OCENI R A S P R A V E I N S T I T U T A ZA JEZIK J U G O S L A Y E N S K E A K A D E M I J E ZNA- N O S T I I U M J E T N O S T I u Zagrebu, knj iga 1, Zagreb 1968 Dne 21. j anua r j a 1968 je akademik Mate Hraste slavil svojo sedemdeset- letnico. Jubileju pomembnega hrvaškega lingvista je Institut za jezik pri za- grebški akademiji posvetil zbornik razprav, od katerih naj tehtnejše posegajo na področje, k jer se je ravno slavljenec najmočneje uveljavil v znanstvenem delu, namreč na področje čakavske dialektologije in onomastike. Iz dialektolo- gije so prispevali Božidar Finka in Slavko Pavešič (Rad na proučevanju ča- kavskoga govora u Brinju i okolici, str. 5—44) ter Božidar Finka in Antun Šojat (Govor otoka Zirja, str. 121—220), iz onomastike pa Valentin Putanac (Pavao Vitezovič /1650—1715/ kao onoinastičar, I Antroponomija u »Lexicon la t ino- i l lyr icum« /17.—18. st./, s t r . 45—88) ter P e t a r S imunovic (Sumar t inska onomastika, str. 89—119). Naslednji dve razpravi govorita o zgodovini knjižne- ga jezika, o dveh avtorj ih, ki sta si vsak na svoj način prizadevala prispevati k izgraditvi hrvaškega knjižnega jezika (Zlatko Vince, Značenje Frana Kurelca kao jezikoslovca, str. 221—569; Slavko Pavešič, Jezik St jepana Matijeviča, str. 371—484). Zborniku je dodana slavljenčeva bibliografija, tehtnejša tiskana dela od 1926—1967, s krajš imi članki in pedagoškimi deli nad sto enot. Kot je že zgoraj rečeno, posegajo vse študije zbornika na čakavsko dialek- tično področje, sa j se je s problemi čakavske dialektologije in onomastike, predvsem za srednjo Dalmacijo, z velikim uspehom ukvar ja l ravno akademik M. Hraste. S svojimi ugotovitvami je samo dopolnil podobo tega arhaičnega in zato za slovansko lingvistiko silno zanimivega narečja. Prvi je na l ingv i s t i čno p o m e m b n o s t č a k a v s k e g a narečja opozori l A. Mažu- ranič. V S lovnic i hrvatski (1859) je ugotovi l , da se padujoče intoniruni akcent i v č a k a v š č i n i in š tokavšč in i ujemajo , š tokuvski rastoče intonirani akcent i pa so za en z log pred č a k a v s k i m akcent sk im mestom. V razpravi O važnost i akcenta hrvatskoga za h is tor i ju S l a v j a n a (Program zagrebške g imnazi je , 1860) je na- dal je dognal , da je mesto č a k a v s k e g a in ruskega akcenta nače lno isto in da je č a k u v s k a a k c e n t u a e i j a torej h is tor ična preds tavn ica pras lovanske akcentu- acijc, kar je s lav i s t i čna l ingv i s t ika pozneje potrdi la . S temi odkritj i je Mažu- ranič zbudi l ž ivo z a n i m a n j e za to na jzahodnej šo s l o v a n s k o govorico, za s lovan- ski jez ik na meji z romans tvom. Mažuran iču so nato sledil i Milčetič , N e m a n i c , Kušur, Strohal , Rešetar, Mikul ič i č in drugi , tudi S l o v e n e c V. O b l a k in N e m e c A. Leskien, prvo obširno š tudi jo o čakavšč in i pa n a m je poda l A. Bel ič (Za- metki po č a k a v s k i m govoram, Izvest i ja , 1909). Bel iča so pozneje dopo lnjeva l i ugledni domač i in tuji d ia lektologi . Med najnove j še pr i spevke k čakavsk i dia- lekto log i j i sodijo razprave v Zborniku Inst i tuta za jezik. Razprava o br in j skem govoru nas po leg podatkov , ki so t ipični za vrsto č a k a v s k i h govorov , seznanja tudi z z a n i m i v i m i pojav i v fonet ik i br injskega govora. Avtor ja nada l j e ugotav l ja ta , da se brinjski akcent m o č n o pr ib l i žuje akcentu š t o k a v s k e g a knj ižnega jezika. U n i f i k a c i j a akcenta in p o s t o p n o izgub- l janje d ia lektov na račun knj i žnega jez ika je spr ičo modern ih k o m u n i k a c i j s k i h sredstev pojav , ki je karakter i s t i čen za ves hrvatskosrbski jezik. Za s loven- skega bra lca je zanimivo , da zveza predlog za in nedoločnik živi tudi v brinj- skem govoru. S t em je m o č n o o m a j a n o naše t rad ic iona lno prepričanje , da je ta zveza germanizem. Š tudi ja o govoric i o toka Žirje se od l ikuje po temelj i tost i in s i s temat ičnost i . Avtor ja sta zbra la grad ivo od l judi , ki se m o č n o raz ločujejo p o starosti in po- kl icu. Svoj ih in formator jev nista anket ira la p o i zbranih testih, t e m v e č sta pri- s luhni la nj ihovi govoric i pri p o k l i c n e m ude j s tvovanju . Tudi v tej razpravi se mi n a j p o m e m b n e j š e zdi jo ugo tov i tve o akcentu . O m o r f o l o š k i h s p r e m e m b a h tega govora prav i ta avtorja: »Od v s e h d ia lek- t ičnih karakter i s t ikonov je na jveč s p r e m e m b dož ive la ravno morfo log i ja . Raz- v i ja l e so se v d v e h smereh: v smeri i z e n a č e v a n j a že obstoječ ih obl ik in v smeri spre jemanja nov ih s k u p n i h obl ik. S tem se je ž i r janska m o r f o l o g i j a tesno pri- bl iža la š tokavski , knjižni . Štev i lne starejše ob l ike pa v e n d a r kažejo, da je žir- janska mor fo log i ja v svojem b i s tvu č a k a v s k a in da so inovac i j e nasta le zaradi posebnih zeml jep i sn ih razmer ter neposrednega st ika ž ir janskega govora s so- sednimi š tokavsk imi govori.« (Zborn. str. 162) Morfo loški razločki do ločenega d ia lekta se pod v p l i v o m knj i žnega jez ika ve l iko lažje zabr isuje jo kakor na pr imer akcentsk i ali fonet ični . Zato je ra- zumlj ivo , da je ravno m o r f o l o š k a zgradba ce lotne č a k a v š č i n e danes m o č n o o m a j a n a in tako tudi ž ir janskega govora . R a z m e r o m a dokaj obsežen s lovar tega govora pr inaša l eks ično b lago in s icer »manj n a v a d n e besede, nada l j e s p e c i f i č n e loka lne besede za p o s a m e z n e stroke, za po l jede ls tvo , ž iv inorejo, r ibištvo, gospodinjs tvo , ž iva l s tvo in rast l in- stvo, za družbeno in d u š e v n o ž iv l jenje ter v r e m e n s k e razmere.« (184) Ce p r i m e r j a m o ta s lovar z on im ob razpravi o br in j skem govoru, na prvi pog led ugotov imo , da je delež r o m a n s k e g a besedja na o toku Zirje precèj večj i od deleža v Brinju. Kol iko gre (u za d a l m a t s k o in ko l iko za beneško leksiko, je brez podrobnej š ih š tudi j težko reči. O tem tudi avtorja ne razprav l ja ta . L a h k o pa prècej ugo tov imo , da je ve l iko ž irjanski l i romanizn iov ident ičn ih z romanizmi v naš ih s l ovensk ih n a j z a h o d n e j š i h govorih, p o s e b n o na tržaškem ozemlju . Razpravo z a k l j u č u j e preg led toponomast ike (okoli 250 toponimov) in antro- ponomdje (okoli 50 pr i imkov , m e d temi Crnobori , Šižgorič , Kal in itd.) Osta le tri razprave zborn ika govore o z a n i m i v i h osebnost ih , ki so v prejšnj ih časih reševale o n o m a s t i č n e in k n j i ž n o j e z i k o v n e prob leme s pr i t egn i tv i jo č a k a v - skih e l ementov . Valent in P u t a n a c n a m je osvet l i l o n o m a s t i č n o delo P a v l a Rittera Vi tezoviča . Ta neutrudni hrvaški pol ih is tor n e m š k e g a rodu, je, kot kaže n jegov s e z n a m antroponimov , prvi popular izator s lovanske« antroponomije , ki je pozne j š im j u ž n o s l o v a n s k i m generac i jam, zlasti s l ovensk im in hrvaškim, ve- l iko pomeni la . D a so se »ponašena« osebna i m e n a v času n a c i o n a l n e g a preroda tako utrdi la (Stanko Vraz — Jakob Fras, D r a g u t i n R a k o v a c — Karel Rakovec , Ljudev i t V u k o t i n o v i č — Ludvik Farkaš , D j u r o D a n i č i č — Djordje Popovič , Branko Radičev ič — Aleks i je Radičev ič , Vjekos lav — Alojz i j itd.), je v veliki meri z a s l a g a našega onomas ta na mej i m e d 17. in 18. st., ki je s a m iz nem- š k e g a Rittera postal Vi tezovič . V svoji antroponimij i je Vi tezov ič zapisal to l iko bogas tvo takratn ih po ime- novanj , o sebn ih imen, pr i imkov , h ipokor i s t ikov od osebnih imen, deminut ivov , a v g m e n t a t i v o v , pa tron imikov , m a t r o n i m i k o v , ženskih pr i imkov ter pr idevn ikov od teh imen, da je u p r a v i č e n a P u t a n č e v a trditev, da »iz vsega tega l a h k o v id imo bogas tvo a n t r o p o n i m n i h d e n o m i n a c i j s k i h t ipov, ki j ih je Vi tezov ič opa- zil kot resnično b i s troumen in predir l j iv l ingvist . Lahko se reče, da se mu ni i z m u z n i l a prav nobena p o m e m b n e j š a kategori ja , o kateri pogos to zastonj išče- m o p o d a t k o v pri l ingvis t ih našega časa. To dejs tvo je s en j skemu rojaku Vite- z o v i č u v čast in v tem se l ahko kosa z l ingvis t i 20. st.« (49) P o l e g pravi ln ih , bistrih interpretaci j iz s l o v a n s k e onomast ike pa je Vitezo- v ič zagreši l tudi nekaj takih, ki kaže jo čas, v katerem je živel . I m e m o r a v s k e g a kneza Svetopo lka , zapisano s ča sovno pat ino v Kroniki d u h o v n a iz D u k l j e kot Svetope lek , je v Vi tezov ičev i razlagi posta lo Svetopi le , Sanc tus infans , »sveto pile«, »sveto ditešce«. Prepr ič l j ivo napi sana razprava o F r a n u Kurelcu kot jez ikos lovcu , ki je o b e n e m najobsežnejša v zborniku, je prav go tovo d o k o n č n o razčist i la zadnje nejasnost i o tem f a n a t i č n e m l jubite l ju hrvats tva in s lovanstva , ki jc prav s to f a n a t i č n o l jubezni jo grozil zaduši t i hrvat s tvo in hrvatski jezik. Sodobnik i so o Kure lcu sodili d iametra lno nasprotno. Nekater i so ga imel i za gen ia lnega f i lo loga , drugi za z m e š a n e g a fantasta , že nas lednja generac i ja pa je v svoji zavest i ohrani la zgo l j Kure lčevo ime, o n j e g o v e m delu ni vede la vel iko. V te- melj i t i študij i Zlatka Vince ja je lik ve l ikega in bo les tno v d a n e g a hrvat skega d o m o l j u b a 19. s toletja brez ne dovo l j kr i t i čnega negiranja Kure lčevega dela. ki ga je zagreš i la »zagrebška j ez ikos lovna šola«, in brez p o p o l n o m a nekrit ič- nega precenjevanja Kure lčev ih j ez ikos lovn ih zas lug med privrženci »reške jezi- kos lovne šole«, katere duševni oče je bil Kurelac. D a n e s je vprašanje jasno. Kure lčev f i lo loško- l ingvis t ičn i pr i spevek je neznaten, ker je bi la smer ne- u trudnega raz i skova lca zgrešena, kajt i v svoji sanjarski l jubezni je raz iskoval jezik, ki so ga »i pt ič ice izuči le , a nav ik lo mu drvl je i kamenje« (F luminens ia . 152—3). N j e g o v e zas luge so bo l j posrednega značaja , v določeni meri je bil tudi drug im svari lo , k a k o naj ne delajo. N a j b o l j pač cen imo n j e g o v o s i lno l jubezen do hrvats tva in s lovans tva . Zgled požr tvova lnega uč i te l ja je predrami l d i jaško m l a d i n o v Pr imorju , na Reki, v Istri. D a se je hrvatski ž ive l j v Pr imorju rešil tujih duhovn ih okovov in da se je ta pokraj ina po do lgem trpljenju vendar le vk l juč i la v hrvat sko nac iona lno in po l i t i čno skupnost , je v ve l ik i meri K u r e l č e v a zas luga. Kure lčev neposredni pr i spevek k izgradi tv i hrva t skega knj i žnega jez ika pa je k l jub t i t a n s k e m u naporu in pravl j ični marl j ivost i ostal neznaten , kajt i delal je pre- počasi . Zato ga jc ekspedi t ivni D a n i č i č opomni l : »Ja se vr lo radujem Vašemu T u m a č u . Ali V a m neva l ja što to l iko k u c k a t e i krešete . T a k o radeči imao bi čovek do smrti šta raditi i ne bi svo jega v e k a ništa svršio. Va l ja se zadovol j i t i oni jem što čovek ima da kaže u onaj par kad pregne da kaže. I to l iko smo baš dužni prema narodu kazat i , jer nije pravo da štogod ostaje narodu nepo- znnto što znamo, s a m o zato što b i smo mi čekal i da m u još v iše m o ž e m o kazat i : nije p r a v o da on dotle nežna ni ono m a k a r m a l o što več z n a m o i m o ž e m o kazati.« (Str. 360.) Še več ja ovira kot počasnos t je bil zgrešen aspekt na knj ižni jezik. Kure lae je bi l eden od t ist ih zanesenjakov , kakor so bil i na S l o v e n s k e m M. Majar. O. Caf. , R. Razlag , B. Raič in v pozne j š ih let ih Levst ik , v sa j de loma. Kure lčev k o n c e p t knj i žnega jez ika je bil vseskoz i nerealen in nedemokrat i - čen. Knj ižni jezik bi naj bi la spoj i tev s tarega c e r k v e n o s l o v a n s k e g a (Ciri lovega) jez ika z ž iv im l j u d s k i m jez ikom h r v a t s k e š tokavske narečne skupine , kar jc po Kure lcu tudi s srbskim, z V u k o v i m jez ikom. Tej mešan ic i bi nato dodajal i i zbrane e l emente č a k a v s k e g a in k a j k a v s k e g a narečja ter s lovenskega jezika. Na ta način bi dobili knj ižni jezik, ki bi združeval Hrvate , Srbe in S lovence , ker bi se starinski jezik zrasel z l judsko sodobnost jo . In končno bi se »naš« knjižni jez ik pribl ižal z a h o d n o s l o v a n s k i m jez ikom. V zadnj i faz i takega »raz- voja« bi dobi l i idea len »slovinski« (s lovanski) jezik. Svojo nedemokrat i čno in prakt i čno ne i zved l j ivo u m e t n o tvorbo je f a n a t i č n o zagovarja l . N a opomin , naj piše tako, da bo p i sanje razuml j ivo s l ehernemu, tudi n e i z o b r a ž e n e m u č loveku , je od ločno odgovor i l : »Ne pristaju. Zato nc, er mi se nije pamet zanes la za onimi , koji i zg ledaju i kod nas orača uz p lug s n o v i n a m a 11 ruci.« (Recimo koju, 148) N a z a d n j e bi pr ipomni l , da je č a k a v š č i n a kot jez ikovni pojav z a n i m i v a tudi zu s lovensko l ingvis t iko . č a k a v š č i n o in s lovenske z a h o d n e dia lekte druži jo ne le g e o g r a f s k o sosedstvo, t emveč tudi s k u p n e poteze v akcentu , v fonet iki (d i f tongizac i ja , cakav izem) morfo log i j i (arhaična samos ta ln i ška sk lanjatev , iz- guba g lago l sk ih časov) , zlasti pa v leksiki in s intaksi . C a k a v s k a in zahodno- s lovenska leks ika ter s in taksa imata ve l iko s k u p n e g a zaradi svoje arha ične narave, ve l iko s k u p n e g a pa sta sprejel i od romanskega substrata. D a je ča- kavšč ina z a n i m i v a tudi za s l o v e n s k e g a l ingvis ta , je pokaza l že V. O b l a k s svojo š tudi jo D e r D i a l e c t von Lastovo, A f s P h , 1894. Janko Jurančič