njegovemu slovenskem«! zaledju ukro"li v londonskem paktu — menda vendar ne «dobr!!» — zavezniki. Nal navedem nekaj stavkov 1* pisma Ivana Hribaria z dne 12. februarja 1929 dr. Henriku Turni! »Vsaka druga rešitev Je bila takrat umestnejša, ker bi bila I-t.siHanom vsaj nekoliko grenil* nllhov apetit po slovenski zem-Hi Tud! delavska reoubilka, da-s* dvomim, da bi htlt delavci takrat zreli za vzpostavljanje 10 vzdrževani reda Vendar bi to H'o morebiti pripomoglo, da bi bila v Trst prišla mešana antantna zasedba. Velko vertetnostl pa za to tudi ni bilo. kalti antanta je Trst že vnaprej prisodila Italiji.« Dr. Henrik Tuma Je v tistih prevratnih dneh menil, naj bi socialistično delavstvo obeh tržaških narodnosti proti voHl meščanstva oklicalo tržaško avtonomno mesto; v spominih <'-‘r 39«) pripoveduje, da je »tudi mislil, da bi se v primeru revolucionarnega nastopa delavstva obrnili zaupniki delavske stranke na Wllsona m na ■'mertško zastopstvo, nal zasedejo Trst ameriške čete ali vsaj kombinirana četa Angležev, Francozov, Američanov 1. dr.» Besede o ((revolucionarnem nastopu delavstva« sem "odčrtal, d* bi jih bolje opaz'11 nelepo zava-janl bralci «kr''tlkove» knjige-kjer povrhu lzkrtvUanla Tumovega opisa tržaško-beneške ((epizode« najdejo tudi Se trditev, češ df. «.1e narodni odbor torej dejansko storil to. kar Je po pisanju H Tume moral storiti«! T'st| «parodni odbor« pa Je nasprotoval revolucionarnemu nastopu delavstva In se je z drugimi •-naklml nasprotnik' v odboru za Javno blaginjo sporazumel, da odpošlje odposlanstvo v Benetke po »antantno pomoč«, ki Je Imela z’a-st) tudi odvrniti nevarnost od Tume priporočanega nastopa. DUŠAN KERMAVNER BRITANSKO-ŠPANSKI SPOR GLEDE GIBRALTARJA Ali bodo res spregovorili zaradi tega tudi topovi? Kaj namerava storiti Madridko pa Britanci ne kažejo nobene volje, da bi utrdbo zapustili - 4800 španskih delavcev brez dela <anskih delavcev skuša zdaj dobiti marokanske. Madrid ki je z Marokom v do-r;ih„ odnosih, pa bi želel blokado sko a^arja izvesti tudi od mor-strani ter ga tako obsoditi na se večje težkoče. jJ?0* je. razvidno, se Madrid to z Gibraltarjem ne bojuje sa-Ve- z besedami in grožnjami, tem-PravS ^^kretnimi akcijami, če-v? prinašajo obojestransko ,i(ll škodo. Samo 4800 španskih na a?°e’v’ ki so ostali brez posla, f, Madrid stalo tri milijone letohL^'10- Vrhu tega &Panii° .omsce okrog 2,5 milijona bri-rihiUu turistov. Če se bo zaradi ^npattarskega spora letos to šte-zmanjšalo, bo Madrid moral Ppetl še večjo izgubo. ^.^•riovejši Spor med Londonom ia Ga Župan sprejel predsednike štirih evropskih ladjedelnic Član tega kluba je tudi tržiška ladjedelnica Italcantieri s _________ . _ zahteval znatno mero spretnosti, včeraj dopoldne sprejel na župan-Orkester je zaigral nekaj čardaškili stvu predsednike in glavne vodite-motivov nakar je celotni ansambel lje štirih evropskih ladjedelniških (plesalci, pevci in orkester) izva■ obratov, ki so se združili v «Dor-jal veliki finale z »Večerom v pre- chester Club«, to je v združenje. dilnici», ki ponazarja domače žen- ki zajema Italcantieri, »Cammel sko opravilo in veselje, ki vlada ob Laird« iz Londona, »Verolme Uni-njem v okviru vaške idile. ted Shipyards» iz Rotterdama in Drugi del se je začel z ljubko- ladjedelnico «Weser« iz Bremna. igrivim plesom «Prva ljubezen», v I ^Na.j^jiOTgan tegaklubapred^ tsrs*ff £s ss vzsj ss ‘fi in va cimbalist Sledila sta I Moss, predsednik nizozemske lad- dva šaljiva plesa, nato smo poslu- j^ejnice Verolme, predse^uk lad- šflli večerne vesmi v izvedbi zbora I jedeliuce «Weser» Krackov, tajnik san večerne pesmi v izveaoi zavru Dorchester oluba Bohlken ^ ostali ..............milil...mulim— | voditelji podjetij Župan je predsednikom evropskega ladjedelništva, M predstavljajo skupino z nad 45.000 nameščenci in 20 odst. celotne ladjedelske proizvodnje v Zahodni Evropi, izjavil svoje zadovoljstvo, da so se na prvi seji sestali prav v Trstu in izre kel želje, da bi sporazum med temi štirimi podjetji dajal vedno večji zagon svetovnemu ladjedelništvu, katerega je Trst eden izmed Kolone v štirih vrstah so bile dolge po več kilometrov najveftjih središč. Štirim predsed- ~ i , I nikom in tajniku kluba Je župan Mejo je prešlo na desetine tisocev vozil vseh vrst ppktanil mestni žig iz 13. stoletja. ZA DRŽAVNI PRAZNIK Ogromen dotok jugoslovanskih turistov čez mejne prehode Prijavljena nepoštena milanska obrtnika Varnostni organi tržaške kvesture so včeraj prijavili pristojnim sodnim oblastem dva milanska o-brtnika zaradi goljufije v škodo tržaškega odvetnika Germana Asqui na iz Ul. Donota št. 3, Asquino je že lanskega poletja naročil pri milanskem podjetju «Vilmar», ki trguje s pohištvom in katerega lastnika ste 27-letnd Al do Villa iz Ul. Grigna v Milanu in 28-letnd Aldo Maffi iz Ul. Mante Generoso 52. nekaj vrtnega pohištva. Po dogovoru bi mu obrtnika morala omenjeni material poslati do 25. junij® lanskega leta. Pri nakupu sta mu izročila še pobotni co, ki jo je podpisal Aldo Vitla. Pozneje, ko je Asquino zaman pričakoval nakupljeno blago, pa se je zavedel, da je bila naročilnica naslovljena na milansko podjetje »Eden Garden«, ki ima svoj sedež v Ul. Desiderio da Settignano ’ in ne na podjetje »Vilmar«. Minili so meseci in o blagu ni bilo ne duha ne sluha. Odvetnik se je zato obrnil na poveljstvo letečega oddelka, ki .je uvedlo preiskavo ter prijavilo oba goljufa sodišču. Včerajšnji praznični dan, »Dan borca*, so jugoslovanski ljudje izkoristili za množične izlete čez mejo v Trst, v Benetke in druga bližnja središča v Italiji. Skoza glavne mednarodne prehode, zlasti pa skozi prehoda pri Fernetičih in na Pesku, so se že v zgodnjih jutranjih urah začele prelivati dolge kolone avtomobilov in avtobusov, pretežno iz raznih krajev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Sijiije. Na sežanskem prehodu je bila ko bloka pa nazaj do Sežane in če- koloma dolga od prav so obmejni organi na obeh straneh ta preliv poenostavili v na j večji možni meri, se je prehod odvijal s precejšnjo težavo v štirih sporednih vrstah vozil. Tako intenzivnega prometa na glavnih pre; hodih letos še niso zabeležili niti ob prvomajskih in drugih večjih praznikih. Verjetno ie to treba pripisati tudi dejstvu, da je večina turistov iz sosedne republike izkoristila možnost »mostu* čez soboto in nedeljo, kar je mnogim omogočilo tudi skok globlje v Italijo. Ko smo se pri poveljstvih posameznih blokov zanimali za število prehodov jugoslovanskih vozil, so dejali, da točnega števila nikakor ne morejo še povedati in da bo obračun mogoč jutri ali celo pojutrišnjem. Na vsak način pa so dejali, da gre za več desettisoč vozil vseh vrst in za več kot 100.000 turistov. Sevoda se je vsa množica vozil potem poznala tudi v mestu, kjer so bile ulice v središču dobesedno zatrpane in so mestni redarji imeli polne roke dela, da so vsaj na glavnih prometnih vozliščih urejevali prometne tokove. Seveda so bile temu primerno tudi polne trgovine, pa tudi kopališča zlasti vzdolž bar-kovljanske obale. Največ vozil .je bilo s tablicami iz Ljubljane, Maribora, Reke, Zagreba, Beograda itd. Švicarska trgovska organizacija na področju potrošniških predmetov, kd ima razvito svojo dejavnost v vseh glavnih evropskih državah, Išče izkušenega sodelavca kot SALES REPREZENTANTA ZA JUGOSLAVIJO Zahteva se popolna trgovska izvedenost, poleg italijanščine popolno poznavanje slovenščine ali srbohrvaščine in nemščine ali angleščine, izkušenost v prodaji visoko kvalitetnih proizvodov ter v Marketingu in Merchanddsdngu. Glavna dejavnost zastopnika je prodor na jugoslovanski trg In uvedba prodaje visoko-kvailltetnih proizvodov, stiki s starimi in novimi klienti, reklamne in prodajne akcije, Merchandising, opravljanje raznih administrativnih nalog. Delo je primemo za mladega človeka, starega najmanj 25 let, ki Je pripravljen potovati skoraj vse leto na obširnem, vendar privlačnem področju kot je Jugoslavija. Nudi se primeren zaslužek, povračilo potnih stroškov, eventualno avtomobil in socialno zavarovanje. Prosimo, da se predloži lastnoročni življenjepis, slika in kopije dokumentov z navedbo datuma nastopa službe pod šifro: 3—474 Publdcitas A6 CH—4001 Basel (Švica) Danes se poročita v Ljubljani IVANKA HERGOLD in MARKO KRAVOS Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» jima čestita in želi mnogo sreče p zakonskem življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Slovenska prosvetna zveza obvešča novoizvoljene referente in odbornike ter predsednike prosvetnih društev, da bo prva odborova seja v torek, 8. julija ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Prosvetno društvo «SIovenec» v Borštu vabi vse pevce, da se udeležijo važnega sestanka, ki bo v ponedeljek, 7. julija, ob 21.30 v srenjski hiši. Odbor nes. Technicolor. Prepovedano mla- | dini pod 14. letom. SPDT priredi 13. julija izlet j avtobusom skozi Bovec do koče P°~ vrl 9- Ritz 16.CO «Ammazza tutti e torna Mangartom; od tu vzpon na solo«. Chuck Connors, Frank VVolff. Mangarta. Vpisovanje v Ul. Geppa rSrr HH »•=,:: »■arr zssltst, 'I ““ ;iLW551™™mu“.20v!a."u'iiw" Alabarda 16.30 «Un corpo caldo per 1’inferno«. K. Neli, J. Valmont. 1 ° K' Technicolor. Prepovedano mladina pod 18. letom. Aurora 16.30 «Krakatoa a est dl Gia-va». Technicolor Cristallo 16.30 «Paperino show» dokumentar «11 Caplto*' lJjShnCdue' deputati«. Fran-1 ***“ JavlJa' da se * P.riiel° * { (“n^r “ '»*“-• THro!rkiVPboOV?rilaloV SlTZ-J impero 16.30 «11 ragazzo che sorri- | vključno 25. julija letos, de«. Technicolor. Vittorio Venelo 17.00 «Lo strangola. tore d: Boston«. Tony Curtis, Hen ry Fonda Technicolor. Prepoveda- . no mladini pod 14. letom. Namesto cvetja na grob pok. K«?. Astra 16.30 »Tarzan e il grande flu- I la Bana daruje Viljem Ferluga lOV" me«. Technicolor. I lir za Dijaško matico. Pauzin VI* Ideale 16.30 «Con lui cavalca la I cene daruje 5000 Ur za Dijaško («' morte«. M ke Marshall, Helen Cha- tico. V isti namen daruje Marij nel, Paolo Giusti, Paolo Andre. | 5000 lir. Cronoscope Technicolor. Abbazia 16.30 «E per tetto un cielo | di stelle«. Giuliano Gemma. Te-chnicolor. m i Državna srednja šola s slovenski* negriero picchia- učnim Jezikom “Fran Levstik* »’ 8 p Proseku z oddeljenimi razredi v Darovi in prispevki KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni dramatični film: I GIORNI DELLA VIOLENZA Igrajo: P. L. Lauremce, A. Bosti, B. Lončar. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni we-stem Ulm: I VIOLENTI DI RIO BRAVO Igrajo: Lex Baker in Gerard Baray. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. julija 1969 se je v Trst«, rodilo 6 otrok, umrlo pa je 12 os«*' UMRLI SO: 92-letna Amalia N« schak vd. Bancalari, 30-letni Fr«« cesco Luzzateo Fegiz, 64-letna Lid’ Slega por. Paoletti, 87 letni Franc8, sco Primosi, 69-letni Giovannl Ci«K; 63-letni Giuseppe Banini, 68-let«’ Anna Novel por. Petruzzi, 82-let«; Giuseppe Bertocchi, 83-letna En*«; Dluochi vd. Pobega, 43-letna An n«*] zlata Ricatti por. Di Carluccio, ^ letni Giuseppe Matica, 60 letna chela Milic por. Grison. Z Zupan .je odredil uvedbo zebfj stega prehoda v Ul. San MicW* v višini Ul. Cereria ob protesta*1 ski cerkvi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16. DavanZ* Ul Bern i n 4. Benussi, Ul. Cava«’ 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Roja« NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) , Vielmettl, Trg della Borsa 12. c„. UHADNICO 1SCE IMPORT - EX- tauro, Ul Rossetti 33. Alla Mad«« PORT. Ponudbe na poštni predal na del Mare, Largo Piave 2. Sa«* 164. Trst. | Anna Erta di S. Anna 10. Mali oglasi Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas Je po mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in n ona ALOJZIJA GUŠTIN Pogreb drage pokojnice bo danes ob 18. uri lz hiše Ur losti na Colu - Repemrtabor na domače pokopališče. Žalujoči soprog, sin, hčere, snaha. vrnitiH in drugo sorodstvo Col - Repentabor, 5. julija 1969. Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Deželni svet zavrnil dva ugovora vlade na sprejeta deželna zakona Gre za zakon o lovu na ptiče ter za zakon o kmetijskih pogodbah z mešano najemnino - Odobrili so deželni zakon o dodatnem finansiranju za šolske gradnje Deželni svet je -včeraj ponovno ooobrt deželni zakon o lovu na Ptiče, ki ga je prvič odobril 7. ti. Vlada je namreč zavrnita ta deželni zakon z zahtevo, da o njem ponovno razpravlja deželni sveit, in s pripombo, da je v nasprotju z dtoločbami državnega zakona štev. 799 od 2. avgusta 1967, . Prepoveduje lov na ptiče z lima-^^anH, mrežam ditd. ter določa kaz-m za kršitelje zakona. Po vsej državi je tak lov na ptiče prepove-dan 4n je dovoljeno samo streljati s puško na ptiče. Deželna komisija kmetijstvo je razpravljala o ugovoru vlade in ga zavrnila, ker endv spada v pristojnost dežele. •Deželni svet je soglasno ponovno odobril omenjeni deželni zakon. Svetovalec a Caporiacco je izjavil, da nasprotuje lovu na ptiče, da P® glasuje za deželni zakon, da na ta način poudari pristojnost in ne-ddvisnost deželnega sveta. Na vrsti je bdi nato spet drugi deželni zakon, odobren 13. marca, *“ 8® je vlada zavrnila s pri-PPmbo, da ni v skladu z državnim gekonom. Gore namreč za deželni o predpisih glede kmetijskih P°gOdb z mešano najemnino, ki ~ Yveljavi samo v Furlaniji in na "datem. Bistvo tega deželnega zakona je v tem, da se odstranijo nazadnjaške oblike tako imenovane mešane najemninske pogodbe, ki J®5®1 že pečat fevdalnih odnosov, J" d® se odstranijo vsaj najbolj negativne posledice. V naši deželi velja 15.000 mešanih pogodb, ki se nanašajo na 50.000 ha površine, kar zavira -razvoj kmetijstva. Deželni ™kon se nekako vceplja na državni zakon štev. 756 z dne 15.9.1964 o kmetijskih najemninskih pogod-oah in ga izpopolnjuje ter prispe-va k njegovemu izvajanju na našem Področju. Vlada ga je pa zavrnila, ?a se dežela s tem vmešava Y državne pristojnosti dn da ta deželni zakon ni v skladu z omenje-“tht državnim zakonom. Deželna komisija za kmetijstvo :. Podarila pristojnost dežele m šuStOV,',la’ ,da deželni zakon upo-Specifične razmere ter po-, v _ naši deželi in Izpopol-državni zakon. Deželni svet oHrl z veftino glasov ponovno uoDrji omenjeni deželni zakon, ra-mr:sovcev, ki so se bili vzdržali prj Prvem glasovanju v marcu vnr veCino glasov, proti so glasoma svetovalci KPI in PSIUP, je zaiknA1 svet na*° odobril deželni sJrr1 0 dodatnem finansiranju za Sgr, gradnje. Kakor je znano, žela daje prispevke do 50 odst. , gradnjo šol na račun kapitala Odi delno kritje obresti (do 5 M . '■ Deželna uprava proučuje žrtj H8 prošenj, dn sicer 88 pro-r~dJ za prispevek na račun kapici,;? za skupne stroške v znesku thdMjonov Mr (449 mil. za 6 pomenih zavodov in 470 mil. za ai vrtcev) ter 30 prošeni ,, Prispevke na račun obresti (7 j»n™f'nSh dn strokovnih zavodov in otroSkih vrtcev). V okviru de-^mega proračuna za letošnje le-na razpolago sredstva za j^spevke ra račun kapitala, ni jih • ®? Prispevke za delno kritje o- bren zadevni deželni zakon. Zato je deželna uprava zdaj predlagala dodatni člen k omenjenemu zakonu, na podlagi katerega se dovoljuje deželni prispevek tudi v tem primeru. Svetovalci opozicije so kri-tiiziraild tak postopek. Proti so gla sovaii svetovalci PLI dn MSI, vzdržali pa so se svetovalca KPI, PSIUP in LSS. Prihodnja seja deželnega sveta bo v torek. Od 7. do 12. julija Protestne manifestacije mladine proti NATO Tržaška federacija komunistične mladine sporoča, da organizira teden proti NATO, in sicer od 7. do 12. julija. Na razne manifestacije, ki se bodo v tem tednu razvrstile v mestu in na podeželju, vabi vso mladino, ki hoče sodelo-raitl v naporih za odpravo gospodarske in vojaške odvisnosti, ki jo prinaša pripadnost Atlantski zvezi. Federacija komun! stične mladine poudarja, da se posledi- ce te pripadnosti občutijo zlasti v naši deželi in prihajajo do izraza z vojaškimi služnostmi, o-mejiitvami prometa, pomanjkanju specifičnih gospodarskih dejavnosti, znižanjem industrijske proizvodnje, čemur sledijo prisiljena e-mig,racija In malenkostne možnosti dostojne zaposlitve za mladino. V torek, 8. julija bo manifestacija na Trgu Garibaldi z začetkom ob 19. uri. Govoril bo deželni tajnik federacije komunistične mladine Angelo di Piero, prepevali pa bodo protesne popevke proti NATO. V sredo, 9. julija, bo v ljudskem domu v Ul. Madonnina ob 20.30 javna -konferenca z diskusijo, ki jo bo vodil vsedržavni tajnik italijanske komunistične mladine Borghini. V soboto, 12. julija, se bo ob 9.30 izpred Rižarne razvila karavana avtomobilov po .podeželju in to prispela proti večeru v Nabrežino, cd koder bo 'krenila v Milje, kjer bo ob 20. uri javno protestno zborovanje. Opolnoči bo s Trga Garibaldi odhod na veliko vsedržavno protestno manifestacijo v Firencah. iiinmiiiiiitiiifiimiiiimiiiiiiiiitmiiiiiiiitimmuiiiiitfiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiutiiiiiiiiiii OB VČERAJŠNJEM «DNEVU B0RCA» brestz- Zaradi tega je potreben za- I......... — l6*1 100 mdil. lir v letošnjem finani- jfcvrn zakonski ukrep. Z novim za n se ........................ n -DO m rvV^tu, za vsako prihodnje leto kanom se pooblašča dodatni izda- ti« i , u’ vsaiKO pnnocMje ioni ta njta 2003 pa bodio vključili v =■ namen v deželni proračun vsoto 1U0 rmlijcmov lir. Deželni svetovalci, ki so se udele. r'®kusije, so poudari']i nujnost taimuh prispevkov za šolske grad-tlU z‘astd za strokovne šole in o-držM- vrtce- Omenili so, da so rtiSi . Posegi nezadostni, komuni-so v -ln Psiupovski svetovalci pa so . Jt,!ziraM deželno upravo, da ro* s,,Jer^ okrepi tudi na tem pod-turiJU JraStnenterni. Predložili so P ran,o r&s°iucij°, naj hi deželna u-čimrM^e^rodovala pri vladi, da se usto„ J odobri zakon o razpustitvi so .ONAIRC. Med diskusijo Pomh svoJ° resolucijo s pri- Ipnj,1,00’ da. jo bodo ponovno prelitij. Odbornik G (ust je navedel, zaJ rie dio sedaj napravila so V^voj šolstva, in poudaril, da h Fujkii ukrepi znatno prispevali Gipi^ bJi novih šolskih zgradb, da h ,U3tanove ONAIRC je dejal, raan«nS:-a,nr;ima pristojnosti, da bi bodofaV Ja a 0 nJori ukinitvi in da cjva njenem upravnem odboru e« ..Predstavnika dežele, ln sicer in en Slovenec, Sveto-svet dr' Stoka je opozoril deželni stva J* Probleme slovenskega šol-ve ..i Poudaril nujnost ustanovit-slovenskih strokovnih zavodov. svetr6d . j-učkom seje je deželn. doriQt°r0^ril z večino glasov tudi . zakonski osnutek k de- deeLS? tetonu štev. 35 z dne 31 VirW?bra 1965. Ustanova ENALC iz. iz vm 111 Šolski zavod «G. Bearzi« raztUn sta namreč obnovila in PrcKfl. sv°ja šolska poslopja. Za tod« a sta za deželni prispevek, dela ?as*ai'e 50 težave, ker so bila ze v teku preden je bal odo- tt&aika knjigama, vabi Vs* tiste, ki so opravili n«kup ob njeni razstavi na tržaškem velesejmu n« razdelitev knjižnih daril DaNES. 5. JULIJA 08 18. URI V njenih PROSTORIH tRST . Ulica Sv. Fran- *Nke 20 - Telefon 61-792 Svečanost v Črnem kalu z odprtjem asfaltne ceste Zborovanju je prisostvoval tudi stari primorski partizanski borec dr. Aleš Bebler ter zamejska župana Millo in Dušan Lovriha Osrednji dogodek * ob proslavah i govornika Romana (KD) so v ži-Dneva borca na Koprskem je bila vahno razpravo posegli še komuni-otvoritev nove ceste skozi Osapsko stična odbornika Bergomas in Pel- legrini, demokristjana De Rinaldini in Ramani, De Cecco (PSIUP) ter Cecotto (MF). V nadaljnji razpravi je komisija proučila predloge glede ustanovitve posebne preiskovalne komisije, ki naj bi razčistila vprašanje izseljevanja ter {»skrbela za podporo izseljencem in njihovim družinam. Prvi podpisnik obeh predlogov je bil odbornik Baracetti (KPI). Po intervenciji odbornika Stopperja, ki je navzoče opomnil na obveznosti, ki jih je deželni svet sprejel v korist izseljencev, so v razpravo po segli še Baracetti in Peliegrini (K Pl), De Cecco (PSIUP), Pittoni (PSI), Ramano in Romani (KD), Trauner (PLI) ter Morelli (MSI). dcMno. že sinoči je bila na So-nerbskem gradu slavnostna seja krajevne skupnosti Cml kal, na kateri je podal poročilo predsednik krajevne skupnosti Jože Sedmak Zatem so prebivalci ob tabornem ognju prepevali narodne in partizanske pesmi ter zažigali kresove, saj se jim je uresničila desetletja dolga želja. Glavna svečanost je bila včeraj opoldne pri partizanskem spomeniku v črnem kalu, kjer se odcepi cesta v Osapsko dolino. Cesto je odprl predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan, ki je čestital prebivalcem k prazniku in pozdravil številne goste. Med njimi so bili predstavniki množičnih in drugih organizacij koprske občine bi številni gostje iz zamejstva, med niimi miljski župan Gastone Millo, dolinski župan Dušan Lovriha, šef italijanske obmejne policije za tržaško področje dr. PattarihO ’ in številni drugi. Prebivalci so v svojf sredi toplo pozdravili tudi znanega primorskega partizanskega - borca člana zveznega ustavnega sodišča dr. Aleša Beblerja. V otvoritvenem govoru je predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan povedal, da se je s to 5 km dolgo asfaltirano cesto odprlo novo poglavje zgodovine za prebivalce Osapske doline. Tu je vse polno naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti, od katerih je treba omeniti Osapsko in črnokalsko jamo, črnokalski grad, zlasti pa neustrašno partizansko vas Ga-brovico, kjer je bil med vojno sedež številnih terenskih organizacij, kjer je bila znana tiskarna in številne kurirske javke. Okupator je to vas tudi do tal požgal. Nova cesta bo pomenila hitrejši gospodarski in turistični razvoj Osapske doline in hitrejšo in boljšo vez s sosednim področjem. Hkrati bo to obsežnemu področju Istre vse do Kubeda, Gračišča in Gradine in še dalje močno skrajšalo pot do zamejskih krajev. Po otvoritveni slovesnosti se je kolona avtomobilov napotila skozi okrašeno Gabrovico in Osp do meje in nato do Socerbskega gradu, kjer je bilo zvečer partizansko srečanje s kultum^umetniškim programom. to stalnih deželnih komisij Pod predsedstvom odbornika Coc ciannija se je sestala prva stalna komisija deželnega sveta. Na zasedanju je bil izglasovan zakonski osnutek, ki vnaša spremembe v deželni proračun za leto 1969. Proti osnutku sta glasovali skupini KPI in PSIUP, glasovanja pa so se vzdržale skupine PLI, MSI in Slovenske skupnosti. Izglasovani ukrep sta v svojih govorih orisala deželna odbornika Gi-naldi ter Tripani. Z novim ukrepom namerava dežela doseči boljšo ureditev funkcionalnega značaja v zvezi s potrebami, ki so nastale v pretekli poslovni dobi ter konkretizacijo načrtov, kot so sanacija pod ročja rabeljskega rudnika, ponovno finansiranje deželnega zakona št. 12 iz leta 1967 ter prispevek goriški pokrajinski upravi za ustanovne stroške, ki jih je imela v preteklih poslovnih dobah. V zvezi s sanacijo področja rabeljskega rudnika bo deželna uprava poskrbela za prenovitev nekaterih stanovanjskih poslopij ter za popravilo cest in razsvetljave. Nadalje bo prispevala znesek 500 milijonov lir za kritje stroškov zakonskegu osnutka, s katerim bo goriška po krajinska uprava lahko razpolagala pri svojih daljnosežnih in koristnih načrtih. V razpravo so posegli odbornik Bettoli (PSIUP), Bosari (KPI) ter Moschioni (KPI). Pred končnim glasovanjem pa so obrazložili svoje stališče glede zakonskega osnutka še Bosari (KPI). Gefter Wondrich (MSI) ter Morpurgo za liberalce. Zasedala je tudi tretja stalna komisija deželnega sveta, kateri je predsedoval odbornik Ramani. Na tej popoldanski seji je bil soglasno izglasovan zakonski osnutek, ki ga je predložila deželna uprava, glede izrednih prispevkov za podporno dejavnost. Ta ukrep naj bi odgovarjal potrebam določenih sektorjev socialnega skrbstva. Poleg glavnega S SEJE OBČINSKEGA SVETA Prihodnji teden bo odločilen sestanek glede avtoceste Sovodenjci odločno zahtevajo, naj se upošteva spreminjevalaa trasa, ki jo je predložila njihova občinska uprava ■ Problem ureditve petih pokopališč Pred dnevi so se zbrali občinski so se že predhodno sporazumeli s svetovalci sovodetijske cbčine na seji, na kateri so obravnavali najprej problem pokopališč na področju občine in njihovo ureditev. Tako so odobrili načrt za razširitev pokopališča v Sovodnjah in zvišanje zidu, kjer je najnižji, da bo povsod enak. S tem se bedo crvohii stroški zvišali za 784.000 na skupno 8.586.000 Ur. Odobrili so najetje posojila po 550 tisoč lir za vsako pokopališče (na Vrhu, v Rupi, na Peči in v Gabrjah); sklenili so tudi, da bodo oddali zadevna dela na javni dražbi, brž ko bo odobrila pristojna oblast sejni skicp. Nadalje so odobrili najetje 6 milijonov lir posojila pri državni blagajni v Rimu za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1968. Prevzeli so 20 odst. stroškov za ureditev turistične ceste Sovodnje-Peč-Rupa, ki je sedaj končana;' delež stroškov za občino znaša nekaj nad 2.3 milijona lir. Pod točko razno je bil govor tudi o avtocesti in spremembi prvotne trase, ki bi presekala vas na dvoje. Župan češčut je poročal o razvoju tega problema in povedal, da bi moral biti v kratkem, morda prihodnji teden, sestanek med predstavniki pokrajinske uprave, dežele in ustanove ANAS (za državne ceste) s predstavniki sovodenjske občine. Takrat bodo dokončno zavzeli stališče do načrta z varianto, ki ga je občinska upra-da dala izdelati strokovnjaku iz Vidma in ki predvideva malo spremembo, s katero se bo cesta ognila središču vasi brez kakršnega povečanja stroškov. Neki starejši svetovalec je celo zagotovil, da bi po prvotnem načrtu v useku voda poplavljala avtomobilsko cesto. Vsekakor bo občinska uprava odločno vztrajala na stališču, da je treba cesto speljati okrog vasi, ker bi jo sicer gospodarsko uničil]i. V komisijo za občinske davke so ponovno potrdili tistab pet predstavnikov, ki so bili že do sedaj v njej. Odobrili so tudi, naj bi zunaj prebarvali cerkev na Vrhu, za kar tamkajšnjim župnikom. Ob tej priliki so svetovalci z Vrha sprožili zadevo ureditve ceste, ki priključuje vas na cesto Devetaki-Martin-ščina. Tu je občinski svet v Doberdobu že odobril dovoljenje za odstop potrebnega zemljišča, odnosno njegov prepis na občino Sovod-nje. Sedaj pa morajo počakati, da bo zadeva napravila običajno birokratsko pot raznih uradov in kic bo to napravljeno, bodo cesto popravili in asfaltirali. Po obravnavi še nekaterih manjših zadev so sejo zaključili nekaj po 23 uri. Danes klavirski koncert Freda Doška iz Zagreba Danes, v soboto, 5. t.m. ob 21.15 bo v dvorani Glasbene šole (Isti-tuto di Musiča) v Gorici, Ul. O-berdan 15, klavirski koncert enega najboljših jugoslovanskih pianistov Freda Doška iz Zagreba. Na programu so skladbe Bela Bartoka, Helmuta Ederja, Arva Parta, Branimirja Sakača, Dubravka Detoni-ja, Carla De Incontrera ter Shin-ichi-Matsushita. Koncert je organizirala kulturna ustanova E MAC; vstop je prost. TtidtnO' ubedntifau •iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiimiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiin JULIJA IN AVGUSTA POPOLDNE POLETNE POČITNICE GORIŠKIH TRGOVIN Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bodo imele živilske in druge trgovine na področju goriške občine zaprto zaradi poletnih počitnic popoldne ob navedenem roku z izjemo ob sobotah popoldne in pred prazniki; Od 1. 7. do 15. 7. 1969 bo zaprta trgovina Ada Juretig por. Malva-so na Korzu Italija 105; mlekarna Marta Zimic na Korzu Italija 109. Od i. 7. do 29. 8. 1969 Lina Cro-cetti, sadje in zelenjava, Korzo Italija. Od 1. 7. do 17. 8. 1969 Narciso Mazzolini, jestvine, Ul. Belhni Od 7. 7. do 17. 8. 1969 Cargnel vd. Giovanella, Ul. Montesanto 86; Enrico Tommasini, Ul. Casale 46; Angelo Miklus, Ul. Tominz; Lucia-no Salateo, Ul. Aquileia 6; Franco Furlan, Ločnik, S, Giorgio; Bruno Sdraulig, Ul. S. Giovanni 5; Giusti-na Kačič, Trg De Amicis; Giuseppe Vellesy, Trg S. Antonio; Valentino Hlede, Ul. Seminario; Gugliel-mo Ristits, Ul. Duca D’Aosta; Bratje Cattaneo, Ul. Friuli 12; Sergio Simonelli, Ul. Morelli 82; Livio Bri-sco, Trg Medaglie d’oro; Attilio Brisco, Ul. Ponte del Torrione; Antonio Brisco, Ul. S. Chiara 2; Egidio Visintin, Ul. Oberdan 9; Tommasi & Verbi, Ul. Garibaldi 20; Francesco Tommasini, Korzo Verdi 86; Marija Pecile in sinovi, Drev. XX. septembra; Sergio Skok, Ul. Rafut 27; Aliče Lestani, Ul. Formica 12; Marega in Stabile, Ul. Duca D’Aosta 106; Demetrio Mian, Trg S. Rocco 1; Maksimilijan Nanut, Trg štandrež 1; Giordano Semoli, Raštel 49; Claudio Persoglia, Podgora, Ul. Cotonificio 26; Mario Pin, Ul. S. Pellico 1; Oreste Celso, Ul. Mameli 6; Lucio Portelli, Ul. Carducci 31; Fausto Mugherli, Ul. XXIV maggio; Giuseppe Glessi, Ul. Brigata Pavia; Bernardino Contini, Korzo Italija 88; Giovanni Bigot, Ul. Garibaldi 4; O. Vendramin, Korzo Italija 4; Lucia in Bruno Valentinuzzi, Trg De Amicis; Federico Simoni, Ul. Toriani 63; Giuseppe Komauli, Ul. Don Bosco 173; Felice Bisiach, Drev. XX settembre; Enrico Pa-ron, Ul. S. Gabriele 79; Goriška zadruga, Ul. Don Bosco: Bratje Klavčič, Podgora, Ul. IV. novembre; Aurelio Tuzzi, Ločnik; Fran-cesca Zein, Ul. Cappella 15: Antonio Cicuta, Ločnik, Ul. Udine; F.Hi Zotti, Ul. Aquileia 32; Cigoj dediči, Ul. Crispi 17; Luigi Pecora-ri, Ul. Orzoni 40; Nerina Puia, Mocchetta; Valerija Makuc, Ul. P. Signorini; Marija Nanut por. Fross, Mihaelova ulica 99. štandrež; Darinka Cijak, Mihaelova ulica, Štandrež; Duilio De Fomasari, Ul. Persoglia 26 (do 31. 8.); Giuseppe Re-becchi. Ul. Friuli; Lina Zitteri, Ul. Pavia; Sergio Figel, Ul. Toriani; Danijel Makuc, Ul. Signorini; Bur-rificio Burdin, Ul. Giustiniani 52; Ofelia Comici, Ul. Pavia 70; L’Ar-tigiana, pekarija, Ul. Pavia 80; Bruna Volk, prodaja kruha, Ul. Fatebenefratelli; Bruna Pelizzon, Ul. Ristori 6; GugKelmo Coccolet, Ul. Pavia 76; Carla Romano, Ul. Montesanto 94; Miroslav Budihna, jestvine. Ul. Veniero 6; Dino Ro-ner, jestvine, Ul. Faiti 27; Luigia Scarel, Ul. Boccaccio 7 (do 30. 8.); Alfredo Ottolina, Mihaelova ulica, štandrež (do 31. 8.); Bruno Lau-renti, Ul. Diaz 9 (do 31. 8.). Katoliška prireditev danes in jutri v Doberdobu Danes in jutri bodo imeli na prostem v Doberdobu praznik katoliške roadine, ki ga organizira domače katoliško prosvetno društvo tHrasib. Danes ob 18. uri bo otvoritev. Sledi ob 19. uri odbojka Turjak-Doberdob; ob 21. uri nastopijo Šte-verjanci z igro «Deseti brate. Jutri ob 18. uri bodo razne igre in tekme. Oh 19.30 nastop«.jo moški pevski zbori iz Mirna ter domača zbora «Jezero» in «Hraste. Popoldne bo nastopila tudi folklorna skupina iz Koprive. Zvečer bo prosta zabava ob zvokih ansambla «Jana» iz Števerjana. Zvečer bo tudi žrebanje tretje loterije. Prvi dobitek je avto fiat 500. Danes in jutri ves dan deluje dobro založen buffet. Prejeli smo ln objavljamo: «V Vašem listu ste 26, junija poročali o seji doberdobskega občinskega sveta. Poročilo pa vsebuje netočnosti in hudo žaljive izraze o mojem izvrševanju dolžnosti občinske svetovavke. Ni res, da «že leta skorajda dosledno uporabljam italijanščino v diskusiji z županom in svetovalci.)) Pojasnjujem, da je občinski tajnik dolžan sestavljati sejne zapisnike točno in na svojo polno odgovornost. Daberdobski občinski tajnik ,pa slovenščine ne pozna in prejšnje čase sem ugotovila, da zapisniki niso bili točni, ker niso vemo odgovarjali izjavam in predlogom, ki sem jih na sejah., izražala z zahtevo, da se .vnesejo, v zapisnik. . . Ker se za nobeno ceno nočem dn po vesti niti ne smem, odpovedati '' dolžnostim občinske ' sveto • vavke, sem, za točno ugotovitev resnice, ki mi je vedno pri srcu, zaman predlagala, naj občina najame za občinske seje magnetofon ski trak. Zaradi tega govorim na sejah po slovensko, tajniku pa izročim italijansko besedilo mojih izvajanj. Le kadar ne utegnem pripraviti italijanskega besedila, se izjavljam v italijanščini. Tako se je zgodilo tudi na seji, ki je predmet Vašega poročila. V prvem delu seje sem govorila po slovensko in izročila tajniku italijansko besedilo svoje intervencije. V drugam delu pa sem govo rila v italijanščini, ker nisem u-teginiilia pripraviti italijanskega pismenega besedila. Vprašam Vas, gospod odgovorni urednik, kdio pa naj sestavi sejni zapisnik, če ne tajnik, ki je po zakonu za to poklican in odgovoren, dobeordobski tajnik pa sloven ščdne ne obvlada? V ostalem zagotavljam, gospod odgovorni urednik, da na sejah ne maram igrati vloge kimavca, ker obvladam zakone, ker imam globoko socialno sočutje do svojih so-občanov in ker želim izpolniti oo vesti in do kraja nalogo, ki so mi jo doberdobski volivci zaupali! Zavračam seveda tudi očitke idejne ihte ip osebne užaljenosti ter po. ziv na širok boj za uveljavljanje slovenskega jezika v javnem življenju, ker sem somišljenik sam> stojne demokratične organizacije, ki se vedno in vztrajno bori za jezikovne pravice slovenske skupnosti v Italiji. PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» priredi danes, jutri in v ponedeljek tradkionaliii piknik na Vrhu Pridržujem si pravico kazensko nastopiti zaradi namerne potvorbe resnice in zaradi žalitev, medtem pa Vas pozivam, gospod odgovorni urednik, da v smislu obstoječega zakona priobčite v Vašem listu to moje pismo, dn sicer na strani go-riško-beneškega dnevnika.)) S spoštovanjem! (Marija Ferietič občinska svetovavka v Doberdobu; Ne morda zavoljo grožnje s sodnim preganjanjem, ki jo je na nas naslovila gospodična Ferletičeva, ampak objavljamo njeno pismo zaradi podkrepitve našega pisanja. Svetovalka ne zanika naših trditev, da govori na sejah občinskega sveta v italijanščini, ampak priznava, da je za «točno ugotovitev res nice» in se zato, «kadar ne utegne pripraviti italijanskega besedila, izraža v italijanščini». Tako se je dogodilo na zadnji seji, isto se je dogodilo ha seji, ki ji je zatem sledil članek v našem listu o potrebi slovenskega tajnika, tako se je dogodilo že velikokrat prej. Radi verjamemo, da hoče gosoo-dična Ferletičeva do kraja izpnl niti nalogo, ki so ji jo zaupali doberdobski volivci, kot je to nekaj naravnega za vsakega svetovalca, sicer bi te naloge ne prevzel; toda slovenskim svetovalcem ni bila samo zaupana naloga, da tolma. čijo zakone, ker so za to odgovorni občinski tajnik in nadzorni organi, ampak jim je bila zaupana tudi naloga (tako izhaja iz voli! nih proglasov in programov stranke) uporabljati slovenski jezik in se boriti za njegovo domovinsko pravico, toliko bolj ravno v Dober, dobu, nad katerim visi v narodnostnem pogledu Damoklejev meč jedrskeaa pospeševalca. Ob tej ugotovitvi se mm zato zdi docela nerealistično zavračanje poziva (o katerem v našem članku sploh ni bilo govora) na širok boj za uveljavljanje slovenskega jezika v javnem življenju, ker se ta boj vsak dan bolj uresničuje v raznovrstnih enotnih pobudah za narodno enakopravnost, ki nanje pristajajo tudi «samostojne demokratične organizacije». ___________________________________________________________________ ..11 !<>> lil IMI lil i lil i lil MI i lil im HM >1111 MI i uiti iiimiKimi mittli [>I TI i II m lil m i n »III i i 11II MII I m m I m 11IIIVMI m I ni ...imuna VESTI Z ONSTRAN MEJE Nocoj ob 20. uri bo tekmovanje v briškoli (1. nagrada živo tele). Ob 21. uri bo ples ob sviranju domačega orkestra «The Sparks». Jutri ob 18. uri bo koncert zbora «Srečko Kosovel« iz Ronk. Ob 19 uri bo velik ples ob sviranju orkestra «Undon» iz Ljubljane. Peli bosta Marjana Deržaj in Andreja Župančič. Ob 22. uri bo tradicionalna tombola (činkvina 20.000 lir, prva tombola 30.000 lir, druga tombola 10.000 lir). Po tomboli se ples nadaljuje. V ponedeljek bo od 20. ure dalje ples s tekmovanjem najsta-rejšdh parov v valčku. C Deloval bo dobro založen bife z domačim kruhom, kra-škim pršutom in klobasami. -rt- Včerajšnji praznik borca so slovesno proslavili na Goriškem Največje slavje je bilo na Lokvah, kjer so se zbrali tudi kolektivi tovarn iskra, kije največje jugoslovansko elektronsko podjetje ■ Proslavi na Nanosu in v Vitovljah Včeraj so po vsej Sloveniji svečano proslavili dan borca. Na Goriškem so imeli številna srečanja, na katerih so obujali spomine na dni borbe proti okupatorju. Najbolj veličastno je biilo slavje na Lokvah, znanem partizanskem kraju na robu Trnovske planote. Domačini so odeli naselje v številne zastave. Poleg dneva borcev so slavili na Lokvah tudi jubilej ustanovitve II. VDV brigade, ki je vlivala na Primorskem strah in trepet okupatorju, ter tradicionalni praznik kolektivov največjega slovenskega podjetja «Iskra*, ki združuje kar 18 tovarn z 16.700 zaposlenimi. Kolone avtomobilov in avtobusov so prihajale na Lovke že v zgodnjih jutranjih urah. Pred začetkom uradnega dela proslave so prišli k slavnostni tribuni postrojem borci II. VDV brigade, ki jih je pozdravil nekdanji namestnik komandanta polkovnik JLA Branko HllllllllllllllllllimilllllllllUIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||m|||||||||||||||||||(n|||||||||||||„|,|,,,|,|||||||||||„|||||||||,„||,||||,||||„||||M|||||||||||||,||||||,| NA VPOGLED NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Dodatni seznam plačevalcev družinskega davka za leto 1969 in prejšnja v Gorici Nadaljujemo z objavo dodatne-1 tisoč 800); industrialec Pdetro Sol ga seznama goriških davkoplačevalcev družinskega davka, ki je te dpi na vpogled na protokolnem u-radu goričkega županstva. Industrialec Kurt Brumschweiler 6 milijonov (536.400 lir); industrialec Telemaco Caprara 6 milijonov (536.400); notar Bruno Se-culin 6 milijonov (536.400); zdravnik Enrvio Sorrentino 6 milijonov (536.400); posestnik lidia Homik por. Piotto 5.5 milijona (464.640); zdravnik Mario Lo Brutto 5.5 milijona (464.640); trgovec Federico Crocetti 5.5 milijona (464.640); trgovec Romeo Raccheitti 5 milijonov (397.800); slaščičar Mario Bisiach 5 milijonov (397.800); hotelir Aldo Caprnroni 5 milijonov (397.80); avtoprevoznik Romano Caprara 5 milijonov (397.800); trgovec Carlo Godina 5 milijonov (397.800); trgovka Feicita Godina 5 milijonov (397 tisoč 800); trgovec Silvio Godina 5 milijonov (397.800); inž. Augusto Lapanja 5 milijonov (397.800); trgovec Gnido Mizzon 5 milijonov (397 tisoč 800); trgovec Mario Morassi 5 milijonov (397.800): industrialec Ferrante Piotti 5 milijonov (397 za 5 milijonov (397.800); gradbenik Ibalico Tavagnacco 5 milijonov (397 tisoč 800); trgovec Nereo Visintin 5 milijonov (397.800); industrialec Ennea Vittori 5 milijonov 397.800); trgovec Vittorio Visintin 5 milijonov (397.800); zdravnik Livio Brelli 5 milijonov (397.800); zdravnik Sergio Brusiti 5 milijonov (397.800); odv. Giovanni B. Co6sa 5 milijonov (397 tisoč 800); odv. Cesare Deveta g 5 mali jonov (397.800); industrialec Giorgio Osbat 5 milijonov (397.800); industrialec Riccardo Osbat 5 milijonov (397.800); odv. Eno Pascali 5 milijonov (397.800); zdravnik Giuseppe Ronmitelli 5 milijonov (397 tisoč 800); notar Giuseppe Sardel-li 5 milijonov (397.800); zdravnik Mario Spanghero 5 milijonov (397 tisoč 800); Quirino Rigonat, ravnatelj občinskih podjetij, 4.8 milijona (371.750); zdravnik Giuseppe Fran-dolič 4.8 milijona (371.750); odvetnik Silvano Baresi 4.5 milijona (334 tisoč 260); Andrea Bergnadi, zdravnik, 4.5 milijona (334.260); bančni podravnatelj Carlo Capperii 4.5 milijona (334.260); odv. Luigi Querrini Luzzato 4.5 milijona (334.260); ra- diolog Carlo Maresi 4.5 milijona (334.260); kirurg Mariino Martincih 0.5 milijona (334.260); kirurg Vin-cenzo de Miohelini 4.5 milijona (334 tisoč 260); arhitekt Giordano Malni 4.5 milijona (334.260); trgovski zastopnik Vilko Nanut 4.5 milijona (334.260); trgovec Francesco Orzan 4.5 milijona (334.260); trgovec Ivan Plahuta 4.5 milijona (334.260); inž. Bruno Crocetti 4.3 milijona (311 tisoč 140); kirurg Luigi Bader 4 milijone (277.920); kirurg Fabio Beltrame kirurg, 4 milijone (277 tisoč 920); industrialec Carlo Brunsohvveiler 4 milijone (277.820); prokurist Mdchele Formentini 4 milijone (277.920); trgovec Giuseppe Predolin 4 milijone (277.920); kirurg Zodlo Princis 4 milijone (277.920); upokojenec Mario Tiberio 4 milijone (277.920); odv. Rambaldo Zuccalli 4 milijone (277.920); hotelir Carlo Bianchi 4 milijone (277.920); trgovec Luigi Fogar 4 milijone (277 tisoč 920); stavbni inženir Sergio Fomasir 4 milijone (277.920); inž. Edoardo Grusovin 4 milijone (277 tisoč 920); trgovec Olga Lutman vd. Olivo 4 milijone (277.920), (Se nadaljuje) Jerkič. V svojem govoru je orisal razvoj narodno osvobodilne borbe na Primorskem ter še posebej državne varnosti. Potem je spregovoril še generalni direktor podjetja «Iskra» Vladimir Logar. Povedal je, da je «Iskra* zelo pomembna za vso jugoslovansko elektronsko industrijo. Letos bo znašala vrednost njene proizvodnje že 125 milijard starih dinarjev, do 1975. leta pa naj bi se povzpela kar na 300 milijard dinarjev. V minulem letu je «Iskra* izvozila za 50 milijard starih dinarjev in je bila največji slovenski izvoznik. Računajo, da se bo izvoz tudi v prihodnjih letih stalno večal. Po uradnem delu slavja se je razvilo tovariško srečanje. Nekdanji borci, člani Iskrinih kolektivov in drugi so se pomenkovali, sklepali znanstva in obujali spomine v prijetnem vzdušju. Na Goriškem so imeli še več drugih proslav. Tako so na Nanosu obujali spomine na slavno bitko iz februarja 1942. leta, ki je pomenila prvo večjo plamenico upora na Primorskem. Udeležencem je govoril Martin Greif, eden od udeležencev bitke. Na Vitovljah pa so izročili namenu poldrugi kilometer dolgo cesto, ki so jo napravili vaščani v glavnem z lastnimi prispevki. Na proslavi je govoril poslanec Milo Vižintin. Primožičev pogreb v Pevmi Velika množica prijateljev in znancev je v četrtek zvečer v Pevmi pospremila na zadnji poti Giljota Primožiča, ki se je pred nekaj dnevi smrtno ponesrečil. Pogreba so se udeležili tudi prijatelji pokojnika z druge strani državne meje. Domači pevci so pred hišo, v cerkvi in na pokopališču zapeli nekaj žalostink. Zelo veliko je bilo cvetja. Pokojnikovi družini naše sožalje. V petek seja pokrajinskega sveta Prihodnji petek bo seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo razpravljali o problemu tovarne Nuo-va San Giorgio v Gorici in o korakih, ki jih morajo krajevne u-prave napraviti zato, da bi bila odpravljena nevarnost po zapori tega podjetja. CORSO. 17—22: «Se incontri Sar-tana prega per la tua morte«, G. Garko in K. Kinsky; italijanski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.30: «Un tranquillo pošto di campagna«, F. Nero in V. Redgrave; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22: «Quel-la sporca storia nel West», A. Giordana in G. Roland; italijanski kinemaskopski film. VITTORIA. 17.15: «Cerimonia segreta«, E. Taylor in R. Mitchum; ameriški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30—21: «11 giorno piu lungo« z 42 svetovno znanimi igralci. Ameriški film. Tržič AZZI RRO. 18.00: «5 per 1’infemo«, F. Gasco in M. Lee. Barvni film. EXCELSIOR. 17.30: «Quel)a dan- nata pattuglia«, D. Cummings in M. Greenwood. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «Una ragazza piuttosto complicatav), C. Spaak in J. Sorel. Barvni film. J\ova Gorim Soča (Nova Gorica): ((Angelika in sultan«, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30. Svoboda (Šempeter): »Neukročena Angelika«, francoski barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: «VroCa noč«, ameriški barvni film — ob 20. Šempas: «Družinski poglavar«, italijanski barvni film. Kanal: «Pas nedolžnosti«, italijanski barvni film — ob 20.30. Renče: »Maščevalec Iz Rim Rocka«, ameriški barvni film — ob 20.30. Prvačina: »Vera Crus«, ameriški barvni film — ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna A. Corso, Marzinl, Korzo Italija 89, tel. 24-43 TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «AHa salu-te» dr. Fabbris, Ul. Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna Bandelj Jožef, Travnik tel. 5442. v Ir ,,: «T0(/J? DE FRANCE»: 6. ETAPA mmrnimm _________________ Eddy Merckx je pokazal zobe: prvi na etapni in skupni lestvici Gimondi ni vzdržal dvoboja s svojim tradicionalnim nasprotnikom BELFORT, 4. — Belgijec Eddy Merckx je opravil v prvi gorski etapi letošnjega «Toura» zopet velik podvig in lahko rečemo, da je bil ves čas vožnje glavni protagonist med 125 vozači. Potem ko je z lahkoto in zanesljivostjo na prvi polovici proge nadzoroval vse poskuse posameznikov, da bi ušli njegovemu budnemu očesu, je na devet in pol km dolgem vzponu Bal-lon d'Alsace sprožil sam silovit napad, v katerem je vztrajal do I. 178 metrov visoko ležečega cilja, do katerega je privozil sam. Veliki poraženec današnje etape je Italijan Felice Gimondi. V tem prvem dvoboju med obema odličnima kolesarjema je gladko podlegel, saj je prispel na cilj z več kot štiriminutnim zaostankom za svojim tradicionalnim nasprotnikom. Do odločilnega naskoka je prišlo 75 km pred ciljem, ko je Merckx pobegnil glavnini skupno z Alti-gom, Gimondijem, Pingeonom, Pou-lidorjem, Wagtmansom, Galero in Mascarojem. Ta skupina sd je priborila nekaj naskoka in Letort v tem trenutku praktično že ni bil več rumena majica. Njegov zaostanek pri tej točki je bil namreč že precejšen. Merckx je stalno spodbujal k večji hitrosti in Gimondi, Pingeon ter Poulidor so zaostali. 10 km pred ciljem je znašal njihov zaostanek že 2'35”, postopoma so začeli zaostajati drug za drugim tudi ostali ubežniki in v ospredju sta ostala le še Merckx in Altig. 4 km pred zaključkom etape pa je omagal tudi Altig in Belgijec je tako sam prispel na cilj, kjer mu je etapna zmaga prinesla tudi rumeno majico. Etapna lestvica: 1. Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 131,500 km dolg-: e^apo Mul-house - Belfort v 3.37’25” s poprečno hitrostjo 36,345 km na uro. 2. J. Galera (Sp.) 3.36’20”, 55” zaostanka 3. Rudy Altig (Nem.) 3.39'20” 1’55” 4. Roger De Vlaeminck (Bel.) 416” 5. Wiifrid David (Bel.) 4’21” 6. Jan Janssen (Hol.) 7. Felice Gimandi (It.) 8. Roger Pingeon (Fr.) 9. Jean Claude Theilliere (Fr.) 10. Rini Wagtmans (Hol.) II. Van Impe (Bel.) 12. Gandarias (Sp.) 13. Harrison (VB) 14. Poulidor (Fr.) 15. Aimar (Fr.) 16. Castello (Sp.) 17. Vianelli (It.) 18. Delisle, vsi v času Davida 19. Bellone (Fr.) 4’44" 20 Mornene (Sp.) 4’54” zaost. itd. Skupna lestvica 1. Eddy Merekx (Bel.) 28.04’44” 2. Rudi Altig (Nem.) 2'03” zaost. 3. Jan Janssen (Hol.) 4’41” 4. Felice Gimondi (It.) 4’50” 5. Rajmond Poulidor (Fr.) in Franco Vianelli (It.) 4’56” 7. Roger De Vlaeminck (Bel.) 5’05” 8. Roger Pingeon (Fr.) in Derek Harrison (VB) 5’06" 10. Rinus Wagtmans (Hol.) 5’15” zaostanka itd. * * * Bitka za kilometre in minute pa rti edini boj, ki se v teh dneh bije okrog «Toura». Senca Merckxove diskvalifikacije na «Gi-ru>' zaradi dopimgiranja se vleče namreč še danes tudi po francoskih cestah in možno je. da bi imela tudi izredno hude posledice. Med francoskimi organizatorji Toura in mednarodno kolesarsko zvezo, kateri predseduje Italijan Rondoni, je prišlo namreč do nove zaostritve v medsebojnih, odnosih. Ob izvolitvi novega francoskega predsednika Pompidouja so namreč v Franciji proglasili za številne prekrške široko amnesti- Triestine pa Valcareggio, Rocco, jo in v okvir te amnestije so Trevisan, Radio, Blason, Maldini, vključili tudi kršitelje določil o do- Bergamasco, Renosto in Szoke. pingiranju, Rcndoni trdi, da ima pravico odločati o primerih dopinga v kolesarskem športu samo mednarodna kolesarska zveza, Francozi pa so prav nasprotnega mnenja. Raaldčnost obeh stališč je tako zaostrila odnose med obema strankama, da bi lahko v skrajnem primeru prišlo celo do kaznovanja francoske kolesarske zveze, 'iTour» sam pa bi razveljavili. Kakšen bo končni rezultat tega spora bo pokazalo zasedanje mednarodne kolesarske zveze 3. avgusta v Antwerpmu, ko bo tam zasedala na predvečer svetovnega kolesarskega prvenstva. V kolikor ne bo pri obeh strankah prevladala umerjenost stališč bi lahko prišlo do resnega in hudega razkola. m 1 1 n— 12. julija v Trstu Nastop veteranov Interja Triestine in Milana TRST, 4. — Veterani Triestine, Milana in Interja se bodo pomerili 12. julija v prijateljskem srečanju na stadionu »Grezar* v Trstu. Nastopili bodo mnogi nekoč znani in priljubljeni igralci. V lombardski enajsterici bodo tako igrali Lorenzi, Annovazzi, Bicicli, Achilli, Frignani in Brighenti, v vrstah SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gora in gorskega cvet-1 ja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. OBVESTI I O Izlet ŠD Breg na Koroško SD Breg priredi v nedeljo, 13. julija izlet na Koroško in sicer v Ziljsko dolino in k Osojskemu jezeru. Prijave sprejemajo vaški poverjeniki društva. TENIS Franulovie v ZDA SPLIT. 4. — Znani jugoslovanski teniški igralec Željko Franulovič je odpotoval na daljšo turnejo po ZDA in Kanadi. Nastopil bo v Wasihingtonu, Cincinnatiju, Quebecu in Indianapolisu. V tem mestu bo nastopil tudi na ameriškem prvenstvu na peščenih i-griščih. ALPINIZEM Zamejski planinci na taboru v Vratih Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije je tudi letos organizirala v Vratih pod Triglavom alpinistični tečaj. Nanj je povabila tudi slovenske alpiniste iz zamejstva, in sicer po dva iz Trsta, Gorice in Celovca. AVTOMOBILIZEM RALLY «SUTJESKA 69» TJENTIŠTE, 4. — Na tradicionalnem avtomobilskem raljyju «Su-tjeska 69» je zmagala letos posadka Pušnik - Turel, ,ki sta tekmovala na avtu znamke renault - gor-dini. Na 2. mesto se je uvrstil znani jugoslovanski vozač Palikovič. Moška odbojkarska šesterka Brega se je letos v kvalifikacijskem delu promocijskega prvenstva dobro odrezala, zdaj je pa tudi med favoriti za zmago v deželnem finalu ODBOJKA V PROMOCIJSKI IN NARASCAJNISKI LIGI Dve šesterki ŠD Breg v finalnem turnirju Morda bo nastopil v finalu tudi nabrežmski Sokol - Finalist je tudi štandreška Juventina Cez dobra dva tedna bo na sporedu še zadnje dejanje letošnje odbojkarske sezone. V Remanzaccu pri Vidmu bo na sporedu finalni del moške promocijske lige. Za ta turnir so se uvrstile šesterke Brega in CR.DA iz Trsta, Juventine iz Standreža ter domača Kennedy. Iz tega seznama lahko takoj izberemo favorita: to je ekipa dolinskega Brega, ki že tri leta zaporedoma skuša prebiti oviro, ki jo luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TENIS PRED 14.000 GLEDALCI Presenečenje v lVimbledonu: Jonesova premagala Kingovo V moških dvojicah sta zmagala Newcombe in Roche LONDON, 4. — Mednarodni ((odprti« teniški turnir v lVimbledonu je prinesel danes v finalu ženskih posameznic veliko presenečenje. 31-letna angleška profesionalka Ann Jones je povsem nepričakovano premagala Američanko Billie Jean King in je tako izbojevala pred 14.000 gledalci najdragocenejšo zmago v svoji športni karieri. Ta zmaga je tem pomembnejša, ker jo je dosegla prav proti lanski zmagovalki. Jonesova se je v Wimbledonu sedemkrat uvrstila v polfinale in iiiiimiiiiiiiiniitiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiminmiii NA ZASEDANJU POKRAJINSKIH PREDSEDNIKOV CONI V RIMU Letošnje mladinske igre so šele začetek širše akcije RIM, 4. — 93 predsednikov pokrajinskih odborov CONI se je danes sestalo v Rimu, kjer so pod vodstvom predsednika CONI odv. Onestija pregledali opravljeno delo na področju letošnjih mladinskih iger. Odv. Onesti je med drugim povedal, da se je mladinskih iger Rusko kegljanje je v toplih poletnih večerih prijeten šport in razvedrilo. Naša društva bi lahko pogosteje prirejala tekmovanja v tej panogi. Na sliki: prizor z zadnjega tekmovanja ŠK Kras v Zgoniku letos udeležilo samo v obveznih panogah nad 600.000 dečkov in deklic, skupno s tistimi, ki so nastopili v neobveznih panogah in ko bodo tekmovali tudi v zimskih športih pa bo to število naraslo še krepko navzgor. Več kot polovica tekmovalcev ni bila včlanjenih v nobeno športno društvo in so se prijavili za nastop na mladinskih igrah povsem na svojo osebno pobudo. Zato je ta manifestacija dosegla res izjemen uspeh. Onesti je nato dejal med drugim: «To je pa šele začetek široke akcije, ki se bo razvijala na vseh koncih Italije. Ob svojem povratku domov bodo mladi tekmovalci, njihovi starši in vzgojitelji zahtevali od vseh svojih občinskih u-prav, naj se lotijo gradnje športnih naprav. Moti se vsak kdor meni, da se bo to veličastno gibanje, ki je umirjena in dostojanstvena zahteva k večji športni spodbudi, tudi že zaključilo.* Ob zaključku zasedanja so prisotni sprejeli poseben poziv oblastem, ki naj spremene občinski in pokrajinski zakon (čl. 91), ki bi moral (po tem predlogu) občinske in pokrajinske uprave obvezovati, da grade in skrbe za športne na prave, ne pa da to opravljajo po svoji uvidevnosti. V dokumentu je tudi zahteva, po kateri bi morali znižati obdavčevanje vstopnic za športne prireditve, posebno za tiste, ki privabijo na igrišče manjše število gledalcev. samo enkrat (leta 1967) tudi v finale, kjer pa jo je premagala prav Kingova. V današnjem nastopu je bila A-meričanka v začetku uspešnejša, nato pa je Angležinja prevzela vajeti igre v svoje roke in sd je priborila zmago, kateri ni mogoče oporekati. Jonesova sodi v skupino profesionalnih igralcev, katero vodi Me Call, poleg nje pa jo sestavljajo še Rod Laver, Ken Rosewall, Roy Emerson in tudi velika poraženka današnjega dne, Billie Jean King. Tehnični izid finalnega srečanja posameznic je bil naslednji: Jones (VB) - King (ZDA) 2:1 (3:6, 6:3, 6:2) V finalu moških dvojic je naslov jvimbledionsikoga prvaka ostal v istih rokah kot lani in sicer s takim rezultatom: John Newcombe - Tony Roche (oba Avstralija) - Tom Okker (Niz.) - Matry Riessen (ZDA) 3:0 (7:5, 11:9, 6:3) Zmaga obeh Avstralcev je bila lažja, kot to kaže izid. Srečanje je trajalo v cetoti le uro in 50 minut. • * * številka ena svetovnega tenisa, avstralski profesionalec Rod Laver in njegov mladi rojak John New-combe se bosta danes popoldne pomerila v srečanju za naslov le tošnjega wimbledonskega prvaka med moškimi posamezniki. Lawer bo tako opravil že svoj šesti finalni nastop v lVimbledonu in njegove možnosti za osvojitev zmage so velike. Newcombe, ki je v polfinalu izločil svojega soigralca (v dvojici) Rocha po treh urah zagrizene igre, je v Wimbledonu že zmagal in sicer pred dvema letoma. Danes mu bo seveda zelo težko ponoviti ta uspeh, saj so njegove možnosti proti Laver ju dokaj skromne. * * * Mednarodno združenje teniških igralcev se je odločno izrazilo proti odločitvi mednarodne teniške zveze, po kateri profesionalci ne bodo smeli nastopati na teniškem tekmovanju za Davisov pokal in bo torej to tekmovanje ostalo še naprej «zaprto». Predsednik tega združenja, Avstralec John Nevvcombe, ki je postal po zmagi nad svojim rojakom Tonyjem Rochern finalist letošnjega jvdimbledonskoga turnirja, je med drugim izjavil naslednje: ((Obžalujemo, da je prišlo do te odločitve danes, ko so skoraj že vsi pomembnejši turnirji dostopni tudi profesionalcem. če hoče ostati tekmovanje za Davisov pokal še v bodoče prireditev na svetovni ravni, je treba absolutno dovoliti, da na njej nastopijo tudi profesionalca. Po prihodnjem sestanku mednarodne teniške zveze v Pragi se bomo sestali tudi mi, profesionalni igralci, in bomo ubrali svojo taktiko in odločitve. Naši bodoči načrti in naše sodelovanje na turnirjih bodo odvisni od praških sklepov. Od' mednarodne teniške zveze zahtevamo, naj spremeni svoj pravilnik.« Mednarodno združenje teniških igralcev šteje 85 profesionalnih in amaterskih igralcev in 77 od teh se je v preteklem tednu izrazilo za «odporti» Davisov pokal. loči od D lige. Letošnja možnost je zelo velika. Edina postava, ki lahko zagreni pot slovenskemu moštvo je CRDA, ki pa se bo morala v primeru zmage odpovedati napredovanju, ker je že zastopana v C ligi. Breg je v svojih zadnjih nastopih potrdil, da preživlja trenutno dobro formo, kar je dokazal predvsem v tekmi z rutiniranim VIS. Tega je kar dvakrat odpravil s 3:0. Škrinjar in ostali torej lahko upajo na dobro uvrstitev, če ne celo na prvo mesto. Na tem prvenstvu sta poleg Brega nastopili še dve slovenski šesterici. Gaja je dosegla v primerjavi z lanskim letom precejšen napredek, vidi pa se, da ji primanjkuje tehnično vodstvo, kajti fantje precej improvizirajo. Sokol pa je svojo ekipo krepko pomladil. Neizkušeni Nabrežini pa niso dali opustili vseh upov za uvrstitev v finalno kolo. Ker CRDA ne more napredovati, bi bilo umestno, da bi v finalu nastopila postava Sokola. IZIDI: Skupina A Flamdnio - CRDA 0:3 Sokol - GRDA 0:3 LESTVICA CRDA Sokol Flaminio Skupina B VIS - Gaja Breg - VIS 12 6 0 0 6 12 8 4 0 3:0 3:0 LESTVICA Breg 4 4 0 12 0 8 VIS 0 2 2 6 6 4 Gaja 4 0 4 0 12 0 Tudi naraščajniškega prvenstva bi moralo bnitd včeraj konec. Na dolinskem igrišču pa sta se sinoči predstavili le dve šesterki, Breg in Flamimdo. Breg je tako osvojil brez borbe srečanje z Gasilci in si je NiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii BOKS Po ustavitvi sodnega postopka Kdo je kriv Elzejeve smrti? Elze je umrl lani po srečanju z Italijanom Duranom KOELN, 4. — Sodni postopek proti povzročiteljem smrti nemškega boksarja Juppa Elzeja, ki je umrl potem ko se je lani 12. junija boril z Italijanom Carlom Puranom za naslov evropskega prvaka sre-dnje teže, so prekinili. V koelnskem inštitutu za sodno medicino so namreč ugotovili, da je E'ze pred (ali tudi med) srečanjem zaužil vsaj dve tableti «per-viitina*. Poleg tega je zaužil neko »psihično poživilo*, ki mu je sicer verjetno povečalo borbenost, zmrnjšalo pa reflekse in priprav-ljenost. Sodne oblasti nikakor niso mog> ugotoviti, kdo je Elzeju posredoval ta ‘■redstva za dopmgira-nje, ali pa jih je sam zaužil brez vednosti tretjih oseb. Prav zato niso mogli nikogar obtožiti sokrivde za Elzejevo smrt, vsekakor pa je bil tragični zaključek življenja tega nemškega boksarja posledica užvanja poživil. Kot je znano je Elze v 15, t.j. v zadnjem krogu odstopil, kmalu nato pa se je zrušil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirati na možganih. 28-letni boksar pa se po operaciji ni več uvedel in je 28 junija umrl. JADRANJE NEAPELJ, 4. — Jutri se bo začelo v neapeljskem zalivu svetovno jadralno prvenstvo razreda »le- teči Holandec*. Prijavilo se je 38 tekmovalcev iz 25 držav. Prvenstvo se bo zaključilo 12. julija. Glavni favorit je Anglež Pattison, ki je tudi svetovni in olimpijski prvak. Dobre možnosti za zmago imajo tudi nekateri sovjetski in ameriški jadralci. Kriza v norveški državni skakalni reprezentanci OSLO, 4. — Norveška smučarska zveza je odpustila iz službe trenerja svoje skakalne reprezentance Toralda Engana, bivšega svetovnega prvaka. Engan in norveški državni reprezentanti v smučarskih skokih so zahtevali, naj bi norveška smučarska zveza namestila stalnega trenerja (Engan je bil nameščen la honorarno), obenem pa naj bi Tudi povišala tekmovalcem odškodnino za izgubljeni zaslužek v dneh, ko trenirajo in nastopajo v inozemstvu. Smučar ska zveza je te zahteve odbila in Engana odpustila. Vsi reprezentanti so zdaj zagrozili z bojkotom treningov za svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, ki bo prihodnje leto na Češkoslovaškem. itaiko zagotovil drugo mesto na lest. Mica in morda tudi napredovanje J finalni del tega turnirja, ki bo v nedeljo 13. t.m. (kraj še ni določen). Prvo mesto na lestvici j* pripadlo postava CRDA, tretje p» tržaškim gasilcem. IZIDI: CRDA-Gasilci 2:0 Flaminio - Breg 0:2 Breg-CRDA 0:2 Gasilci - Flaminio 0:2 b. b. Gasilci - Breg 0:2 b.b. Flaminio - GRDA 2:0 b. b. KONČNA LESTVICA GRDA Breg Gasilci Flaminio 2 10 6 6 8 4 8 4 t. v. S. Pernarčič na skupnih pripravah mladinske reprezentance MODENA, 3. — Italijanska državna članska in mladinska žensk« odbojkarska reprezentanca se bosta v dneh od 4. do 12. avgust« pripravljali v Covercianu ali v Be-neventu na svoje prihodnje mednarodne obveznosti, članice se bodo 13. in 16. avgusta pomerile t kraju, ki ga še niso določili, z Japonkami, mladinke pa bodo nasto-pile v dneh od 29. do 31. avgust« na mednarodnem turnirju v Modemi, septembra pa na evropskem prvenstvu v Moskvi. Priprav se bo udeležila tudi članica Bora Sanja Pernarčič, skupno z njo pa še dve igralki iz naš« upravne dežele: Camillotti iz Sad leja in Barbieri iz Gorice. * * * Italijanska moška B reprezentanca bo nastopila od 20. do 27. julija na mednarodnem turnirju v Faenzi, avgusta pa na Siciliji. Re; prezentanti se bodo pripravljal) na ta dva nastopa na skupnih pripravah v Firencah 12. in 13. julija. Med sklicanimi sta tudi dva Tržačana: Valter Veljak in Adri-jari Pavlica. 2. - 3. — 4. — 5. — 6. — prvi 1 1 drugi X 2 prvi 1 drugi 2 prvi 1 drugi 2 prvi X 1 drugi X 2 prvi 1 1 drugi 1 2 prvi X X 1 drugi 2 1 X Športno društvo «Breg» sklicuje 4. REDNI OBČNI ZBOR danes, dne 5. julija 1969 v zadružni dvorani v Dolini s prvim sklicanjem ob 20.30 in ob 21. uri z drugim sklicanjem, S sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev in nagrajevanje elanov 1. nogometne ekipe 2. predsedniško poročilo 3 tajni ko poročilo 4. blagajniško poorčilo 5. poročilo gospodarja 6. poročilo nadzornega odbora 7. razrešnica staremu odboru 8. volitve novega odbora 9. razno. GEORGE SAND Indiana 9. Človek, ki si vse to privošči brez strahu, da bi se osmešil ali da bi ga preklinjali, in se mu posreči, da ga ne zadene ne to ne ono, je neranljiv; vse si sme upati in vse upati. Tudi najmodrejši ugovori so utihnili ob presoji, da je Ray-mon blazno zaljubljen, kadar ga popade. Mož, ki je zmožen norosti v ljubezni, je dokaj redko čudo v družbi, in ženske ga nikakor ne omalovažujejo. Ne vem, kako se mu je posrečilo, toda ko je spremil gospo de Carvajalovo in gospo Delmarejevo do njune kočije, je pritisnil Indianino ročico na svoje ustnice. Še nikoli se ni dotaknil njenih prstov ukraden in pohlepen poljub, čeprav se je rodila pod gorečim podnebjem in ji je bilo devetnajst let; devetnajst let otoka Eourbona, kar zaleže za petindvajset let v naši deželi. Bila je tako bolehna in živčna, da je pri tem poljubu skoraj kriknila; moral jo je podpreti, da je lahko stopila v kočijo Takšne rahločutnosti Raymon še nikoli ni doživel. Kreolka Noun je bila trdnega zdravja, Parižanke pa ne omedlijo, če jim kdo poljubi roko. «Ce bi jo dvakrat srečal,« si je rekel, ko se je umaknil, ebi zgubil glavo * Naslednjega dne je popolnoma pozabil Noun; vse, kar je vedel o njej, je bilo to, da je v službi gospe Delmarejeve. Bleda Indiana je prevzela vse njegove misli, napolnila vsa njegove sanje. Kadar je Raymon začutil, da je zaljubljen, se je po navadi omamil, pa ne zato, da bi zadušil porajajočo se ljubezen, ampak narobe, da bi pregnal razsodnost, ki mu je narekovala, naj pretehta posledice. Za naslado vnet, se je z vso pohlepnostjo poganjal k svojemu cilju. Ni bil gospodar viharjev, ki so se razbesneli v njegovih prsih, kakor ni bil gospodar, da bi jih zopet vnemal, kadar je začutil, da pojemajo in ugašajo. 2e drugi dan je dognal, da se je gospod Delmare odpeljal po trgovskih opravkih v Bruselj. Pred odhodom je zaupal svojo ženo gospe de Carvajalovi, ki je ni posebno maral, a je bila edina sorodnica gospe Delmarejeve. Služil je bil vojsko od prostaka, njegova rodbina je bila neznana in revna, očitno se je je sramoval, ker si je venomer dopovedoval, da se je ne sramuje. A čeprav je vse svoje življenje oponašal ženi zaničevanje, ki ga, nikakor ni netila, je vendarle čutil, da je ne sme siliti, naj se osebno zbliža z njegovimi nevzgojenimi sorodniki. Sicer pa se ni mogel znebiti nekega posebnega spoštovanja do gospe de Carvajalove, kakor se je je rad ogibal, saj je imel za to tudi svoje vzroke. Gospa de Carvajalova je bila iz odlične španske rodbine in ena tistih žensk, ki se nikakor ne morejo vdati, da ne bi nič pomenile. V dobi, ko je Napoleon vladal Evropi, je kadila Napoleonovi slavi in se pridružila. s soprogom in svakom stranki josephinov; toda ■ njen mož se je dal ubiti ob padcu kratkotrajne zavojevalčeve dinastije, Indianin oče pa se je zatekel v francoske kolonije. Tedaj se je spretna in dejavna gospa de Carvajalova umaknila v Pariz, kjer si je s kdove kakšnimi špekulacijami na borzi ustvarila novo blaginjo na razvalinah svojega nekdanjega blišča. Z duhovitostjo, spletkarstvom in vdanostjo je dosegla povrhu naklonjenost dvora in njen dom je bil med najuglednejšimi, kar jih je bilo na seznamu varovancev civilne liste, čeprav ni bil razkošen. Ko je prišla Indiana po svakovi smrti v Francijo kot žena polkovnika Delmareja, je bila le malo navdušena za to skromno zvezo. Vseeno je opazila, kako uspevajo ne- znatni kapitali gospoda Delmareja, čigar delavnost in trgovska nadarjenost sta odtehtali celo doto; Indiani je kupila mali dvorec v Lagnyju in tovarno, ki je bila c njim povezana. Po zaslugi posebnih zmožnosti gospoda Delmareja in z denarnim posojilom bratranca njegove žene po svaštvu, sir Ralpha Browna, so se polkovnikove kupčije v dveh letih srečno razvile, dolgovi so se odplačevali, in gospa de Carvajalova, za katero je bila premožnost prvo priporočilo, je naklonila nečakinji veliko ljubezni ter ji obljubila ostanek svoje dediščine. Indiana ni bila častilakomna, teti je izkazovala svojo skrb in nego Iz hvaležnosti, ne iz koristo-lovstva; pač pa je bilo v polkovnikovem obnašanju toliko enega kot drugega. Kar se tiče političnega prepričanja, je bil kot, iz železa; proti nedotakljivi slavi svojega velikega cesarja ni maral slišati ničesar, branil jo je s slepo trmo šestdesetletnega otroka. Zatorej se je s hudimi napori potrpežljivosti premagoval, da v salonu gospe de Carvajalove ni neprenehoma bruhal, saj so hvalili tam samo še restavracijo. Ni mogoče prav oceniti, koliko je pretrpel ubogi Delmare zaradi kakih pet ali šest starih privrženk. Prav te neprijetnosti so bile deloma vzrok, da se je tako pogo-stoma znašal nad svojo ženo. Zdaj, ko smo ugotovili te stvari, se vrnimo h gospodu de Ramičreu. V treh dneh je že zvedel vse te domače podrobnosti, tako vneto Je zasledoval vse možnosti, ki bi ga utegnile spraviti v stik z Delmarejevo družino. Vedel je, da bo lahko srečal Indiano, če se bo prikupal gospe Carva jalovi. Zvečer tretjega dne se je naznanil pri njej. V salonu je bilo le štiri, pet ostrogotskih obrazov, ki so resno igrali «reversi», in dvoje ali troje domačih deklet, pravšnih ničel, kakršne smejo biti tiste, ki imajo po šestnajst prednikov. Indiana je potrpežljivo polnila dno preproge na tetinih statvah. Sklanjala se je k vezenju na videz vsa prevzeta od tega mehaničnega opravila, In morda zadovoljna, da lahko uhaja tako hladnemu blebetanju svojih sosed. Ne vem, ali je — skrita za dolgimi črnimi lasmi, ki so viseli na rože na statvah — obnavljala v svoji duši razburjenje bežnega trenutka, ki jo je posvetil v novo življenje, ko je naznanil služabnikov glas več oseb, in je mj« kot na plesu, pa je bilo narobe. Nepričakovana težava j« nortnetila njegovo poželenje, povečala ognjevitost njegovi pogledov in več živahnosti in življenja zavitim vprašanjem, s katerimi je ogovarjal gospo Delmarejevo. Ubogi otrok je bi> prava novinka v tem načinu napadanja. Ni se mogla braniti, ker ni zahteval ničesar; toda primorana je bila poslušati ponudbe gorečega srca, slišati, kako jo ljubi, in dopustiti, da jo obdaja z vsemi nevarnostmi zapeljevanja, ne da bi s* upirala. Kakor se je stopnjevala Raymonova predrznost, tako Je naraščala njena zadrega. Gospa de Carvajalova, ki s« je ponašala z duhovitostjo, in kateri so pohvalili Raymonov« duhovitost, je pustila kvartanje in začela z njim izbran p-»go vor o ljubezni, v katerega je kanila precej španske strast nosti in nemške metafizike. Raymon je z veseljem sprejel izzivanje, In pod pretvezo, da odgovarja teti, je povedal nečakinji vse, kar bi ta ne bila marala poslušati, (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI «, II., TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 954123 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnadrei Četrtletna 'l 250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna Številka » tednu tn nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči raCun: Založništvo tržaškega tisk* Trst 11J5374 - Za SFRJ- ADIT, DZS, Ljubljana, Start trg 3/ln telefon 22-207, teko« raCun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnanCno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi m lir beseda - Oglasi za tržaško tn goriško pokrajino ne naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Socletž Publicltk Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst