Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt,
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V	Ljubljani, v soboto, 7. maja 1932.
štev. 52.
Izboljšanje uprave
Nobenega dvoma ni, da se je naša uprava po 6. januarju izdatno izboljšala. Zlasti v južnih krajih je ta napredek očividcu. In skoraj bi bilo čudno, če ne bi doživeli tega izboljšanja uprave, kajti strankarski mir, ki je zavladal po 6. januarju, je vrnil vsem uradnikom čut varnosti in nehali so se oni pogubonosm strankarski in volivni uplivi, ki so bili eden glavnih vzrokov propadanja naše uprave.
Ko konstatiramo ta napredek naše uprave, pa se seveda samo s to ugotovitvijo ne moremo zadovoljiti, temveč naš cilj je in mora biti, da še bolj napreduje naša uprava, dokler ne bo čisto na višini moderne uprave v velikih zapadnih državah. Ta cilj mora nam biti tembolj pred očmi, ker obilica novih zakonov, odredb in pravilnikov / *udl nekaterih eksperimentov zelo otezkočuje napredek uprave ker preobilica niti v najboljših namenih sklenjenih zakopov ni dobra. Kajti takšna preobilica onemogočuje jasnost da se od samih dreves ne vidi gozda in zato ie zelo na dlani nevarnost, da bo upravno baš vsled prevelike vnenje zakonodaje vsaka odredba izpolnjena le na polovico ali pa bo včasih celo napačno razumljena in zato tudi čisto napačno izvedena.
Da se ta velika nevarnost odpravi, je nujno, da morajo dobiti upliv na potek upravnega dela oni, ki najbolje poznajo funkcioniranje upravnega aparata, ki takorekoč vse njegove vrline ter napake preživljajo. In to so ljudje našega gospodarstva. Ne razni teoretiki, niti najbolj učeni znanstveniki, ne poznajo tako dobro vseh napak upravnega aparata kakor gospodarski strokovnjaki. Kjerkoli se ustavi kolesje državnega aparata, vselej to začutijo najprej ljudje iz gospodarstva in oni tudi natančno vedo, kje se je izvršil nedostatek vsled nezadostnih, nejasnih ali napačnih odredb in kje po krivdi premalo vestnega uradništva. Zato pa tudi gospodarski strokovnjaki — in v tem slučaju so vsi naši trgovci, indu-strijci in obrtniki, ki imajo posla z državnimi in drugimi uradi — natančno vedo, kaj bi bilo treba storiti, da bi teklo kolesje upravnega aparata ko dobra švicarska ura.
V	interesu dobrega funkcioniranja upravnega aparata je zato treba zahtevati, da se prizna več besede gospodarskim krogom. To, zahtevo je treba v sedanji gospodarski krizi s tem večjim naglasom povdariti, ker prvi pogoj za odpravo krize je, da upravni aparat deluje brezhibno. Takšno delovanje pa more doseči le oni, ki pozna prav tako vse hibe upravnega aparata, kakor tudi vse njegove prednosti, ki ve, katere odredbe je treba kot birokratski balast zavreči, katere v svrho poenostavljenja uprave uvesti in katerim uradnikom je zaupati te ali one posle, za katere so se izkazali za najbolj sposobne.
Angleški upravni aparat je vsled svoje preizkušene tradicije naravno boljši od našega in vendar so tudi v Angliji izvršili reformo uprave samo zastopniki gospodarstva. Ko je bila imenovana komisija, ki je imela vso polnomoč za reformo uprave, so bili v to komisijo imenovani zgolj aktivni ljudje iz. angleškega gospodarstva in ne znanstveniki, politiki in strankarji. In ti gospodarski strokovnjaki so svojo nalogo tudi sijajno izvršili in dobička njih plodonosnega dela so bili deležni vsi: država, ki je prihranila na izdatkih, gospodarski krogi, ki niso več trpeli vsled napak birokratične uprave in na zadnje tudi uradniki, ki jih ni več tlačila okornost aparata in so po reformi svobodneje' dihali, ker so ve-
deli, da se od njih ne zahteva nič drugega ko vestno delo.
Angleški primer bi moral tudi nam biti za vzgled in zato ponavljamo svojo staro zatitevo, da več besede gospodarskim krogom. Ne postavljamo te zahteve, da bi ti krogi dobili kakršnokoli nadoblast nad drugimi stanovi, kajti produktivni gospodarski krogi takšnega stremljenja sploh ne poznajo. Gre le za to, da se bogate izkušnje gospodarskih krogov uporabijo v dobro vsega prebivalstva, kar je mogoče edino na ta način, da se da gospodarskim krogom več besede. Kajti po vseh slabih izkušnjah, ki so jih že doživeli gospodarski krogi, pač ni pričakovati, da bi ti nastopili s svojimi nasveti in predlogi le zato, da bi bili glas vpijočega v puščavi, kajti te žalostne vloge so že več kot dovolj izkusili.
Kdor hoče poslužiti se aktivnega sodelovanja gospodarskih krogov, mora biti tudi pripravljen, da nudi tem krogom tudi jamstvo, da bodo njih nasveti v resnici upoštevani in izvedeni in da jim ne bo treba govoriti le v zrak. Posebno aktivnim ljudem gospodarstva govorenje v zrak ne leži in tudi to je treba upoštevati.
Pa tudi iz razlogov pravičnosti je treba dati gospodarskim krogom več besede, kajti tisti, ki nosi glavno breme javnih dajatev, ta naj tudi soodločuje
o	uporabi javnega denarja. Izboljšanje uprave je nujno in nihče tega tako ne čuti ko gospodarski krogi. Nihče pa tudi riima tako odločne volje, da pride do izboljšanja uprave. Uporabite motorno silo, ki je v tej dobri volji in to se more zgoditi le na ta način, da dobe več besede gospodarski krogi.
Izdajanje potrdil o plačanih davkih
Pred kratkim smo objavili poloficijefni komunike, da davkoplačevalci, katerim je bilo plačilo davkov edgodemo ali so se jiim dovolila plačila v obrokih, nimajo pravice, da jim da včne up ra ve izreče potrdilo, da so zadostili svoji davčni dolžnosti.
Ta odredba je občutno prizadela davkoplačevalce, katerim je v upravičenih primerih ali ministrstvo za finance samo ali finančna direkcija dovolila za plačilo davkov ugodnosti po členu 152. zakona o ne-l>0isredni'h davkih. Posebno občutno pa so prizadeti davkoplačevalci, ki imajo za odplačilo davčnih zaostankov ugodnosti, da jihi odplačajo v razdobju 5 let v letnih obrokih.
Odredba je za take davkoplačevalce teni ostrejša, ker jim kljub temu, da so v polni meri zadostili svoji davčni dolžnosti s tem, da eo si za neplačane davke izposlovali zakonitim potom odlog plačila, onemogočava med drugim nabavo, deviz, udeležbo na javnih licitacijah in jih izključuje od ugodnosti, katere vežejo različni predpisi na plačilo davkov. Odredba torej povzroča škodo tudi v materialnem oziru, ker je za mnoga podjetja, ki iz opravičljivih razlogov ne morejo plačati davkov, naravnost eksistenčnega pomena, da si nabavijo siro-vine, polfabrikate in pomožna sredstva v inozemstvu, za kar potrebujejo devize, ali da se udeležujejo javnih dobav, ker je to v mnogih primerih nujno potrebno, da morejo, posebno v Sedanjih težkih prilikah zaposliti svoje delavstvo.
Podaljšanje predpisov za plačevanje v inozemstvo
Finančni minister je odredil, da se veljavnost točke 1. odloka finančnega ministra od 28. marca l. L (Službene novine št. 72 od 20. marca 1022) podaljša do 21. maja 1922. (Utirana točka 1. odloka fin. ministra. katere veljavnost je potekla 20. aprila. se glasi:
Plačevanje obveznosti nasproti inozemstvu. in sicer p<> odobrcnju Narodne banke za blago, uvoženo do konca pret. leta in po rednih uvoznih dokumentih za blago. uvoženo po 1. januarju, se lahko vrši. kolikor so roki dospeli, preko pooblaščenih bank s položitvijo odgovarjajočega zneska v dinarjih na »začasno vezani« dinarski račun inozemskega upnika. Predložiti je treba vse dokumente, ki so bili tudi dozdaj potrebni za prenos dinarjev na svoboden račun inozemcev. O vseh tako položenih računih so banke dolžne takoj obvestiti Narodno banko.
Na ta način se lahko po zakonski pariteti izplačujejo tudi menice, in sicer tudi one, ki so plačljive v efektivnem tujem denarju ali v čeku na pokaz, četudi na kako inozemsko mesto.
Na isti način se bodo knjižili pri pooblaščenih bankah tudi zneski, ki pripada-
Odrekanje teh pravic pomenja torej za prizadeta podjetja, Iki so že itak v tako težkem položaju, da ne morejo v redu poravnati davkov, težko škodo, ki jim še bolj zmanjšuje plačilno zmožnost s tem, da jih omejuje v zaslužku in obratovanju.
Nikakega dvoma ne more biti, da odrekanje potrdil v označenih primerih ne vstreza do cela niti duhu zakona niti inten-ciji zakonodajalca, ki pod gotovimi pogoji dovoljuj,e odlog plačila zapadlih davkov. Predlaganje davčnih potrdil, katero povzroča gospodarstvu neprilike, se more opravičevati in utemeljevati edino s tem, da je mišljeno kot presija za tečnejše plačevanje davkov. Z davčnimi potrdili se hoče preprečiti malomarnost v izpolnjevanju davčnih dolžnosti. Vendar pa zakon dovoljuje pod gotovimi pogoji odlcg plačila, ker je uvidel težak položaj, v katerega morejo priti davkoplačevalci tudi brez lastne krivde. S tem se podaljšajo za dotičnega davkoplačevalca p lačilni roki. A ko se dovol jen ih rokov drži, se nikakor ne more smatrali, da ni zadostil svoji davčni dolžnosti.
Naše gospodarske korporacije so radi tega naslovile na ministrstvo financ utemeljeno predstavko, v kateri zahtevajo, da se modificira zgoraj omenjena odredba v toliko, da smejo davčne uprave izdajati potrdila o plačanem davku tudi davkoplačevalcem, katerim je ministrstvo za finance ali finančna direkcija na podlagi čl. 152. zakona o neposrednih davkih, torej zakonitim potom dovolila odlog plačila davkov.
jo inozemstvu od kuponov in od amortiziranih in prodanih vrednostnih papirjev. Pako se bo postopalo tudi v vseh drugih primerih, za katere je potrebno predli od-n° dovoljenje finančnega ministrstva (čl. •T v zvezi s členom 8., točke a in h pravilnika o ureditvi prometa z devizami in v,dutami). Poštna hranilnica bo s čekovnimi računi inozemcev ravnala na enak način. Te »začasno vezane« dinarske terjatve se do osvoboditve in prenosa na svobodne dinarske terjatve lahko uporabijo samo za plačila v državi in ne morejo slu-ziti za zavarovati je valute za izvoz iz države. ([z finančnega ministrstva.)
Klirinški sporazum s Švico
P smislu sporazuma o kliringu, sklenjenega med Švico in našo državo, bodo morali švicarski, uvozniki ixlslej plačati jugoslovansko blago v švicarskih frankih švicarski Narodni banki na račun jugoslovanske Narodne banke, jugoslovanski uvozniki pa iz Švice uvoženo blago jugoslovanski Narodni banki na račun švicarske Narodne banke. Ta sporazum stopi v veljavo 10. maja.
Ing. Milan Lenarčič, jugosl. ekspert na zborovanju pri Zvezi narodov v Ženevi:
Akcija za ureditev svetovnega tržiča lesa
Društvo narodov je po inicijativi svojega ekonomskega komiteja organiziralo konzultacijo ekspertov onih držav, ki trpe l>od uplivom krize na tržišču lesa.
Predvideno je bilo, da se naj zborovanje ekspertov vrši pod pokroviteljstvom Zveze narodov dne 25. aprila 1932 in naslednje dni v Ženevi. Program tega zborovanja je bil, da se naj 1. pojasni svetovna situacija, kar se tiče produkcije in trgovine z lesom; 2. da se naj išče sredstva, ki bi jih bilo mednarodno uporabiti, da se zboljša današnja situacija.
Društvo narodov je opozarjalo na kompliciranost in težavnost problema, o katerem se naj razpravlja. Opozarjalo je, da na eni strani mednarodno sodelovanje predpostavlja eksistenco nacijonalnih organizacij, ki bi bile v stanju sodelovati — toda le v nekaterih državah se take organizacije šele ustvarjajo; na drugi strani pa ravno današnja težka kriza, ki povzroča mednarodni izmenjavi blaga najrazličnejše ovire, gotovo ne olajša mednarodnega sporazuma v lesni trgovini.
Težina problema je ležala v formulaciji zahtev, ki bi našo lesno industrijo zadovoljile in ki bi bile tudi za ostale iesno-eksportne države — naše konkurente — sprejemljive, ne da škodujejo našim odjemalcem: lesnoimportnim državam.
Razmotrivanje razmer na tržišču lesa, posebno z ozirom na novi pojav ruskega izvoza, me je dovedlo do zaključka, da more dovesti .do zadovoljive rešitve le sporazumno zmanjšanje izvoza, ki vse eksportne države enakomerno zadene in ki uravnovesi celokupni eksport vseh lesnoeksportnih držav s celokupno potrebo lesnoimportnih držav. S tem tudi odpade potreba vsakega kontingentiranja impor-ta, ki nam je prineslo v Franciji prav v zadnjem času bridke skušnje.
Že 23. aprila, ko smo se sestali v Ženevi z odposlanci drugih držav, najprej Italije, se je našla soglasnost mišljenja. Rumuni-ja, ki je preko našega poslaništva iskala stike s svojimi konkurenti, je prinesla skoro jiopolnoma slično stališče. Složno smo iskali stike dalje s Čehi in Poljaki ter Avstrijci, ki pa so iskali sanacijo v omejitvi sečnje — ne eksporta. Posrečilo se jih je uveriti, da bi omejitev sečnje uplivala na notranji trg, ne da bi so uspešno omejil eksport oz. ponudba na tržiščih importnih držav; posebno pa to ne bi bilo uspešno za ureditev odnošajev z URSS.
V	toku razprav, ki so se vršile pred ia j)o oficijelnih sejah bodisi po kuloarjih in govorilnicah Društva narodov, bodisi pri delegaciji Poljske, Češke, Rumunije ali Jugoslavije, je prišlo do soglasja in končno do formuliranja enodušnega mišljenja ekspertov centralnih lesno-izvoznih in uvoznih držav. Ta resolucija se je 25. aprila 1932 opoldne na oficijelni seji predebati-rala in brez ugovora le ene izmed 15 dežel, ki so bile zastopane, torej soglasno, sprejela.
Resolucija glasi:
•Z ozirom na krizo, na kateri trpi svetovna lesna trgovina in ki izvira iz nesoglasja med produkcijo in konzumom, smatrajoč, da more svobodna izmenjava zajamčiti uspešen razvitek mednarodne lesne trgovine le v normalnih časih;
smatrajoč na drugi strani, da bi neomejena prostost izvoza in uvoza v času krize povzročila povečanje obstoječega nesoglasja, znižanje cen, nadaljnje zmanjšanje vrednosti zalog in desorganizacijo produkcije in trgovine lesa;
upoštevajoč, da so omejitve nekaterih importnih držav v svrho zaščite njihove domače produkcije zadele življenski inte-
res nekaterih držav izvoznic, katerim je bil s tem zabranjen prost vstop na tržišča, na kojih so našle odjemalce za presežek svoje produkcije;
upoštevajoč nadalje, da imajo vse države bodisi eksportne ali importne isti in-leres, da se naj opira mednarodna izmenjava blaga, v možnih mejah, na stabilnost splošnih kondicij in koristno ceno
lesa;
' 0
opirajoč se na predlog, ki ga je iznesla francoska delegacija, prosmatrajo eksperti problem iz sledečih dveh vidikov;
I. Ureditev produkcije.
Eksperti so mnenja, da bi omejitev letnih sečenj na prirastek onih gozdov, ki so ekonomično dosegljivi in uporabljivi, moglo dovesti do ustavitve trenotne krize, ki jo je povzročilo globoko nesorazmerje med produkcijo in porabo. Tej okolnosti primerno izraža komite željo, da naj mednarodni zavod v Rimu blagovoli to vprašanje temeljito preštudirati in zbrati vse potrebne dokumente, da bi se mogla videti možnost, potom mednarodne konvencije osigurati spoštovanje principa racionalne eksploatacije gozdov v vseli evropskih in izvenevropskih državah, ki producirajo les.
II. Ureditev trgovine.
1. Eksperti so proučili situacijo, ki jo je povzročila kriza in desorganizacija mednarodnega lesnega trga in so se sporazumeli predlagati takojšnje in izvanredne ukrepe, da se pomaga eksportnim in im-portnim deželam.
2. Eksperti so mnenja, da naj bodo ti ukrepi bolj provizornega značaja in v stanju, da se prilagode okolnostim v prihodnosti.
3. Eksperti so mnenja, da obstoji edino sredstvo takojšnje pomoči v tem, da se prilagodi eksport vseh eksportnih držav možnosti plasiranja blaga v importnih državah in to na pravičen način na bazi prisrčnega sporazuma. Ta prilagoditev naj bo izražena v percentualni udeležijvi in naj izven tega odgovarja realnim potrebam importnih držav.
4. Da se določe deleži razdelitve in množina, ki se naj uvozi v importne države, je potrebno začeti s popolnoma trgovskimi razgovori med prizadetimi ekspertnimi državami.
Sodelovanje prizadetih importnih držav je potrebno zato, da se te razgovore uspešno konča.
5. Odgovarjajoč želji ekspertov nekaterih držav, da naj ti razgovori začno prej ko mogoče, so se eksperti sporazumeli na zborovanje prizadetih držav, ki so tu zastopane, na dan 9. junija 1932 na Dunaju.
6. Na to zborovanje bodo povabljene tudi države, ki niso tu zastopane, to je Belgija, Bolgarija, Danska, Španija^ Egipt, Grčija, Ogrska, Litavska, Norveška, Švicarska, Turška, Združene države in sredozemski protektorati.
7. Avstrijsko delegacijo se naprosi, da pripravi to novo zborovanje in da ukrene vse potrebno za organizacijo zborovanja.
8. Prisotni eksperti bodo pri svojih deželah potrebno ukrenili, da bodo te dežele na to konferenco odposlale primerno pooblaščene delegate.
9. Prisotni eksperti se obvežejo, da medčasno pripravijo vse potrebne statistike in jih naslove potom avstrijske delegacije vsem interesiranim in povabljenim deželam.
10. Imenovalo se bo takoj mali komite, ki bo pripravil podrobni program za konferenco, ki je predvidena za 9. junij 1932.
11. Trdno prepričani, da bo uporaba tu i/.nesenih principov dovedla korak naprej v vidu ureditve mednarodnega tržišča lesa, se zahvaljujejo prisotni eksperti ekonomskemu komitetu Društva narodov, če-gar iniciativi je zahvaliti, da so mogli reprezentanti interesiranih dežel izmenjati misli glede sredstev, ki naj aktualni krizi odpomorejo. Eksperti prosijo komite Društva narodov, da naj tudi v bodoče posveti enako zanimanje vprašanju svetovnega tržišča lesa in bodo eksperti od časa do časa obveščali komite o napredku njihove akcije.«
Na konferenci so bile zastopane: Nemčija, Avstrija, Kanada, Finlandija, Francija, Anglija, Italija, Letonija, Nizozemska, Poljska, Rumunija, Češkoslovaška, Rusija, Jugoslavija in Švedska.
Še v Ženevi se je sestal v smislu točke
10.	resolucije mali komite, ki je določil za
Izjava finančnega ministra o dinarju
Od društva bančnih zavodov Dravsko banovino, smo prejeli: »G. minister financ je 4. t. m. sprejel predsednika Društva bančnih zavodov Dravske banovine generalnega ravnatelja dr. Ivana Slokarja ter mu pri lej priliki odločno izjavil, da je bojazen pred inflacijo v Jugoslaviji brez vsake podlage. Kraljevska vlada inflacije niti v najmanjšem obsegu ne bo dopustila in bo brezpogojno držala dinarsko valuto na mednarodni vrednosti, ki odgovarja kritju v zlatu in devizah, predvidenem v zakonu o denarju. Obenem je g. minister pooblastil g. predsednika dr. Slokarja, da sme to njegovo izjavo vsakomur sporočiti in tudi objaviti. — Ta naj odločilne jša izjava g. ministra financ je zelo dragocena in bo obvarovala veliko število ljudi pred občutno izgubo, kakršno so že pretrpeli tisti, ki so iz same bojazni pred inflacijo plačevali za nepremičnine in drugo blago visoko pretirane cene.«
NARODNI DOHODKI V AMERIKI
Iz New Yorka poročajo; Narodni dohodki v U. S. A. ne bodo znašali po dosedanjih cenitvah v tekočem letu več kot 45 do 50 milijard dolarjev proti 71 milijardam v letu 1930 in rekordnim dohodkom 84 milijard dolarjev v prosperitetnem letu 1929. Kljub temu, da so se dohodki od leta 1929 dalje zmanjšali za več kot 40 odstotkov, se je obremenitev ameriškega prebivalstva z izdatki javne roke dvignila v isti dobi od 13 na več kot 14 milijard dolarjev. Letošnji izdatki javne roke (ca. 4 milijarde dolarjev za zvezno vlado, 2*4 za zvezne države, 7'A za municipalne zadeve) znašajo ca. 30 odstotkov narodnih dohodkov proti 1534% v letu 1929 in le 4 % % v zadnjem predvojnem letu 1913. Čeprav davki itd. v Ameriki še zmeraj niso tako veliki kot v Evropi, vidimo vendar, da naklada tudi v U. S. A. država zasebnemu gospodarstvu vedno večja bremena.
Smotreni trgovci in industrijci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki
V	am jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
zborovanje 9. junija t. 1. na Dunaju sledeči dnevni red;
1. odločitev glede provedbe doseženega sporazuma v Ženevi dne 27. aprila 1932;
2.	modalitete sodelovanja z mednarodnim agrikulturnim zavodom v Rimu; 3. eventualna ustanovitev stalnega mednarodnega urada za les.
S	tem je ustanovljena pot, po kateri se naj preko ženevskega principijelnega sporazuma pride do realnega sodelovanja vseh lesno-eksportnih držav.
Ne smem prezreti prilike, da posebno naglasim zasluge Italije za ta sporazum, katera je — zastopana po predsedniku tehničnega komiteja nacionalne trgovske konfederacije, g. Comm. Umbertom Cantoni
— s svojim jasno izraženim stališčem in globokim razumevanjem svetovnega položaja na tržišču lesa neumorno in krepko utirala pot do sporazuma.
Njeni eksperti tudi zahtevajo, da se naj sporazum začne izvajati že 1. julija 1932.
Če se ne pojavijo posebne težkoče glede razdelitve udeležbe posameznih držav pri skupnem eksportu, to pa osobito med Rusijo in Švedsko, moramo pričakovati, da bo 9. junija na Dunaju postavljen definitiven fumlamcnt za nadaljno ureditev svetovne trgovine lesa. Če se Švedi in Rusi ne bi mogli zediniti glede eksportnih kontingentov — le ta nevarnost še obstoji
— obstoje pa vendar najboljši izgledi, da se definitivno uredi razmerje ?rmd Rurjm-ni, Jugoslovani, Avstrijci, Čehi, Poljaki in URSS glede eksporta na tržišča v sredozemskem bazenu.
Medsebojni odnosi zastopnikov vseh dežel so danes prisrčni in treba jih bo dalje gojiti, vsaj dokler ne odvrnemo težkih nevarnosti od našega gospodarstva in našega naroda.
^nudbg^DOUDiakumi
POOBLAŠČENA TVRDKA ZA IZVOZ OPIJA
'Minister trgovine in industrije je' z odlokom od 8. U. 1932 podelil >v zimislu zakona o opojnih drogah izključno pravico za izvoz opija tvrdki:	Privilegovano	Akcio-
narsko društvo za izvoz zemaljskih proizvoda kraljevin© Jugoslavije, Beograd, Vuka Karadžiča br. 5.«
NICHOLAS T. KARAMEROS, A Til KN ES
15,	RUE ARISTOTELES, želi stopiti v stik s tukajšnjimi izvozniki železniških hrastovih pragov. Navaja dobre referenco.
iu5!h ormludi
Trgovsko društvo v Celju ima dne 12. maja 1932 ob pol. 8. uri zvečer v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razlagova ulica št. 8 svoj XXXII. redni letni občili zbor z običajnim dnevnim redom.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor pri vsakem številu navzočih članov.
Odbor vabi vse člane na polnoštevilno udeležbo.
KllfEli
fic
_ PL. J ■».	/?rr T
ali
najSclidmjk
XII. LJUBLJANSKI VELESEJEM
Gospod minister trgovine in industrije
dr. Albert Kramer je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 4. do 13. junija t. 1.
Na letošnjem XII. velesejmu v Ljubljani
od 4. do 13. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljuibljane, Št. Vida in Vižimarjev pri Ljubljani in ostalih krajev Slovenije bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v i zdelovali ju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih in-terieurili, oblikah arhitekture, tehniško konstruktivnem izdelovanju, kombiniranju lesa in lužila itd. Razstava bo nudila vsa-ikernu možnost, da zadosti vsem svojim zahtevami na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago ipo kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne.
Opozarja ise torej, da vsak obiskovalec Ljubljanskega velesejma uporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo, ki bo letos obsegala nad 1500 ms.
Legitimacije za polovično vožnjo v Ljubljano na XII. mednarodni velesejem, 'ki se vrši od 4. do 13. junija, je uprava Ljubljanskega velesejma že začela -razpošiljati. Društva, organizacije, župni in občinski uradi itd., ki žele te legitimacije proti 10 odstot-itni proviziji za njihove stranke prevzeti v razprodajo, maj se takoj obrnejo na urad velesejma v Ljubljani.
Prevozne olajšave za potnike in blago, namenjeno na XII. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 4.—13. junija, so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Češkoslovaška, Grška, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Rumunija, Švica.
Mednarodni sejem v Budimpešti bo
otvorjen 7. t. m. Velike so olajšave zlasti za one inozemske obiskovalce, ki razpolagajo s pengo.
Naročajte in Sirfte »Trgovski lisi«!
Brezposelnost na Dunaju je padla v drugi polovici aprila za 2700 na 113.600 oseb in je ,s teni številom za 17.800 oseb večja kot lani ob tem času.
Mednarodno petrolejsko konferenco bo vsled katastrofalnega položaja na petrolejskem trgu sklicali v Newyork predsednik Standard Oil Goe. Povabljena jo tudi Rusija, kar je prvi tak slučaj po vojski.
Obrat pri švedskih tovarnah vžigalic bodo is 1. majem vs’ed velikih zalog skrčili na tri dni v tednu. Za ves koncern velja po zadnjih poročilih le eno kot gotovo: in-solvenoa.
Novih stavb v U. S. A. so pričeli graditi v marcu za znesek 112 milijonov dol. proti 90 milijonom v februarju.
Francosko avtoimobilno podjetje Peugeot jo meglo v zadnjih mesecih svojo prodajo v primeri z lanskim letom povečati. Za tekoče leto je predvidena produkcija 180.000 avtomobilov.
Nemška strojna industrija izkazuje v marcu nekoliko izboljšan položaj, izražen v večjem številu domačih in inozemskih naročil in povpraševanj.
Ritmuuski kreditni zavod za električna podjetja je mogel v preteklem letu dvig-nti čisti dobiček od 5'42 na 5'65 mil. lejev.
Komunalni dolg ca. 4800 jugoslovanskih mestnih občin znaša 1540 milijonov Din, kar je prav malo; udeleženih pri teni dolgu je pa le 755 občin.
Bombaževih zalog v Ameriki se hočejo znebiti in bodo od 1. avgusta naprej dali na trg polovico zaleg, ki jih je bil nakupil farmerski urad v stabilizacijske namene. Farmerski urad razpdlaga z 1,300.000 balami.
Mednarodni kartel valjane žice ima svojo prvo prihodnjo sejo 10. junija v Parizu. PpAnla se bo z novim tonažnim progra-mam in bo ^cločila politiko cen.
Isvoz vina iz Jugoslavije je znašal v pr-vemi letošnjem četrtletju 670 vagonov proti 514 vagonom v isti lanski dobi, po vrednosti pa je padel od 16'9 na 12-6 mil. Din.
Poštne pošiljke v Jugoslavijo prihajajo po podatkih najvišje poštne uprave s 46 odstotki iz Avstrije in Nemčije.
Rusija misli, kakor se doznava iz dobro poučenih virov, z junijem uvesti moratorij za inozemska plačila.
Edini izhod iz sedanje bede je po mnenju Alberta Thomasa takojšnji pričetek organizacije gospodarstva, in sicer najprvo po podjetnikih samih, če treba pa tudi z državno pomočjo.
izvoz oranž in citron iz Italijo je bil v januarju s 45 milijoni lir mnogo večji kot v decembru s 26 milijoni lir.
Največja tovarna emajlne posode v Poljski je s 1. t. m. likvidirala in jo bil o odpuščenih 1300 delavcev.
Dobiček bakrenega rudnika Bor v Srhiji, ki ga izkorišča Compagnie Franca ise des Mineš Bor, je izkazan za preteklo leto s 14-9 mil. franc, frankov proti 22-9 v letu
1930	in 55-7 v letu 1929.
Oliv so pridelali v Italiji v preteklem letu 13,600.000 stotov, večino (13,440.000 stotov) so predelal!i v olje. Pridelek je bil skoraj še enkrat tolik kot leta 1930, ko je znašal 7,920.000 stotov.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil 30. aprila v znesku 6740 milijonov Kč krit v zlatu'in devizah z 38'3 odstotki.
Hranilne vloge v Pragi so dosegle pri največjih treh hranilnicah vsoto 4816 milijonov Kč, od tega pri Mestni hranilnici 2923 milijonov.
Obrestna mera v Italiji je bila od 21. marca do 2. maja dvakrat znižana; najprvo od 7 na 6 in sedaj od 6 na 5 odstotkov. Italija hoče po zgledu drugih držav preskrbeti svojemu gospodarstvu cenejše kredite.
Tvrdka čevljev Popper v Chrudimu na
Češkem poroča o nalahnem poživljanju; do veljave prihaja zopet ročno delo.
Turčija monopolizira uvoz kave in sladkorja; dovoljen je le uvoz iz onih dežel, ki kupujejo turški tobak. Nakupi v inozemstvu se morejo izvršiti le s posredovanjem Turške Narodne banke.
Konkurzov v Nemčiji je bi'!o v aprilu objavljenih 929, poravnalnih postopanj 742; v marcu 975 in 759.
Lloyd Sabaudo je imel v preteklem letu 13-8 mil. lir čistega dobička (leto prej 22-1) in je upravni svet predlagal 5 odstotno dividendo (leto prej 8), a občni zbor je sklenil, da se letos ne bo izplačala nobena dividenda.
Mariborsko trgovstvo in zakon proti draginji
Mariborski »Večernikc je priobčil pod naslovom »Potreb© in izvedljivost zakona proti draginji« daljši članek, na katerega sta Gremij trgovcev in slov. trgovsko društvo v Mariboru poslala sledeče pojasnilo:
»Pod naslovom „Potreba in izvedljivost zakona proti draginji" je prinesel »Ve-černiik« dne 22. t. m. o trgovstvu razpravo, ki ne razgalja samo popolno nevednost pisca, ainpak ki znači po svojem bistvu pravo hujskanje in namerno ustvarjanje ne razpoloženja pri širokih masah zoper trgovce. Podpisani gremij trgovcev in Slovensko trgovsko društvo v Mariboru se zato čutita poklicana, da zoper tako pisarjenje, vsaj kolikor se tiče trgovstva, odločno protestirata. Vsakomur je znano, da tvori veletrgovina neobhodno potrebno posrednico med industrijo in prodajo na droibno. Tovarniški obrat ne more po svojem ustroju oddajati ogromnemu številu malih trgovcev neznatne množine blaga, zato prepušča to poslovanje trgovcem na debelo. Zaslužek veletrgovcev je pri tem se zmeraj manjši, kakor pa bi bila razlika pri podraženju, ki bi nastalo za blago, ako bi tovarne uvedle podrobno odpravljanje na desettisoče malih trgovcev. Znano je, da leži zaslužek veletrgovca v množini, ki se giblje okoli 2 do 6%, ki pa včasih niti ne dcsega celega odstotka, ampak se izraža samo v parah. Torej ne visoki odstotek dobička, marveč neznaten dobiček v velikem obratu predstavlja za veletrgovino dotok dobička. Kako abotno je naziranje v označenem članku, da zaslužijo grosisti 11)0%, s« vidi že v tem, da so odjemalci grosistov uMidar trgovci, ki se vsi dobro informirajo pn vsakem naročilu o cenah pri vseh grosistih 'in tudi direktno pri tovarnarjih samih. Slabo mnenje ima pisec o našem malem trgovcu, ki mu pripisuj« toliko omejenosti, da bi plačeval grosistu 100% dobička! Saj bi morala biti potom naravnost kriminallna zveza med vsemi grosisti v državi, temelječa na dogovoru 10(>% nega dobička. In prvi, ki bi kaj, (takega razbili, bi bili industrijci, ki bi pač raje zaslužili sami recimo 50% s povišanjem cen, kakor pa dajali grosistom možnost 100% nega zaslužka.
Odkar obstoja zakon o pobijanju draginje, se še ni dogodil slučaj, da bi bil obsojen kak grosist, ker je vsakdo lahko dokazal, da ne zasluži ne le dovoljenih 20%, marveč niti petine tega. Pri tistih branžah, kjer doseže dobiček nekaj odstotkov, pa je upoštevana okolnost, da so plačljivi
Švica na razpotju med deflacijo in inflacijo
Gospodarska depresija je v nemali meri zajela tudi Švico, katera ji je sicer dolgo časa kljubovala. Na eni strani je vsted slabega gospodarskega stanja v drugih državah utrpel občutne izgube njen tujski promet, ki ji je prinašal vsako leto ogromne dohodke, na drugi strani pa tudi švicarski izvoz nazaduje od leta do leta.
Tako je n. pr. znašala vrednost švicarskega izvoza v 1. 1928 2-1 miljona šv. Fr., je pa že v letu 1931 padla na 1349 milj. švic. frankov. Letošnje leto pa kaže naravnost obupne izglede, saj je znašala vrednost izvoza v februarju tekočega leta komaj 70 milj. švic. frankov, napratn 153 milj. iv istem mesecu leta 1929 in 113 mili. švic. frankov v januarju 1931.
Na te činjenice je opozarjal v svojem zadnjem govoru švicarski finančni minister, ki je poudarjal, da so na drugi strani ostale cene živil in zaslužek v primeri z drugimi državami na neobičajno visoki višini. Saj znaša indeks življenskih potrebščin za 1. 1931. 148 v primeri z 1. 1914, ko je znašal 100. Zlasti visoke so pa najemnine, kajti njih indeks je znašal koncem lanskega leta 187; indeks plač državnih uradnikov pa znaša celo 220. Pa tudi davčna obremenitev se je občutno povečala. Med tem ko so pred vojno znašali vsi ob-čihki, kantonalni in zvezni davki letno 280 milj. švic. frankov, so znašali ti lani že 1.100 milj. švic. frankov.
Baš (ta visoki nivo življenskih stroškov, visoke dnine in velika davčna obremenitev, pa so otežkočili izvoz švicarskih produktov in razvoj tujskega prometa. Vsled tega smatra švicarski finančni minister, da je treba predvsem znižati nivo cen. — Če pa hočemo to doseči, imamo na razpolago dvoje poti: ali inflacijo ali deflacijo. So gotovi razlogi, ki govore za prvo in so gotovi razlogi, ki govore za drugo. V prav
računi malih trgovcev po tri do šest mesecev brezobrestno tin v tem času ne trpi veletrgovec le na izgubi obresti, ainpak tudi na zmanjšanju obratnega kapitala.
Nemogoča in naravnost zlobna je trditev, da ne izgube grosisti pri detajlistih, ki gredo v poravnavo, skoro ničesar ali sploh ničesar. Naj bi pisec pregledal sodne akte
o	poravnavah le pri enem sodišču, pa bi videl, koliko znašajo izgube grosistov zlasti manufaktume stroke, ki oddajajo blago na dolgoročne kredite, pa tudi drugih kot n. pr. kolonijalno in špecerijsko blago, železnina, cement itd., kjer se računajo dobički grosista deloma le po parah in ne dosezajo več odstotkov. Te izgube so znašale v zadnjih letih po več milijonov samo v mariborskem okrožju, kar se da računsko dognati in po spisih dokazati.
Iz tega razlega se trgovstvo ne bori proti zakonu o pobijanju draginje, pač pa se bori proti posameznim odioznim določbam kot n. pr. da naj bo ovadba policije ali orožniška poln dokaz in pa proti principu samemu, ker je bil vedno regulator cen prosti tek konkurence, povpraševanja in ponudi)© in ker nikdar ne more zakon na tem nič izpremeniti. Če so se pa kje zlorabe zgodile, še vedno ni potreba tako drakoničnih odredb, najmanj pa še za naše slovensko trgovstvo. Zakon o pobijanju draginje bo tiste redke zlorabe tako malo odpravil, kakor splošni kazenski zakon ni odpravil zločinov! Taki nekontrolirani in neodgovorni članki naj bi ne smeli povzročati nepotrebnega razburjenja, pač pa bi časopisje storilo dobro delo, ako bi zasledovalo razne krošnjarje in tuje potnike, ki s svojim vsiljevanjem od hiše do hiše odirajo naše ljudstvo, za katere pa naše trgovstvo ne more odgovarjati.«
Odgovor trgovstva je tako značilen za naše prilike in za presojo razmer v naši trgovini, da smatramo za potrebno,-da ga z objavo v našem listu priobčimo širšemu trgovskemu svetu. Trgovci se gotovo ne boje zakona proti draginji radi tega, ker bi se bali kazni za navijanje cen, boje se pa formalnih prestopkov, za katere se smatra že neoznačenje cen itd., torej dejanja, ki se morejo pripetiti brez slabega namena vsakomur. Mi smo stališče naše trgovine napram protidraginjskemu zakonu že ponovno točno precizirali in smo prepričani, da bodo merodajni faktorji uvideli, da streljajo preko cilja, ako bi v sedanjih časih hoteili uveljaviti poostreni protidraginjski zakon.
isti dilemi se je nahajala tudi Nemčija, ki se je pa odločila za deflacijo, katero smatra tudi on za edino koristno.
Inflacija pomeni namreč padec valute. Posledica inflacije je splošen padec cen vsem potrebščinam in padec dnin, na videz ostanejo sicer te na isti višini, a v primeri z zlatom pa zaznamujejo znaten padec. To pa ima za posledico povečan izvoz. Vsi ti pojavi so pa le začasni. Kajti kmalu pričnejo cene rasti, ker je pač po blagu večje povpraševanje. Znano pa je, da običajno rastejo cene hitreje kot pa dnine, vsled česar so baš delavci tisti, ki prvi pričnejo občutiti posledice inflacijske politike.
Prav tako napačno je naziranje, da lajša inflacija težka bremena dolgov. Res je sicer, da n. pr. plača hipotekarni dolžnik svoj dolg, ki ga je najel v zlatu v višini recimo 10.000, v času inflacije že s 5000 zlatih enot. Toda teh 5000, katere je prihranil dolžnik, je moral izgubiti upnik, ki je največkrat banka ali kak drug denarni zavod. V teh pa se nahaja z velikimi mukami prihranjen denar poedincev, ki morajo tako sedaj trpeti posledice inflacije. Ena najtežjih posledic inflacije je, da ubija vsako štednjo in je tudi sicer v vsakem oziru nepravična.
Pot deflacije je zato veliko bolj priporočljiva, dasi je težavnejša. Pod deflacijo je razumeti znižanje cen, plač, dnin, stanarin, obresti in dobička. Zato so potrebne ogromne žrtve, treba je pa istočasno znižati tudi vse življenske potrebščine. Švicarski narod se bo moral zadovoljiti — pravi švicarski finančni minister — z manjšimi zaslužki in skrbeti bo moral na večjo štednjo, kar pomeni, da bo moral bolj preprosto živeti.
Izvoz cementa iz Jugoslavije je znašal v prvem letošnjem četrtletju 16 milijonov dinarjev proti 31 in 48 milijonom v isti dobi leta 1931 in leta 1930.
TEDEN
ypm3LllL2.
Devizno tržišče
Tendenca čvrsta.
Promet Din 1,»14.381-10.
Vsled zmanjšane ponudbe privatnega deviznega blaga je zaključil pretečeni teden na ljubljanski borzi z neznatnim prometom približno dveh milijonov dinarjev. Iz spodnjih prometnih podatkov:
25. aprila Din 232.9ol-9t> JNew Vork 'M. apnia	Din	675.V&5-57	VVien
'lil. aprila	Din	201.434-95	Trst
2b. aprila	Din	4i>l.aV4'(J3	VVien
'Za. aprila	Din	H12.133'9t>	Trst
je razvidno, da je bil na torkovem borznem sestanku dosežen naj večji, na sredinem pa najmanjši dnevni promet ter so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v Dunaju, Trstu in New Yorku.
Narodna banka je intervenirala dnevno za stotisoč dinarjev; v celem je dala za 501 tisoč dinarjev deviz na razpolago in sicer Berlina za 165 tisoč Din, New Vorka za 128 tisoč Din, Curiha za 104 tisoč Din, Pariza za 49 tisoč Din, Londona za 27 tisoč Din, Trsta za 13 tisoč Din, poleg tega pa še malenkost Amsterdama ter Pariza.
V	celem je bil tekom minulega tedna v posameznih devizah dosežen naslednji skupni promet (številke v oklepajih zna-čijo promet predzadnjega tedna; vse v tisočih dinarjev): Dunaj 735 (1.050), Trst 301 (218), New York 267 (562), Berlin 181 (98), Pariz 142 (102), Curih 113 (150), Madrid 81 (3), Bruselj 45 (1), London 31 (300), Praga 8 (20) in slednjič Amsterdam 7 (0).
Skupni promet v mesecu aprilu 1932 znaša komaj 9 in pol milijona dinarjev.
Zanimivo je primerjati opadanje deviznega prometa v poedinih mesecih lanskega leta z letošnjim (vse v milijonih dinarjev) :
Janaar Februar Marec April Totale
1931	89'11	67-28	80 77	88’87	326-03
1932	36-43	43-30	11-37	9-48	100-58
Kazlika
za leto
1932	—52-68	—23-98 —69-40 —79’39 —225-45
pri čemer ugotovimo, da se je letos devizni promet že v prvih štirih mesecih ob-. čutno zmanjšal za ogromno vsoto preko
i	225 milijonov dinarjev.
Devizna tečajnica zadnjega tedna kaže vidnejši porast večine deviznih tečajev ra-
zen Curiha, ki je ostal nespremenjen, in pa Londona, ker je od ponedeljka na petek prejšnjega tedna popustil za celih pet točk, kakor je razvidno iz sledeče tabele:
	Dne 25.	aprila 1932.
	najnižji	najvišji
	Din	Din
Amsterdam	2290-22	2301-58
Berlin	1339-74	1350-54
Bruselj	791-75	795-69
Curih	1097-35	1102-85
London	210-96	212-56
Newyork	5632-13	5660-39
Pariz	222-70	223-82
Praga	167-44	168-30
Trst	290-32	292-72
	Dne 29.	aprila 1932.
	najnižji	najvišji
	Din	Din
Amsterdam	2291-32	2302-68
Berlin	1344-42	1355-22
Bruselj	792-30	796-24
Curih	1097-35	1102-85
London	205-90	207-50
Newyork	5633-51	5661-77
Pariz	222-65	223-77
Praga	167-44	168-30
Trst	290-60	293--
Budimpešta in Dunaj še vedno nista		
ležila; notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna, brez zaključkov.
Notice industrijskih papirjev so tudi v minulem tednu ostale brez izprememb.
V	državnih papirjih ni bilo prometa, dočim je beležila ponudba v 8% Blairu v petek (29. t. m.) 52-—, sicer pa 54-— in v 7% Blairu 49-— v ponedeljek (25. t. m.), 47-— v petek, vmesno pa 48—.
Tečaj 6. maja 1932.	l'ovpia Sevanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2279-22	2290-58
Berlin 100 M		1333 97	1344-77
bruaelj 100 belg		787-35	791-29
Budimpešta 100 pengO . .	-		•	
Curih 100 fr		1097-35	110285
London 1 funt		206-34	207-94
Newyork 100 dol., kabel	—•—	—"—
Newyork 100 .dolarjev .	5596-38	6624 64
Pariz 100 fr		221-88	223 —
Praga 100 kron 		166-23	16709
Stockholm 100 fived. kr .	— •—	- •—
Trat 100 lir		28922	291-62
•V.KK3P8JBBM
Tujski promet in naše občine
(Referat dr. Brileja na seji županske zveze 20. IV. 1932.)
(Nadaljevnje.)
Posredno propagando vršimo z vsemi onimi sredstvi, ki skušajo ustvariti tujcu vso udobnost in mu čim najbolj omiliti bivanje v dotičnem kraju. Nemci imenujejo vse te priprave >Dienst am Kunden«. Sem spada predvsem načelo, da se tujca sprejema povsod kar najbolj prijazno in po-strežljivo in da se mu omogoči vsa ona udobnost in prijetnost, ki jo nudijo najmodernejše konfortne naprave. — Zlasti je pa tu treba povdariti sledeče stvari:
Prometna sredstva (železnice, avtobusi, aeroplani itd.) se morajo odlikovati po znanih štirih prednostih, ki jih razvajen potnik zahteva od te naprave: udobnost, varnost, naglica in cenenost. — Posebne ugodnosti, kakor znižane cene za prevoz Pri daljšem bivanju v državi, vozne olajšave ob gotovih letnih časih izven sezije itd. spadajo k znanim stredstvom prometne propagande. — Železnice delajo s posebnimi vlaki, z ekspresnimi vlaki, z izvrstnimi zvezami itd. znatno propagando. (Pri-mavera Italiana!)
Prenočišča, hoteli, gcistilničarstvo so oni važni faktorji, katerih pomen za propagando je splošno znan,. Dežela, ki svojih hotelov nima na povp rečni višini Srednje Evrope, ne more rač unati na obisk one inozemske publike, k i prihaja za ugodno bilanco tujslčoprometn ih ustanov predvsem v poštev.
Vse naštete prednosti tujskoprometnega kraja, njega pokraji nsko lepoto, zdravilne vrelce, zabavišča, ujnetnostne zbirke itd. ali karkoli ga pač odlikuje in dela zanimivega in privlačnega za tujce, vse to je treba s primerno reklamo uveljaviti in razglasiti po svetu.
Dandanes je propaganda posameznih
tujskoprometnih središč tako intenzivna, da se je ne more izogniti nihče, kdor hoče privabiti tujca. Reklama se vrši na najrazličnejše načine, vsa moderna oglasna sredstva so v njeni službi. Najbolj se je zaenkrat udomačila reklama potom prospektov, malih zloženih knjižic in zveščičev, ki v kratkem besedilu točno in naglo informirajo o vseh prednostih, lepotah, zanimivostih, cenah itd. kraja, ki vabi tujca s prospektom. Lepe, učinkovite ilustracije so bistvena vsebina vsakega prospekta. Podobna reklama se vrši tudi v obliki razglednic, poštnih znamk, brošur, koledarjev in celo celih knjig. V tisočih in tisočih izvodih se širijo ti propagandni spisi po hotelih, restavracijah, v železnicah, v potovalnih birojih, v razstavah, pošiljajo in razdeljujejo se brezplačno med potujoče občinstvo. Enako službo vrše propagandni plakati na kolodvorih, v potnih pisarnah, vlakih itd. dalje fotografične slike, svetlobna reklama. Odlično propagandno sredstvo so filmi, bodisi združeni s predavanji ali brez njih. Tudi predavanja v radiju se zadnje čase mnogo uporabljajo za reklamne in propagandne svrhe. Posebno važno je nadalje časopisje, ki prinaša inserate, ilustrovane notice, večje članke o tujskoprometnih krajih in razmerah in s tem budi zanimanje za potovanje in letovanje; važne so potovalne priloge časopisov, ki informirajo podobno kot prospekti o vsem, kar hoče tujec vedeti, predvsem o prometnih zvezah, hotelskih cenah, izletnih točkah, zabavah itd. Zelo umestno je, da se za zastopnike tiska prirejajo potovanja, ker se tovrstne prireditve v reklamnem oziru vedno dobro obnesejo.
V	ekonomskem in praktičnem interesu je treba posvečati organizaciji tujskopro-metne propagande veliko pozornost in skrb. Kajti pomisliti je treba, da imajo na eni strani železniške in paroplovne družbe interes na prometu sploh (pa bodisi da je usmerjen v državo ali iz države), da na drugi strani država podpira dotok tujcev v državo in da končno vsi tujskoprometni centri vsak zase skušajo pritegniti potujočo
domačo in inozemsko publiko k sebi; posamezne potovalne pisarne pa imajo zopet Interes na splošnem dvigu tujskega prometa sploh. — Tako se bijejo med seboj splošni interesi in stremljenja posameznikov ter ogrožajo učinkovitost propagande. Najbolj nevarpa je neenotnost, razkosanost propagande napram inozemstvu. Kajti reklama v tujini zahteva krepko koncentracijo in centralizacijo propagandnega dela, ki mora po vseh dosedanjih izkušnjah izhajati iz ene enotne centralne organizacije. Ne samo radi učinkovitosti propagande mora biti to delo centralizirano, temveč tudi radi ekonomije. Inozemska propaganda zahteva znatna sredstva, ki jih je treba čimbolj smotreno uporabiti. Ker se zunanja propaganda redoma vrši v veliki meri tudi z državnimi sredstvi, ima seveda država sama, odnosno od nje pooblaščene organizacije primeren vpliv na organizacijo tega dela. Organizacija propagande je tudi važna radi reševanja raznih propagandno tehniških vprašanj in še v mnogem drugem pogledu. Dandanes pridobiva vedno več terena kolektivna propaganda napram posamični in to iz finančnih in mnogih drugih razlogov. Italija ima že enotno organizirano propagando, Francija jo ustvarja, v Nemčiji se tudi že krepko uveljavljajo enake tendence in ustvaritev »Reichsarbeitsgemeinschaft fiir Deutsche Verkehrsffirderung« pomeni velik korak na poti do kolektivne propagande tudi tam.
Poleg direktne propagande potom časopisja, prospektov itd. pa se pospešuje tujski promet v znatni meri z dobro upravo, ki kolikor možno podpira in olajšuje promet. Omenil sem že, da potni listi, vizumi, zamudne carinske revizije in komplicirani policijski predpisi o prijavljanju in odjavljanju otežujejo in ovirajo potovanje po deželi ter odganjajo tujce. V tem pogledu mora torej najti pametna uprava ono srednjo pol, ki na eni strani varuje interese države, a na drugi ne odbija tujcev. Sem spadajo tudi predpisi glede denarnega prometa, glede valute, ki jo sme nositi tujec s seboj itd.
Za avtomobile pomeni triptik (ki dovoljuje tekom 12 mesecev poljubno prekoračenje meje) veliko prednost. Tolerantno izvajanje policijskih predpisov, ki jih tujec le redko pozna, ter širokogrudnost glede voznega dopustila in drugih formalnosti so razvoju avtomobilskega prometa koristne. Policijsko prijavljanje in odjavljanje naj se omeji na najpotrebnejše podatke; dela se na tem, da se uvedejo enotne mednarodne prijavnice in odjavnice. Tudi letoviške takse so strašilo za manj premožne letoviščarje, zato naj se, kjer možno, odpravijo ali vsaj znižajo na najmanjši znesek; kjer pa obstojajo, se mora tujcu za plačilo takse nekaj pozitivnega nuditi (dobra godba itd.).
Indirektno so velikega pomena za razvoj tujskega prometa dobra prometna sredstva. Železniško omrežje mora hiti gosto, zveze dobre, vozovi čisti in konfortni. V ospredju interesa j<’ danes gradba cest, ki je postala spričo velikega razvoja automo-bilizma eden glavnih problemov moderne uprave. Dobra orientacijska znamenja, izvedena na podstavi mednarodne konvencije, in varnostna opozorila, naj omogočajo lahko in naglo kretanje. Poleg izgradnje železniškega in cestnega omrežja v državi je pa izredno važna izgraditev prometnih sredstev v samem kraju bivališča tujcev, torej lokalni električni promet itd. Okrožne vožnje, ki nudijo v kratkem času splošen in izčrpen pregled mesta, se vedno bolj uvajajo in so zelo priljubljene. Institucija vodništva (ciceronov) je na tesno spojena z organizacijo okrožnih voženj. Ni vseeno, na kakšen način se pokažejo tujcu znamenitosti mesta in kako se mu razloži njega zgodovina itd. Vodniki morajo dovršiti pod dobrim strokovnim vodstvom posebne kurze, nekatere države mislijo na uvedbo koncesije za ta poklic.
Časovno vplivajo na tujski promet vpeljane sezije, letne in zimske. Moderne tendence tujskoprometiiih politikov gredo za tem, da tudi v takozvanih mrtvih sezijah privabijo s posebnimi ugodnostmi pri vožnji, prehrani itd., tok tujcev in na ta način izenačijo promet ter ga — kolikor pač gre — porazdelijo enakomerno na celo leto.
Hoteč preizkusiti učinkovitost posameznih propagandnih sredstev, je izvedel neki švicarski hotel sledeči zanimivi in poučni poizkus. Povprašal je 100 svojih gostov, kaj jim je dalo povod, da so obiskali dotični kraj in dobil sledeče odgovore:
19	jih je prišlo na podstavi čitanja pro-
spektov, 2-5 radi inseratov v časopisju, 1 radi plakata, 3-5 radi slik in tekstov, 56 po priporočilu drugih gostov, 9 so jih poslale potovalne in prometne pisarne in 9 na podstavi knjig, vodičev in zdravniškega priporočila.
Izid tega povpraševanja je v gotovem pogledu presenetljiv:	Kaže	namreč,	da
propaganda ne zaleže toliko kot si morda obetamo od nje in da je ustmeno priporočilo potemtakem menda še najbolj učinkovita propaganda. Iz tega pa tudi razvidi-mo, kako silno važno je zadovoljiti goste, ki vrše poceni in uspešno propagando, če so bili dobro postreženi, dočim so glavni razširjevalci neugodne propagande, če so jih kratkovidni gostilci z odiranjem, slabo postrežbo itd. odbili in vznevoljili.
Prehajam k najvažnejši pomožni disciplini (vedi) tujskega prometa k statistiki. Statistika igra pri proučavanju tujskega prometa, njega naraščanja in padanja, izredno pomembno vlogo. Posebno je njena naloga, da ugotovi število tujcev, ki so v gotovem razdobju obiskali posamezni tujsko prometni kraj, pokrajino, državo, dalje število prenočišč, dobo povprečnega bivanja (ki jo dobimo na ta način, da delimo število prenočevanj v posameznem kraju in v gotovem času s številom tujcev) in končno povprečne dnevne izdatke tujca, ki se določijo potom cenitve izdatkov.
Statistika prenočevanj seveda še ne da popolne slike tujskega prometa sploh, ker mnogo oseb prenočuje v vlakih, dalje ker mnogo tujcev pride in odpotuje isti dan brez prenočevanja in tretjič, ker ta statistika ne obsega tudi prometa ob sobotah in nedeljah (vveekendovcev). — Zato je treba pritegniti, da se dobi približno točen pregled, tudi osebno prometno statistiko železnic in avtobusnih podjetij. — Važna, dasi silno težka in problematična je tudi statistična ugotovitev potroška ali ekonomskega efekta. Običajno se potrošek tujcev oceni kakor sem že omenil, na ta način, da se glavne izdatke za prenočišča, hrano, vožnjo itd. strne v eno dnevno celoto. Po-trošek ugotavljajo Amerikanci z vprašalnimi polami. — Obe metodi sta pa precej nezanesljivi in dovoljujeta le približen pregled faktičnih izdatkov.
Statistika tujskega prometa je šele v pečetneni razvoju in niti metodični Nemci niso na tem polju še dospeli do popolnoma zadovoljivih rezultatov.
To bi bili v bistvu glavni činitelji, ki vplivajo na razvoj tujskega prometa ali tvorijo njega važne in pomembne sestavine in predpogoje. Omenil sem že, da je tujski promet v gospodarskem življenju države prevažen faktor, najbolj se pa kaže njega pomembnost napram inozemstvu v takozvani plačilni bilanci. Najvažnejši del plačilne bilance je trgovska bilauca, ki predstavlja diferenco med izvozom in uvozom. Cela vrsta držav skuša pasiva, ki jih rodi blagovni promet, izravnati ali pokriti z aktivnim saldom v tujsko prometni bilanci. Ta tendenca je zlasti vidna pri Italiji, ftvici in Avstriji, ki se jim je v zadnjih letih posrečilo, da so 25—60u/o svojih trgovskih bilančnih pasiv pokrile z aktivnim saldom tujsko prometne bilance. Druge države so tako srečne, da so bile celo v obeh pogledih aktivne, tako Francija 1. 1927. ali Češkoslovaška v I. 1927. in 1928.
Nekatere države so v obeh ozirih pasivne, t. j. imajo pasivno trgovsko bilanco in tudi tujsko prometno bilanco. To je seveda znamenje posebno neugodnega gospodarskega položaja, ki' ga izkazuje n. pr. Nemčija. — Glede naše države so mi iz nemškega vira na razpolago vzporedni podatki le za 1. 1926., 1927. in 1. 1928. in sicer so označene številke v RM. — Dočim je bila naša trgovinska bilanca za 1. 1926. s 15 milj. RM aktivna, je bila tujsko prometna bilanca v istem letu pasivna s 13 milijoni RM. — Rezultat v tem letu je bil torej še vedno za 2 milijona RM pozitiven.
—	V nadaljnih letih 1927 in 1928 pa smo bili v obeh pogledih pasivni. V letih 1927 je bila naša zunanja trgovina pasivna z zneskom 65 milijonov RM, v istem času je bila naša tujsko prometna bilauca za 4 milijone tudi pasivna. L. 1928. je znašal pasivni saldo naše trgovske bilance že 102 milijona RM, dočim saldo naše »tujsko prometne bilance za isto leto ni znan. Mislim, da se je v naslednjih letih 1929. in 1930. vsaj naša tujsko prometna bilanca izdatno izboljšala, kajti ravno ta leta so prinesla Jugoslaviji znaten porast tujskega prometa in ž njim seveda tudi znatno ugodnejšo tozadevno bilanco.
Jugoslovanska statistika našega tujskega prometa je še v povojih. In vendar je to
tako neskončno važna zadeva, da jo je treba čimprej urediti. Prva, kolikor toliko zanesljiva statistika je bila izdelana za
I.	1930. (»Putnik.«) Podatki prejšnjih let so le približni iu nezanesljivi. Šele za
1.	1930. so na podlagi organizacije statističnega dela, ki jo je izvedlo ministrstvo za trgovino iu industrijo, v čigar delokrog spada pri nas referat tujskega prometa, zbrani približni podatki, iz katerih že lahko črpamo nekatera spoznanja in nauke. Naša statistika temelji na policijskem prijavljanju in odjavljanju. Vsak tujec, pa tudi naš državljan, ki prenočuje v hotelu, gostilni, mora izpolniti t. zv. prijavnico; tekom 24 ur po prijavi mora stanodajalec dostaviti prijavnico pristojni policijski oblasti, ki formularje ureja po mesecih ter mesečno dostavlja ministrstvu za trgovino in industrijo poseben zborni formular, ki ga prejme odsek za turizem pri imenovanem ministrstvu. Ta izdeluje potem na podstavi zbranega statističnega gradiva mesečne statistične preglede.
Kakor rečeno, je bila prvič izvedena sistematično naša statistika v 1. 1930. in v sledečem hočem navesti nekatere najzanimivejše rezultate.
Na področju Jugoslavije je bilo prijavljenih 1. 1930. — 978.888 obiskovalcev. Po svrhi bivanja je bilo med temi približno polovica t. j. 427.229 obiskovalcev, ki so prišli poslovuo, ostalih 551.659 ali dobrega pol milijona ljudi pa je prišlo po večini v svojstvu turistov (ali letoviščarjev v širšem pomenu besede). Med lemi je bilo 295.512 Jugoslovanov in 256.147 tujcev. Oboji so prenočevali pri nas 3,392.785 krat.
—	Že te številke nam kažejo važno dej-
INTERESENTOM PONUDB INOZEMSKIH POSOJIL
Maribor, 3. maja 1932.
Čim se je lani s splošno gospodarsko krizo tudi pri nas pojavilo pomanjkanje gotovine, so se v oglasnih delih naših no-vin pričele pojavljati ponudbe za posojila, zlasti kot hipoteke. Kolikor bolj občutno je postajalo pomanjkanje gotovine, tem pogosteje so postajale te ponudbe, ki so ostale do zadnjega časa večinoma anonimne (šifrirane) razen one, ki jih je objavljala sedaj razpuščena »Eksportna kmetijska zadruga« kot »Kreditna sekcija«.
Tozadevno zasledovanje je ugotovilo, da gre pri vseh teh ponudbah za največjo mednarodno špekulacijsko družbo za izkoriščanje zaupanja lahkovernih, posojila potrebnih.
Družba je poslovala pod raznimi naslovi, med katerimi je v Sloveniji najbolj poznan »Verlag Eigene Scholle Berlin«. Bazen nje so poslovali še: neka češkoslov. agentura, »mednarodni kreditni trust« s
^2Ž§|S»
Dobave. Direkoija državnega rudnika Kukanj sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe glede dobave 16 komadov žag za ga ter, 30.000 kg sena, 20.000 kg portland-ceme.il-la, 20 komadov gumijevih cevi, 2500 kg bencina in 5000 kg cementa. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10.200 kg pšenične moke in 10.200 kg krušne moke, 1500 kg namiznega olja; do
19.	maja t. 1. glede dobave 100 kg belih krp za čiščenje strojev; do ‘25. maja t. I. ipa glede dobave 40 plošč železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 17. maja t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina, 500 kg terpentino-vega mila, 300 kg ječmenove kave iu 300 kg sirove kave. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg čistega niklja, raznih zakovic, vijakov in matic, klingerit-plošč, krampov, žičnih pletenin, žice itd. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava petroleja. Dne 9. maja t. 1- se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 16.000 kg petroleja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri i:*ti komandi.)
Dobave. Komanda Pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 22. maja t. 1. ponudbe glede dobave platna, sukanca in gumbov
stvo, da v naših letoviščih iu kopališčih na splošno prevladuje domači živelj nad tujim, kar je v ekonomskem pogledu važno dejstvo. — Med tujci izkazujejo številčno najjačji obisk Avstrijci (72.174). Nato po vrstnem redu Nemci (47.371), Čehoslovaki le malo manj (43.708), Madjari (26.000), Italijani (14.000), Poljaki (10.000) itd. Ostale narodnosti so zastopane z manjšimi številkami, vendar je prav zanimivo, da je bilo v državi skoro 5000 severoame-rikancev (po večini pač v Dalmaciji iu v Dubrovniku), nad 4500 Francozov, nad 5600 Angležev in celo 1800 Nordijcev, številke, ki nam kažejo, da stopa naša država polagoma, a sigurno med svetovne turistične pokrajine.
40% itujcev, ki prihajajo k nam, se ustavlja v Jugoslaviji tekom prve polovice leta, v drugi polovici pa 60°/o. — To je razumljivo, ako pomislimo, da so meseci glavne sezone julij, avgust, september v drugi polovici leta in so planinska letovišča obiskana skoro izključno samo v drugi polovici leta. — Kljub temu pa doseže tudi obisk v prvi polovici leta znaten odstotek (40), kar povzroči seveda po veliki večini obisk v srednjem in južnem Primorju.
Inozemci posečajo naše kraje predvsem radi njihove cenenosti, dalje pa radi naravnih lepot, radi alpiuistike itd. Zanimivo je, da izkazujejo na primer naša zdravilišča 96 odstotni obisk naših državljanov in le 4 odstotke tujcev, od katerih zopet dobro polovico izkazuje Rogaška Slatina. Ta statistika nas uči, da naša zdravilišča še nimajo svetovnega slovesa odnosno ne privlačijo mednarodne publike in živijo od Jugoslovanov.
(Dalje prihodnjič.)
sedežem v Londonu in Parizu ter glavnim zastopstvom v Rimu (pod imenom nekega hrvatskega barona) in neka švicarska agentura. Vsa ta pisana družba je imela za Jugoslavijo svoje glavno zastopstvo v Mariboru in sicer vsi zopet pri prav istih osebah. Milijone našega denarja se je razdalo samo za razne vpisnine. In večina tega denarja je šla — preko meje. Kolikor je dozdaj znano, ni na ves ta račun ves ta čas niti eden naših (jugoslov.) interesentov dobil niti za en dinar od ponujenega posojila.
Da se to tudi dokumentarično ugotovi iu napravi na celi črti konec vsej tej špekulaciji, se vse žrtve tozadevnih ponudb v lastnem in v interesu splošnosti opozarjajo, da se s tozadevnimi podatki čimpreje zglasijo na naslov: Posvetovalnica »Mar-stan«, Maribor, Slovenska ul. 22. (Le kdor želi imeti kakšno pojasnilo ali povrnitev spisov, naj priloži 10 znamk ali nakaže vpisnino Din 10-—.) — Med tem: Konec zaupanja na vse slične ponudbe.
ter glede dobave ognjegasnega materijala.
—	Dne 14. maja t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu ofert-na licitacija glede dobaive 300.000 komadov opeke, 500.000 kg portland-cementa, 150-ti-soč kg negašenega apna in 500 m2 cementnih pllošč. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). — Dne 17. maja t. I. se bo vršila pri Komandi Potiske divizijske oblasti v Subotici licitacija glede dobave 18.000 kg petroleja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.)
Prodaja starega železa. Dne 3. junija t. 1. »e bo vršila pri Direkciji pomorskega sa-obračaja v Splitu ofertna licitacija glede prodaje starega železa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOT v Ljubljani, pogoji pa pri strojnem oddelku te direkcije.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. maja 1.1. ponudbe glede dobave 1000 kg Tiža, 500 kg bučnega olja, 1000 kg svinjske masti in 12.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg testenin. — Direkcija državnega rudnika Ka-kanj sprejema do 12. maja t. 1. ponudbe glede dobave 400 kg pisanih cunj. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Milivoj M. Savič:
0 možnosti dviga industrije Dravske banovine
V svrho osnovanja nove industrije ima ta bamcviiia vi&e osnovne pogoje, kot so to vodne sile, padci vode, veliko bogastvo na premogu, bogastvo na gozdovih, neobičajno dober in za industrijske namene sposoben ter varčen nared, dalje ima poedina manjša ležišča svinca, cinka, živega srebra, 'železa, barv, kadilna itd.
Vseh vodnih sil je v dravski banovini za okroglo 700.000 Hd\ cd katerih jih je iz-koriščenih 100.000. Izkoriščena je Drava pri Fali s 45.000 HP, ,Kranjska industrijska družba ima na Savi «1600 HP, na Javorniku 2600 HP in Radgoni 1500 HP, Glamamanm in Gassner v Tržiču 6000 HP, Medvode - Kranj 5000 HP, Česen na Savi pri Ljubljani 1500 HP, Vevče tvomica pa-piirja 3870, Bonač v Domžalah 800 IiP. Toda že na Dravi sami bi lahko izkoristili še enkrat toliko, (kolikor je izkoriščeno pri Fali in sicer pred Falo v soteski med Falo m Dravogradom'. Savo bi mogli izkoristiti pri Zasipu s kakimi 8000 I1P, pri Radovljici s kakimi 7000 IIP, Medvodah 4000 HP in pri Ljubljani bi mogli izkoristiti kakih
10.000 I1P vodne sile; pa tudi sicer je še mnogo neizkoriščenih vodnih padcev manjših rek in rečic, katerih je nebroj v Sloveniji.
Dravska banovina ima veliko bogastvo premoga zlasti v rudnikih TPD (Kočevje, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško in Ra:j-henburg), kaj ih bogastvo se računa na
26.600.000 vagonov premoga; tudi če bi izkopali letno 200.000 vagonov, bi ti premogovniki še vedno zadostovali za 100—130 let. Drugo premogovno bogastvo je v Velenju, ki ima močne sloje lignita. Poleg teh obstojajo še manjši premogovniki na desni in levi obadi Savinje. Država bi morala odkupiti akcije TPD in to -radi elektrifikacije savske in dravske banovine, kakor tudi v svrh-o pridobivanja cenejšega premoga za svoje železnice in industrijo.
Zelo lahko je izvesti elektrifikacijo Dravske 'banovine s pomočjo teh vodnih sil in premoga naših velikih premogovnikov ter ibi na ta način dobili ceneno pogonsko silo za sedanjo in bodočo industrijo. Banska
uprava se trudi :za početi elektrifikacijo Dravske banovine in premogovnika Velenje, potrebno je le, da svoje delo nadaljuje.
Dravska banovina je bogata na gozdovih, saj je izvozila -letno 100.000 m® lesa. V lesni industriji je zaposlenih 2300 -majhnih žag z venecij-anskim pdnojarmenikom in 105 'žag s parnim pogonom. Ni nikakega izgtleda, da se bo število žag povečalo.
Iz 'Dravske banovine se izvozi letno 150.000 m* lesnih odpadkov, lesa za šlifa-nje in izdelavo celuloze in s tem izvozom lesa bi se dale ustanoviti še tri velike tvor-nice v Sloveniji-
Največja -osnova za industrijo je neobičajno dobra industrijska delavna moč. '1 a delavna sila je -osnova novo ustanovljene tekstilne industrije v Sloveniji in to v Kranju, Tržiču, (Mariboru, Kočevju, Celju itd. Slovenska delovna sila bo še nadalje osnova za ustanavljanje industrije in to ne samo tekstilne nego tudi druge industrije, kjer se zahteva dobra in sposobna delovna sila.
V Sloveniji se razvija v Št. Vidu dobra pohištvena industrija in veleindustrija mizarskih izdelkov, kakor tudi konfekcija moških oblek na debelo.
V Kranju in okolici »e razvija poleg pohištvene industrije tudi industrija čevljev im od Ljubljane, Kranja do Jesenic pisarska industrija in to tako hišna kot tudi prava industrija.
Poleg tega se v Dravski banovini razvija industrija suhega blaga in izdelkov iz lesa kot meril, črtal in dr.
IV Sloveniji je jako razvito zadrugarstvo in zlasti kreditne zadruge tako da so one zbrale do 2 -milijardi Din; razvito je tudi bamkarstvo, kar oboje povzroča, da moremo v Sloveniji lažje najti kapital in kapitaliste za industrijsko delo in razne industrije se bodo še ustanavljale in napredovale.
Razen tega se v Dravski banovini, kjer se govori še nemški po mestih, lažje naseljujejo tuji imdustrijalei, ker je možno sporazumevanje in radi načina življenja, ki je slično onemu v Avstriji in Češki.
Vsa ta kolebanja, ki se dajo razbrati iz seznama, so pa malenkostna, če v svrho primerjanja pritegnemo še devizne zaloge, pri čemer upoštevamo še Nemčijo; zapišemo zopet v milijonih domače vrednote:
Zlato je izginilo iz plačilnega prometa
Mednarodno potovanje zlata, ki se je vršilo v zvezi -z -opustitvijo zlatega standarda v Angliji, se je -skoraj ustavilo. Izkazi velikih novčnih bank nam pravijo, da so se v tekočem letu v večji izmeri pomnožile le zlate zaloge Francije za 313 milijonov dolarjev. Vse druge spremembe so relativno le majhne. Ker druge banke niso zgubile dosti zlata ali pa so zaloge celo pomnožile, je -morala dobiti Francija svoje zlate zaloge drugje; pridemo do zaključka, da je izpopolnila svoje zlate rezerve z absorbiranjem novo produciranega zlata. Zastoj v potovanju zlata nam pravi, da je možnost plačevanja v zlatu popolnoma izčrpana. S tein je poda-n dokaz, da se mo-
rejo vršiti plačila od dežele db dežele v bistvu le z izmenjavo blaga, pri čemer more 'gibanje zlata poravnati le relatvno -majhne dele glavničnega gibanja. Tu podamo seznam zlatih zalog v najvažnejših novčnih bankah v milijonih dolarjev:
Konec
Dežela Konec Sept. Konec marca 1930	1931	1931	1932
U. S. A.	2941	3486	2981	3018
Francija	2098	2296	2699	30!2
Anglija	722	660	588	o88
Švica	138	235	453	4/1
Holandija	171	267	357	354
Belgija	191	226	355	351
Italija	279	287	296	296
Nemčija	530	327	234	209
Češkoslovaška 46	46	49	49
Zelo zanimivo je primerjanje naraščanja ali padanja zlatih zalog v posameznih dobah.
Zlato kritje in devizno stanje srednjeevropskih narodnih bank
Prav v sedanjih dneh je to vprašanje
zelo zanimivo. Vse nasledstvene države stare monarhije so prepovedale izvoz zlata in so vpeljale strogo devizno gospodarstvo. Zakaj vse to? Zunanja trgovina vseh držav je bila začela bolj ali manj padati, in z izostalimi krediti se je krčilo tudi devizno stanje posameznih narodnih bank, tako da je bila ob nadaljnjem odtoku deviz ogrožena stabilnost deželne vrednote. Če računimo obseg trgovine kakšne dežele v letu 1929 s 100, je znašala n. pr. zunanja trgovina Švice v letu 1931 samo še 66, Nemčije 40, Anglije 36 itd. S pad-
Dežela
Dežela	1926	1927	1928
Avstrija	31	68-8	130-4
Češkoslovaška	141	949	1040
Jugoslavija	81	87	9(1
Ogrska	127	183	197
Poljska	135	312	578
Dežela Marec 1931		Dec. 1931	Marec 1932
Avstrija	214	190	179
Češkoslovaška	1542	1649	1643
Jugoslavija	117	1758	1762
Ogrska	148	102	100
Poljska	563	600	608
co
05
cj
G
o
M
o? §1
th cp .
O th
T3 etf
£ ° ■d -a
Avstrija	135	102	03
Ogrska	13	10	15	0%
Češkoslovaška 2231	1000	810	24%
Jugoslavija	92	338	207	38%
Poljska	284	88	30	60%
Nemčija	207	172	142	18%
Najbolj je torej padla zaloga deviz v Poljski; takoj za njo sta Avstrija in Jugoslavija, vsaka z 38 odstotki. Dočim je pa
mogla obdržati Jugoslavija svoje zlate zaloge v tekočem letu skoraj nespremenjene, je zgubila Avstrija poleg deviz tudi nekaj več zlata. Sledijo Češkoslovaška, Nemčija in Ogrska. Odstotno kritje nekaterih vrednot v posameznih letih nam kaže sledeča tabelica:
Dežela Avstrija Češkoslovaška Ogrska Jugoslavija
1929
64%
39%
33%
1930	1931
78%	24%
47%	34%
36%	22%
—	37%
Vidimo, da ima dinar med vsemi nasledstvenimi vrednotama na-jvišje kritje. Takoj za njim je češkoslovaška krona; sledita ji šiling in pengo. Seveda pa na primer pri šilingu nizko kritje še nikakor ne opravičuje pesimističnega presojanja avstrijske vrednote; treba je le zaupanja in pa udejstvitvenega polja za avstrijsko industrijo in obrt.
Ameriški dolgovi v Evropi
Iz -Trg. glasnika« posnemamo: Ob priliki razpravo o novem angleškem budže-tu je angleški finančni minister Chamberlain podal pod, po k-ateni je- prišlo do uravnoteženja budžeta. Pri tem ni pa prav nič omenil kaj je s plačevanjem angleških anuitet za vojne dolgove Ameriki. Razumljivo je, da je to izzvalo veliko vznemirjenje v Ameriki, česar posledica je bila, da je -predsednik Hoover poslal vsem- 14 evropski m državam upnicam noto, v kateri zahteva, da te države redno plačujejo svoje vojne d-ol-gove -oziroma, da se jim dovoljuje desetletni -odlog plačila pod pogojem plačevanja 10 odstotnih obresti za dospele anuitete. S tem hoče Amerika preprečiti, da bi tudi ostale države ne sledile angleškemu primeru.
Stališče Anglije do plačevanja vojnih dolgov je edinstveno. Ona je namreč -že za časa Napoleonovih vojn izjavila svojim -državam upnicam, ki so bile v teh vojnah njene zaveznice, da ne reflelktira na odplačevanje vojnih dolgov. Anglija, ki je prežeta solidnega trgovskega duha, se namreč zaveda, -da so vse države zaveznice- -obenem njeni najboljši Iku-pci. Trgovina z njimi pa se nikakor ne more uspešno razvijati, če težijo te države vojni dolgovi. Zato jim je raje vse dolgove odpustila, kot j>a da bi se oslabili trgo-v-siki odnošaji. Prav isto stališče je zastopala Anglija tudi po svetovni vojni, je pa žalibog ostala' osamljena.
Amerika je namreč mnenja, da mora vsa Evropa vse -svoje delo -dati »a 'to, da plačuje Ameriki dolgove ter da zato nudi vse svoje trge ameriškim produktom. Pri tem je Amerika -pozabila, da je poistala ona prav v svetovni vojni -za časa svoje nevtralnosti na-
enkrat iz evropskega dolžnika evropski upnik, kajti zalagala je Evropo s svojimi produkti kar na debelo. Vsa evropska trgovina -in produkcija je bila tedaj uničena, Evropa je bila prisiljena zateči se k Ameriki; danes tega ni več.
Temu pogrošnemu stališču Amerike 'je predvsem krivo ameriško javno mnenje oziroma njen zastopnik ameriški kongres. Ni ®e namreč do sedaj -še pojavil človek, ki bi ameriški javnc-siti pokazal, kakšen je sedanji položaj Evrope in kakšen je odnos Amerike do Evrope. Vsakdo se boji za lasten obstoj iznesti resnico, ki bi bila pro--tivna -sedanjemu ameriškemu javnemu mnenju.
Razen tega pa nima Amerika c-ne (izkušenosti in uvidevnosti, s katerima se -odlikuje angleška trgovina. Amerika suvereno veruje, da more živeti še nadalje od Evrope-, ki je sama z-a življenje nesposobna. Vse to pa nam kaže, da smo še daleč od tega, da bi razum reševal veliko nevotjo, ki je zavladala na svetu.
Iv. Brunčič
stavbni in pohištveni pleskar in ličar
IzvrSuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
cem izvoza je padal naravno tudi dotok deviz, in dežele s pasivno trgovsko bilanco so morale za kritje inozemskih terjatev poseči po zlatih zalogah ali po devizah ali j)a j>o obeh. Zato vidimo pri vseh novčnih bankah močno padanje deviznih zalog ali pa krčenje zlatega kritja. Zlato kritje je v zadnjih letih zelo kolebalo; tu podamo seznam zlatega kritja pri narodnih bankah nasledstvenih držav, v milijonih njih domače vrednote:
NOVI CARINSKI NAČRT^ V U.S. A.
Veliki davčni program, ki ga proučuje sedaj finančni odsek ameriškega senata, naj služi obenem -določbi prohibitivnih carin za nekatere surovine. Na carinskem seznamu predloga se nahajajo že premog, surovi petrolej, gazolin in baker. Carinske olajšave so pa predvidene za manganovo ru-do, fosfate, železniške pragove, les dn za nekatera živila. Newyo-rško časopisje obeh strank (demokratske in republikanske) protestira skoraj soglasno kar najostreje proti nameravanim novim carinskim zidovom, ker ni videti konca takih odredb in se s terni ogroža nujno sklepanje o davčnem zakonu. — Danes je na svetu bridko enostavno: kadar si vlade ne znajo več pomagati, zvišajo carinske meje in znižajo uradniške plače, pa je dobro.
TRGOVCI! Širite »Trgovskilist«. Kdor dela za svoje glasilo, dela najuspešnejše za koristi svojega stanu in samega sebe.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in škodi skupnim interesom trgovstva.
Drobne vesti
Borza v Atenah bo najbrž v sredi tekočega meseca zopet otvorjena.
Kriza dolarja, izražena v nameravanem 35 odstotnem razvrednotenju, bi pomenila revolucijo vsega gospodarskega razvoja in opustitev zlatega standarda po vsem svetu.
Mednarodna zveza jekla poroča, da je v aprilu produkcija dežel nap ram marcu zopet padla; izjema je Belgija.
Razvrednotenje cen živine v Ogrski je označeno v tem, da so bili pretekli teden na raznih trgih konji prodani po 20 pengo, krave pa po 80 pengo.
Rotterdamski Lloyd zaznamuje za preteklo leto samo 32.000 h-ol. goldinarjev dobička proti 1,200.000 v letu 1930. Dividende ni nobene, dobiček se prenese na novi račun.
Tudi Turčija se je glede deviz podala
na pet drugih držav; vobče naj dobijo im-porlterji le toliko deviz, kolikor dobi Turčija iz dotičnih držav blaga.
Obtok bankovcev v Avstriji je bil 30. aprila v znesku 1000 milijonov šilingov krit z 21.1%.
Petrolejska konferenca, o kateri smo že poročali, se bo vršila v sredi tega meseca. Menda bo Amerika ponudila Rusiji odkup 'vse njene produkcije.
Knjige, Časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, barvotlske, cenike kakor tudi vse druge tiskovine dobavlja hitro in po smernih cenah
Telefon 2VM
Ljubljana, Gregorčičeva 33
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo*
veznica
Albert Thomas o svetovnem položaju
Na mednarodni konferenci dela je podal Albert Thomas uvodno poročilo o svetovnem gospodarskem položaju. Ne uporablja samo številk, ki mu dotekajo /, vsega sveta, temveč pove z, lapidamimi besedami, kakšen je položaj Evrope in Amerike.
Veletržne cene so povsod pod predvojnim stanjem. Kava stane 55 odstotkov predvojne cene, pšenica 67, volna 82, petrolej 71, kavčuk'samo 8°/o!! Vise to po-menja zmedo pri prodajalcih in rezerviranost pri nakupovalcih, ki se založijo samo za trenutno potrebo, ker mislijo, da bodo cene padale še naprej.
Svetovna produkcija nazaduje. Leta 1920 je bilo na primer produciranih 1217 milijonov ten premoga, v preteklem letu 1931 pa samo 971 milijonov ton; svetovna produkcija železa in jekla je padla v odnosnih letih od 120 na 70 milijonov ton. Itd.
Dohodki narodov padajo. Leta 1929 so bili narodni dohodki v U. S. A. cenjeni na 89.400 milijonov dolarjev, leta 1931 samo še na 60.500 milijonov. Mezde !v U. S. A. so padle od 1. 1929 do 1. 1931 za 30 odstotkov. Dohodki nemškega naroda so padli od 76 milijard mark v letu 1929 na nekaj čez 50 milijard v letu 1931.
Industrijski papirji kažejo napram mak-simu v letu 1927/28 velikanski padec; v Angliji na primer za 39 odstotkov, v Češkoslovaški za 42 odstotkov, v Švici za 52, v Franciji za 54, v Nemčiji za 60, v U. S. A. za 71 odstotkov.
Neprodane zaloge so se pomnožile pri kavi za 10 odstotkov, pri sladkorju za 44, pri ameriškem bombažu za 41 °/o itd.
Poljedelska produkcija je nazadovala,
ne da bi se bil s tem položaj agrarnih držav kaj zboljšal. Cena žita pada neprestano.
Da plačajo obresti inozemstvu, morajo države Vzhodne Evrope prodati danes petkrat toliko žita kot pred štirimi leti, ko so najele dolg.
Vseh teh razmer ni prav nič spremenila žitna konferenca v Parizu v februarju leta 1931, prav lako ne Londonska konferenca v lanskem maju in tudi ne ustanovitev Mednarodne družbe za hipotekarne kredite. Namesto zaželjenega carinskega premirja vidiš povsod zvišane carinske ograje. Leto 1931 je doživelo padec zadnjega zidu, ki se je dvigal proti protekcionizmu: Anglija se je odpovedala prosti trgovini. In nato je prišla finančna kriza 1931. V maju je bankrotiral Avstrijski Kreditni zavod, v juliju so začasno zaprli vse nemške banke, v septembru je opustila Anglija zlato kritje in so ji sledile Švedska, Norveška in Danska.
Tako je sledila gospodarski krizi splošna kreditna kriza. Dovedla je vlade do onih obrambnih odredb, ki so, kar se splošno
priznava, eden prvih vzrokov splošnega padanja. Valutama politika je narekovala omejitev importov in brezmejno dviganje zaščitnSh carin; trgovina z devizami se kontrolira; uvaja se sistem kontingenta-cije uvoza. Povsod vlada politični ekstremizem in nacionalizem. Moralična pobitost je večja kot bi jo opravičili gospodarski vzroki.
	
■nrsma mmsutm	Brzojavi:
rlfesSK	Ktispercoloniale Ljubljana
	Telefon št. 2263
	
KlKSSiflriš ■mksmS UMSMI movi	Ant. Krisper
■MTSM iweiw	Coloniaie
	Lastnih.:
	d©sip Verlič
	Veletrgovina koloriijalne
■ras*« ■Mbspaj	robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
■MKSMi	LJUBLJANA
	DUNAJSKA CESTA 33
■ra« ■taa	Zaloga špirita, raznega žga-
	nja in konjaka. Mineralne
■tki« MRWBU	vode
	Točna postrežba — Ceniki na razpolago
■ra« mrnsmrn	Ustanovljeno leta 1840
»san	
Dr. Luther o svetovni gospodarski krizi.
V	'Nurnbergu je predaval predsednik Nemške državne banke dr. Luther o gornjem predmetu pred zastopniki trgovine in industrije. Dejal je: Sedanja svetovna gospodarska kriza je sestavljena iz dveh delov; prvič iz krize, ki je v zgodovin', doslej sledila vsaki vojski, drugič iz krize zaupanja, ki je nastala v zvezi z reparacijskiim problemom. Samo tiri 'metode so, ki morejo to težko krizo premagati: 1. plačevanje v zlatu; 2. dovolitev velikih kreditov; 3. ekspert 'blaga in dela.
Katastrofa solitra. Finančni položaj družbe Ocsacli, vodilne družbe vilenske industrije solitra, stoječe pod vplivom bratov Guggenheiim, se zdi po poročilih iz New-ycrka katastrofalen. Zaloge solitra so približno trikrat tako velike kot znaša vsa lanska prodaja, in sc izračunjene s 609.000 tonami. Treba bo odpisati več kot 100 milijonov dolarjev. K temu pride še težka prodajna kriza v kovinskem gospodarstvu, ki je bilo najvažnejši odjemalec Guggenhei-movega koncerna. American Smelthig and
Ref in ing Co, ki razpolaga z več kot 710.000 tonami kapacitete v bakru in ki je mogla izkoristiti to svojo kapaciteto ileta 1929 še s 87 odstotki, jo je mogla izkoristiti v preteklem letu samo še z 38 odstotki in jo izkorišča sedaj le še z 20 odstotki. Ta družba je izkazala leta 1930 še 11,100.000 dolarjev čistega dobička, lani pa samo še 880.000. Rezerve v znesku 23 milijonov dolarjev so gotovo tudi že zelo izčrpane.
Zavarovalnica Assicurazioni Generali je
praznovala 1. t. m. stoletnico svojega obstoja. Razpolaga s poldrugo milijardo lir jamstvenih sredstev. Za preteklo leto bo izplačala nespremenjeno dividendo 35 odstotkov! V naših časih je takšna dividenda nekaj prav posebnega.
Velika ruska pošiljatov zlata. Iz Berlina poročajo: Ruska vlada je poslala v Nemčijo največji transport zlata, kar jih je bilo doslej sploh iz Rusije poslanih v zahodne dežele Evrope. Na poti v Berlin se nahaja 8000 kilogramov zlata; naslovljena je po-šiljatev na Nemška državno banko. S tem zlatom plačajo Rusi naročila poljedelskih strojev ter železniškega materiala (vagoni in lokomotive).
Tržne cene v Mariboru, dne 1. maja 1932.
1 kg govejega mesa I. Din 10 do 12, II.
6	do 8, III. 4 do 6, jezika svežega 10 do
16,	vampov 4 do 5, pljuč 4, ledvic 10 do
12,	jeter 4 do 6, možganov 12 do 14, parkljev 4 do 5, vimena 4 do 5, loja Din 1-50 do 5; — 1 kg teletine 1. Din 10 do 12,
II.	6 do 8, jeter 12 do 14, pljuč Din 10 do 12; — 1 kg prašičjega mesa Din 8 do
14, sala 10 do 14, črevne masti 5 do 10, pljuč 6 do 10, jeter 8 do 10, ledvic 12 do
15, glave 6 do 7, nog 6, slanine sveže 9 do 14, papricirane 12 do 16, prekajene 12 do 20, masti 12 do 16, prekajenega mesa
12	do 20, gnjati 16 do 18, prekajenih nog
5	do 7, prekajenega jezika 18 do 20, prekajene glave Din 8 do 10; — 1 kg kozlič-jega mesa Din 18 do 20, 1 kom. kozliča Din 40 do 80; — 1 kg krakovskih klobas Din 12 do 28, debreefnskih 10 do 16. brun-šviških 10 do 16, pariških 18 do 25, posebnih 15 do 20, safalad 15 do 20, hrenovk 18 do 24, kranjskih 20 do 28, 1 komad prekajenih 3-50 do 4-50, 1 kg mesenega sira 22, tlačenk 16 do 20, salame Din 45 do 60; — 1 kg konjskega mesa I. Din 3,
II.	Din 2; — 1 kom. konjske kože Din 80, 1 kg goveje kože 4-50 do 5'50, telečje kože
7,	svinjske kože 2-50 do 3, gornjega usnja 50 do 80, podplatov Din 35 do 50; — en piščanec majhen Din 14 do 17, večji 25 do 35, ena kokoš 25 do 35, raca 20 do 30, gos 50 do 60, en puran 50 do 90, zaje domač majhen 7 do 10, večji Din 20 do 30;
—	1 kg krapov Din 20, morskih rib Din 16 do 30, polenovk Din 12 do 24; — 1 liter
mleka Din 2 do 3, smetane 10 do 12, surovega masla 24 do 30, čajnega masla 32 do 34, kuhanega masla 30 do 32, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 32 do 40, trapistovskega 18 do 25, grojskega
20	do 25, tilskega 20 do 26, parmezana 80 do 100, sirčka 6 do 7, eno jajce Din 0-50 do 0-75; — 1 liter vina novega Din 8 do
10,	starega 12 do 24, črnega 9 do 14, piva
9,	1 steklenica piva 5 do 5\50, sodček piva f (25 1) 150, 1 liter žganja 20 do 25, ruma 36 do 56, sadjevca 3 do 4, ena pokalica Din 1-75 do 2; — 1 kg belega kruha Din 4, polbelega 3-50, črnega 3, 1 liter drobtin 5, ena žemlja Din 0-50; — 1 kg jabolk Din 5 do 10, posušenih sliv 8 do 12, ena limona
0-50 do 0-75, oranža 1 do 2-50, 1 kg rožičev
6,	smokev 6 do 12, dateljev 40, mandeljev 40 do 45, orehov 4-50 do 6, luščenih orehov 16 do 18, rozin 15 do 24, maka Din 10 do 14; — 1 kg kave I. Din 40 do 80, IT. 38 do 68, pražene I. 44 do 94, II. 48 do 56, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 38 do 48, mletega 40 do 48, cimeta 52 do 60, paprike 30 do 52, testenin 6-75 do 18, marmelade 16 do 30, pekmez 10, medu 16 do
20,	sladkorja v prahu 14-50 do 15, v krist.
13	do 13-50, v kockah 14-50 do 15, kvasa 34 do 40, škroba pšen. 10 do 20, riževega 16 do 25, riža 3-50 do 12, 1 liter kisove kisline 44 do 50, kisa navadnega 2 do 3-50, vinskega 4 do 8, olja olivnega 12 do 20, bučnega 13 do 14, špirita denat. 7 do 8,
1 kg mila 9 do 15, sode 2, ječmenove kave 8 do 14, cikorije Din 16 do 17; — 1 kg pšenice Din 1-60, rži 1-65 do 2, ječmena
1-65 do 2, ovsa 1-70 do 2-50, koruze 1-35
do 2, prosa 1-35 do 2-50, ajde 1.35 do 2-50,' j fižola 1-50 do 4, graha 12 do 14, leče Din 10 do 12; — 1 kg pšenične moke 00 Din 3 do 3-50, 0 3 do" 3'50, 1 2-90, 2 2-80 do 3-25, 4 2-65 do 3-75, 5 2-50 do 2-75,
6	2-30 do 2-50, 7 1-75 do 2-25, ržene moke I. 3-20 do 3-50, II. 3 do 3-25, prosene kaše
3-50 do 4, ječmenčka 3-50 do 14, otrobov 1 do 2, koruzne moke 1-50 do 2, koruznega zdroba 2-10 do 3-50, pšeničnega 3-25 do 4, ajdove moke I. 4-50 do 5"50, II. 3-25 do
4-50, kaše Din 4-50 do 6; — 1 q sladkega ali kislega sena Din 70 do 100, otave 85 do 90, ovsene, pšenične ali ržene slame Din 65 do 70; — 'kub. m trdih drv Din 100 do 112, mehkih drv 70 do 90, 1 q premoga trboveljskega 40 do 42, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6 do 7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina Din 7 do 8; —
1 kom. solate zgodnje Din 1 do 4, 1 kup. regrata 1, motovilca 1, 1 kg radiča 10,
1 glava poznega zelja 3 do 5, ohrovta 3 do 5, ena karfijola 10 do 15, 1 šopek špargljev 7, 1 kupček špinače 1, 1 kg graha v stročju 16, 1 šopek peteršilja 0-50,
1	kom. zelene 3 do 6, 1 šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 5-50 do 6, česna 8 do 10, 1 kom. pora 0-50, 1 kupček korenja vrtnega 1, 1 kom. kolerabe 1 do
2-50, 1 kg poznega krompirja 1-50 do 2, hrena 8 do 10, kislega zelja 3 do 4, kisle repe Din 2.
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
»Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo citati!
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rud ninske vode.
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
KUVERTA«
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
GRADBENO
PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA •
Zelezniško-carinskO: špedicijsko in transportno podjetje
MIROSLAV ZUPA1 - Ljubljana
Ljubljana, Miklošičeva 21
MEDNARODNI TRANSPORTI PREVOZI - PRESELITVE
Telefon 27-18
Špedicija Ocarinjenje Tarifni biro
Tovarna motvoza in vrvarna d. <8- j
Grosuplje pri Ljubljani j
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja; O. MICHALEK, Ljubljana