GoranGluvžč Goran Gluvič PESMI RONDO Ko sem stopil na košarkaško igrišče, da bi se ogrel pred tekmo, sem takoj zadel tri trojke zaporedoma. To ni dobro, sem pomislil. Potem ko se je začela tekma, me trener ni uvrstil v prvo peterko. Ob pravem času boš stopil v igro, je rekel. Nasprotnik je dve minuti pred koncem vodil za tri pike in trener je rekel, da je zdaj pravi čas. Potem sem stekel na igrišče in zgrešil trojko, nasprotnega igralca namerno udaril in dobil tehnično napako. nato me je še sodnik izključil. Zgubili smo za sedem pik. LEBDENJE VRTINČENJE ko se iščeva v vetru te vidim nasmejano takrat ko ne umiraš od strasti srečujeva se le ob kratkih vzdihih Ko sem stopil na košarkaško igrišče, da bi se ogrel pred tekmo, sem takoj zadel tri trojke zaporedoma. To ni dobro, sem pomislil. 662 spotoma v ljubezni bleda in neprepričljiva srečujeva se na prepihu ko se iščeva v vetru me vidiš nasmejanega najin smeh je smeh strahu pred višavami srca ko se iščeva v vetru se iščeva prenežno ZADNJI POLETNI PLES še vedno je nekje pozabljeno popoldne v avgustovski vročini pretrgana vez in večno padanje se vedno so nekje sončni žarki ki so prodirali skozi lesene rolete na kavč in osamljenost osamna in molk še vedno so nekje koraki k. so spremenili življenjepis ostal je le izmisljevalec ki uničuje svoje zgodbe še vedno so nekje stopinje in clprli in sledi očetove ki jih je prekril prah v svojem zadnjem poletnem plesu OTROK Da se skrijem v svoje glasilke in cvilim s svojo zunanjostjo ker kdor koli bi se me dotaknil bi na moji koži pustil napačne prstne odtise 663 t;-;-;-'¦;-;-; ¦;¦;¦; ;¦¦¦¦;¦¦,, PESMI Goran Glin ii 664 Da stopam v senci velikih zgradb in iščem žlebove po katerih se potem zlijem v tok tekočine ki me popelje v tišino Da se na mah pomirim ko zaznam kaos okrog sebe in sem le še veliko negibno čudenje ki se ne da potešiti z odgovori o strahu Da sem je dobro in lepo ZAČETO prvi korak nam je preprečila noga ki se je zataknila v globokem snegu ali v gramozu ko smo zakorakali v neznano neponovljivo negotovo ah kaj je naša pot prvi korak kot zadnja vožnja ki išče potnika da bi na koncu odpotovala sama da bi pregazila lastno sled ah kaj so naše sledi prvi korak ki se ozira za koreninami oddaljenih osamljenih je boleče obstal nekje med upom in dejanjem v banalnosti povezav ki smo si jih najmanj želeli ah kaj so naše želje prvi korak bi bil lahko če bi lahko ah kaj bi z novim začetkom 665 PESMI HAZARDERJEVA TOŽBA Nebo je polno zvezd, zvezde so tako daleč. Umirjeni tresljaji na licih nasprotnikov. Slovo in žalost se mimo mene gibljeta, spreminjajoč se v predmete, ki padajo kot jokavi obrazi. Zvezde padajo drugam. Odkrivajo me spečega nad rdečimi oblaki deževnega dne. Kot omamljeni lovec na srečo, sem pričakoval poln zadetek na ruski ruleti, a ko sem zapuščal prazne strele in odhajal mimo hazarderjev k izhodu, sem skozi deževne kaplje zagledal zvezde, ki so z jokavimi obrazi padale name. ŽE VIDENO Otok, ki so ga razkužili, da bi kraljevali komarji ob inačicah pravic generalov, cenenih herojev, ljubezen moja, je žrtev izstrelkov iz glav večno zablokiranih celic, zaradi zastojev iz let dozorevanja, ljubezen moja. Vojne so le zato, da bi se rodili novi junaki, ljubezen moja, zato se je težko prisrčno smejati v republiki banana, ko že veš da boš prej ali slej stopil na njen olupek, ljubezen moja. Zato tukaj nimava kaj početi, ljubezen moja. BRISANJE RESNIČNOSTI Utež, ki jo držim v roki, udarja na vse strani. Išče prostor, kamor bi usmerila svojo maso. V hipu mirovanja, v hipu moje potrpežljivosti se spremeni v odpadnika ali pesnika. Strah, ki ruši spoznanje o utripanju zvezd, vsiljuje drhtenje in me skuša premagati še preden nastopijo pošasti jutra. Strah je odpadnik ali pesnik. Odpadnik ali pesnik drobi moje prste vedno, ko zapisujem besede. Goran Glavič 666