Perica
fprom  bobn;' in  blisk  se  vžiga — Pridne deldice, hitfte, Da pod  streho pred  nevihto, Pred  nalivom  pribežite!
Čujte! zvon se že oglaša; K  Bogu vse  tnolite vroče, Da odvrne vso nesrečo, Da ne pošlje strašne toče.
nKaj mi grom in blisk je mari!" Jedna izmed deklic deje. BNe bojim nebes se temnih, Ni nevihte najstrašneje."
A  družice jo  svarijo: rNe govori,  dčkle  tacih! Tudi  zate  strašne  strele V temnih Bog ima oblacih."
Za svaijenje ne meneč se Pesem deklica zapoje, S  petjem  pa  v  molitvi  verni še družice moti svoje.
Kar presvitlo se zablisne — Tresk!   udari  stiela,  šine     t -Par  korakov  od  dekleta        l Notri v  zemlje globočine.
Vsa prestrašena oldene Džkle svoje se  družice, Trese se kot trepetlika,    ' Bledo ji kot zid je lice.
Iz očij ji vrejo solze, Iz  srca ji  vrd  molitev, V hvalo dviga se k Očetu Za dobrotljivo  rešitev.