OBČINSKA UPRAVA
Glasilo Županske sveže za Slovenijo.
Stev. 4.
Mesečna prlSoga »Domoljubu".
Leto I.
Občinske takse.
Prav znaten vir dohodkov so za občine občinske takse, ki se smejo po sklepu občinskega odbora v celoti porabiti za ubožne potrebščine. Znano je, da je še mnogo občin, ki za razna uradna poslovanja ali sploh še nimajo uvedenih občinskih taks ali pa jih pobirajo po tarifi, ki je bila v veljavi še po starem deželnem zakonu za Kranjsko iz leta 1914, ali po raznih drugih ukazih, predpisih in določbah, veljavnih za bivšo Štajersko in Koroško.
Ker je dalje znano, da ni pri vseh občinah popolne jasnosti in zadostnega ume-vanja, kako lep vir dohodkov so lahko za občine ravno občinske takse, a tudi glede postopanja, kako naj se uvedejo, še vedno vlada marsikje nejasnost, naj obrazložimo na tem mestu, kako naj postopajo občine v zadevi uvedbe novih občinskih taks ali zvišanja dosedanjih.
Kaj so občinske takse?
To so one pristojbine, ki jih smejo pobirati občine kot svoje, od države povsem neodvisne pristojbine za razna poslovanja in uradna dejanja, ki jih izvršujejo občine odnosno županstva v interesu strank.
Kdo ima pravico določati takse? Vse to ureja naredba bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1920, štev. 177, priobčena v »Uradnem listu« št. 49 iz leta 1920. Tej naredbi je pridejana taksna tarifa, v kateri je naveden za vsako takso, ki se lahko uvede, najvišji ali pa najnižji znesek, ki se lahko sklene z ozi-rom na dejanske razmere v občini in primerno tem razmeram. Pri tej priliki bodi omenjeno, da .je dobila navedena naredba moč zakona s tem, da je o njej razpravljal zakonodajni odbor in jo odobril. Zato je izmera posameznih taks v višjih zneskih, nego so določeni v tej tarifi, nemogoča. Napačno je torej, če se ponekod sklene, da naj se pobirajo višje občinske takse, kakor bo dopustne po taksni tarifi.
O uvedbi taks sklepa občinski odbor, določa pa jih na podlagi tega sklepa sedaj pokrajinska uprava — oddelek za notranje zadeve temeljem § 2. navedene naredbe. Ta paragraf pravi izrečno: »določa po nasvetu občinskega odbora ...«, to se pravi, da oddelek za notranje zadeve ni vezan na sklep občinskega odbora, marveč sme sklenjene in nasvetovane občinske takse določiti po lastnem preudarku, jih tudi znižati ali pa zvišati.
Kdaj se smejo pobirati občinske takse?
Šele, ko prejme občina (županstvo) odlok, s kojim se določajo (dovoljujejo) občinske takse, sme pričeti < bčina s pobiranjem.
Nedopustno ie torej pobiranje taks ta-
koj po sklepanju v odborovi seji, dokler ni po razglasitvi tega sklepa in po preteku 14 dnevne pritožbene dobe županstvo prejelo odloka pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve.
Zlasti pa je nedopustno pobiranje občinskih taks le na podlagi taksne naredbe in tarife, ne da bi bil sploh sklepal o njih občinski odbor in jih določil oddelek za notranje zadeve. Zgodilo se je že večkrat, da je občina pobirala takse enostavno na podlagi taksne naredbe, kar je po navedenem popolnoma nepostavno, in imajo v takih slučajih prizadete stranke pravico zahtevati povračilo plačanih občinskih taks.
Kako naj se postopa, da se takse določijo (dovolijo)?
Kakor že rečeno, mora sklepati o njih občinsld odbor. Županstvo naj torej sestavi razmeram v občini odgovarjajočo taksno tarifo onih taks, ki naj se pobirajo. Ta predlog naj se obravnava v odborovi seji, v kateri naj občinski odbor končno ugotovi takoe. Še enkrat opozarjamo tu, da se smejo skleniti takse le v oni višini, ki je za vsako posebe navedena v tarifi k taksni naredbi od 1. aprila 1920.
Sklep občinskega odbora se mora potem — enako kakor vse druge občinske davščine — na običajni način javno razglasiti. V tem razglasu mora biti vsaka sklenjena taksa posamič navedena. Za morebitne pritožbe se mora vselej določiti 14dnevni pritožbeni rok. Vsaka v razglasu navedena krajša — n. pr. Sdnevna pritožbena doba je nedopustna in povod za ničnost, kar ima za posledico razveljavljenje sklepa in obnovitev postopanja.
Šele po preteku 14 dnevne pritožbene dobe naj se obrne županstvo s posebno vlogo na pokrajinsko upravo — oddelek za notranje zadeve — in s prošnjo, da določi takse. Poleg prepisa sejnega zapisnika mora biti priložen tej vlogi tudi izvirni razglas, na katerem mora biti uradno potrjen dan razglasitve. Ravnotako naj se na razglasu uradno potrdi, da ni bilo vložene nikake pritožbe.
Kdaj se mora zahtevati plačilo občinske takse?
O tem določa § 4. taksne naredbe, da se mora plačati taksa najkasneje takrat, ko se izroči rešitev, ali ob začetku urado-vanja, in še preden se dotičnik, kateremu se je dovolilo izvrševanje kake taksi zavezane pravice, te pravice posluži, — torej vselej že vnaprej. Tako n. pr., če hoče kdo prirediti plesno veselico z godbo, ali dobiti dovoljenje za podaljšanje policijske ure, ali prirediti tombolo itd., mora vselej popred plačati dotično za občino določeno občinsko takso.
Kdaj se taksa ne sme zahtevati, je v taksi naredbi in v taksni tarifi posebe določeno. Pobirati se ne sme, kadar mora
občina na podlagi zakonitih določil kak posel, za katerega se sicer pobira taksa, izvršiti po naročilu nadrejenega oblastva. To velja za razne oglede na licu mesta V. zadevah krajevne policije, izvršene na ukaz nadzorstvene oblasti; — za razne urad* ne razglase ali izdajanje uradnih spričeval, potrdil i. dr., slednje palevuradne! namene.
Glede razglasov bodi posebe pripom-njeno, da se sme zahtevati občinska taksa tudi tedaj, če jih prejme županstvo od kakega urada, a se tičejo zasebnih in* t e r e s o v strank, n. pr. če razglaša sodišče potem županstva kako javno prostovoljno prodajo posestev,
Ali se sme zahtevati višjo pristojbino od takse za plačilo oseb, ki izvršujejo uradne posle?
Nel Od stranke se sme zahtevati le plačilo tistega zneska, ki je kot občinska taksa določen v taksni tarifi od višjega oblastva. Če mora plačati občina n. pr. za kake oglede višje zneske, jih mora pokriti občinski zaklad iz splošnih občinskih dohodkov.
Ali je mogoča kakšna naložitev kazni, če stranka brez plačila takse izvrši kako dejanje?
Kazen v pravem pomenu besede sicer ni določena v taksni naredbi, tudi ne kaka naložitev globe, pač pa se lahko v takih slučajih predpiše stranki in izterja od nje taksa v dvojnem znesku. To določilo je obseženo v § 4. navedene taksne naredbe. Predpis dvojne takse je zlasti mogoč pri novih stavbah, kar se često dogaja, še bolj pa pri prezidavah, ker stranke ne iščejo pravočasno stavbne privolitve. Še pogosteje se pripeti to pri raznih veselič-nih, zlasti plesnih prireditvah, pri prekoračenju policijske ure, pri raznih igrah itd.
V takih slučajih — pri zahtevkih občin, da se plača dvojna taksa, — je po-; navadi treba, da se takse izterjajo.
Kako naj se izvrši to izterjanje?
Enostavno po § 84. občinskega reda. ' Če stranka ne plača zlepa, se jo pač rubi. To izvrši župan po občinskih organih. Če je stranka uporna, se obrne županstvo na politično oblastvo (okrajno glavarstvo), ki zaukaže k uradnemu postopanju županstva orožniško asistenco.
Ali takse tudi zastarajo?
Po § 7. taksne naredbe zastarajo občinske takse po 3 (treh) letih, to seveda le v tem slučaju, če se v tej dobi niso izterjale. Ako pa se je med tem časom morda izvršila rubežen, a je ostala brezuspešna, ta 3 letna doba zastaranja ne velja, in se lahko izterjajo tudi kasneje, če pride taksi zavezana stranka kasneje do' sredstev, ki ji omogočijo plačilo.
Bodi dovolj o tem predmetu. Le to naj že omenimo, da je delegacija ministrstva financ s stališča državnih financ odredila, da se takse, ki jih navaja taksna tarifa pod točkami 12., 14., 15., 18. in 19. odslej ne smejo dovoljevati v višjih zneskih, nego le do polovične izmere v tarifi navedenih najvišjih zneskov.
Prostovoljne javne dražbe.
Največkrat županstva niso na jasnem, katere pristojbine smejo pobirati pri javnih dražbah.
Zapomniti si je treba predvsem, da so le postovoljne javne dražbe ona dejanja, ki dajo pravico občinam za pobiranje goto\ ih odstotkov. V poštev pride dvoje vrst teh pristojbin za občine in sicer: a) občinska taksa, b) ubožni odstotek.
K a): Občinska taksa je mogoča po točki 4. a) tarife k taksni naredbi z dne 1. 4. 1920, o kateri pišemo na drugem mestu, v izmeri največ 2 odstotkov od izkupila na prostovoljnih javnih dražbah prodanih premičnin ali od zakupnine na takih dražbah v zakup (najem) danih nepremičnin, posestev, njiv, travnikov itd. — To ravno tej točki pa je mogočo tudi zaokroženje občinske takse do najvišjega zneska 40 K za vsakega pol dne, iif po 10 K več, če znaša razdalja od sedeža županstva nad 4 kilometre. -- Razen 2 odstotkov oziroma zaokrožene takse do 40 K J- 10 K se sme pobirati še posebna taksa za izklicevalca do .20 K za vsakega pol dne in za vsake 4 km večje razdalje 5 K več od pol dneva.
Pomniti je, da pri prodajah na prisilnih sodnih (eksekutivnih) dražbah občine nimajo pravice pobirati občinskih tak.?, marveč le v onih slučajih, v katerih imajo po določbah občinskega reua (n. pr. § 28, točka 13 za bivšo Kranjsko, ali § 24, točka 12 za bivšo Štajersko) županstva v izvrševanju poslov lastnega področja občin pravico dovoljevati dražbe (prodaje) premičnin ali oddajanje v zakup (najem) nepremičnin na javnih, toda prosiovoljnih dražbah (iz proste roke).
Se nekaj naj omenim pri tej točki. Znano nam je, da pobirajo ponekod občine višje odstotke od takih dražb nego so postavno dopustni, t. j. 2 odstotka občinskih taks in 1 odstotek za ubožni zaklad (ubožni odstotek), o katerem pišemo kasneje. Zahteva se namreč še nadaljnji 1 odstotek, pa tudi 2 odstotka za razne postranske obveznosti in stroške. K temu bi mi pripomnili tc-le: Ob sebi umevno je, da mora plačati stranka poleg občinske takse in ubožnega. odstotka tudi stroške za kolke pogodbenih zapisnikov, stroške za papir, tiskovine in d.r,' Pomisleka ni proti temu, če se te >3£fci zaokrožijo oziroma pavšalira-jo, in če se že naprej določijo v odstotkih ter se ugotovi to že v dražbenih pogojih, ki jih podpiše prodajalec ali oddajalec posestva v zakup. To je njegova stvar, ki je popolnoma zasebno-pravna pogodbena zadeva.
K b) : Pojasniti moramo še pobiranje takozvanega ubožnega odstotka.
Ta ubožni odstotek je 1 odstotek izkupila pri vseh prostovoljn. javnih dražbah in ee pobira Donolnoma neodvisno od občin-Ax
skih taks kot že po zakonitih predpisih določeni postavni dohodek ubožnega zaklada. Pobirati se mora ne glede na to, če občina sodeluje pri poslovanju ali ne, torej tudi v vseh slučajih prostovoljnih javnih dražb, če jih dovoljuje tudi sodna n. pr. kot nadzorstvena oblast za mladoletne. Za ubožni odstotek, njegovo odmero in pobiranje veljajo predpisi dvornega dekreta od 25. aprila 1912, zjz. 987, dekreta dvorne pisarne od 24. marca 1837, zjz. 187, ministrskega ukaza od 20. avgusta 1855, držav, zale. 146, in drugih predpisov ter deželnih zakonov, n. pr. za bivšo Kranjsko po določbah § 31, tretje točke zakona z dne 28. avgusta 1883, dež. zak. št. 17. — Da ne bo nesporazumljenja, bodi še opozorjeno, da o tem dohodku ubožnega zaklada (ubož-nem odstotku) ni treba, da še ie sklepa občinski odbor obenem kot o občinskih taksah, kakor se to pogosto dogaja. Tudi ne gre kako zaokroženje tega odstotka kakor pri občinskih taksah.
Še to bodi omenjeno, da je za plačilo odstotka za uboge po veljavnih razsodbah odgovoren prodajalec, in da plačilna dolžnost ni navezana na okolnost, se je-li dražba dovolila pravnoveljavno, niti na to, so je li ravnalo po predpisih dražbenega reda. Občina ga ima pravico zahtevati v vsakem slučaju, kakor hitro je dan kriterij za to, t. j. ko ugotovi, da se je vršila dražba pod navedenimi znaki.
IJdel<?žba občinskih odbor-ii.kov pri sejah obe. odbora.
Naprošeni smo bili, da napišemo o tem predmetu nekaj besed. Dopisnik pravi v svoji prošnji: Kako mučno je. če pride enkrat nekaj odbornikov, drugič zopet nekaj drugih, a se lahko zgodi, da je seja prvi-kot drugikrat nesklepčna. — Da bi župan po lastni iniciativi strogo nastopil, je zopet križ, ker ie takoj zamera. — Naj natn bo torej dovoljenih z ozirom na to nekaj odkritih opazk.
Predvsem je silno žalostno, če se vsak izvoljeni občinski odbornik brez razlike strankine pripadnosti nc zaveda svoje dolžnosti. S tem da je dal svoje ime in podpis na kandidatno listo, je že tudi prevzel obvezno dolžnost ne samo nasproti svojim vo-lilcem, ampak nasproti vsem občanom, — nasproti občini, ravnotako pa tudi nasproti oblastvom in koncem koncev proti državi sami. Mandat občinskega odbornika torej ni igrača za nezrele ljudi, marveč za resne može, ki hočejo vestno delovati v gospodarski blagor občine. Čemu se pa da voliti, kdor ne misli potem tudi izvrševati svojih dolžnosti? Ali bo treba morda v prihodnje od vsakega kandidata zahtevati reverz s častno izjavo, da bo v resnici pripravljen izvrševati svojo dolžnost?
No, upamo vendar, da bo čut dolžnosti že na ta opomin prevladal in dobil premoč nad lenobo ali malomarnostjo, kakor tudi ne le upamo, ampak smo trdno prepričani, da občin, v katerih bi se redno dogajalo, da odborove seje niso sklepčne radi izostajanja občinskih odbornikov od njih, gotovo ni ravno veliko.
Saj nam je znano, da se po večini vsi novoizvoljeni občinski odborniki orav živo
zavedajo svoje velike odgovornosti napram ljudstvu, ki jih je izvolilo. — če se pa do-be še vedno malomarneži poleg dobrih potem pač zaslužijo, da se jih primerno ožigosa. — Po našem mnenju bi ne škodovalo prav nič, če se pride v javnost z imeni.
Se to naj pripomnimo: Žalostno bi bi^ lo, kakor pravi dopisnik, da bi prišlo vsled tega do zamere, če župan izvršuje to, kar mu veleva zakon. Če smo sedaj očitali čut dolžnosti z moralnega stališča, preidemo s tem tudi na postavno dolžnost, ki veže vsakega občinskega odbornika* da se redno udeležuje odborovili sej.
Da jo udeležba vseh občinskih odbornikov pri odborovik sejah obveza, tega menda ni treba Se-le dokazovati, ker je to po naravni postavi ob sebi umevno. To sledi tudi iz vseh paragrafov vseh občinskih redov vseh dežel. Vsak paragraf, ki govori o sklepanju v stvarlh občinske uprave, govori o odboru kot celoti, nc o kakem številu občinskih odbornikov. Gotovo je, da po-stavodajalci, ki so sklepali o občinskih redih, niso imeli pred očmi drugačnih nego vselej le sklepčnih občinskih odborov. Saj bi bilo za te same poniževalno in poniže-, valno za občinske odbornike, če bi bil po-stavodajalec ustvaril poseben paragraf z določilom, da je udeležba pri sejah obvezna, in bi bil morda še vsakemu posebe radi nebrižnosti zapretil s kaznijo, kdor bi kršil to obveznost.
No, če se pa to dogaja vzlic »moralnemu čutu odgovornosti in vkljub postavnim določbam občinskega reda, ki nalaga vsakemu občinskemu odborniku redno udeležbo pri občinskih sejah, potem pa tudi ta-kozvana »zamera« nasproti županu ne sme priti v poštev, če ta izvršuje svojo postavno dolžnost.
Četudi postavodajalee ni izrečao predpisal obveznega udeleževanja pri sejah, je pa dal na drugi strani občinskemu predstojniku možnost, da si pomaga tudi v takih slučajih, če bi občinski odborniki bodisi namenoma ali pa vsled malomarnosti ali nebrižnosti ne izvrševali svojih službenih poslov. To je tisti paragraf, ki amo ga že večkrat omenjali (§ 42 kranjskega, § 38 štajerskega občinskega reda), ki omo-gočuje redno sklepanje v odborovih sejah ob navzočnosti le polovice občinskega odbora, izpopolnjenega z namestniki. — Ne pomaga nič, če se poslužuje župan tudi tega sredstva in pravice, da naloži globo, ker mu daje to pravico veljavni zakon. Potem pa zamera gori ali doli I — če se bo vsak občinski odbornik zavedal svoje obvezne dolžnosti, ne bo niti zamero niti potrebe, da se vporabljajo navedena postavna določila.
Razglasi.
Prejeli smo vprašanje županstva R.: Z odobrenjem občinskega odbora se je pogodila občina z zmožno osebo, da okliče pri farni cerkvi potrebne razglase proti plačilu 2 Din za razglas. — Prejemamo pa tudi razglase od okrajnega sodišča^ katero smo obvestili o tem plačilu. Sodišče hoče pa vedeti, kdaj je pokrajinska uprava to potrdila, in nam pošilja le po 5 K za razglas, a še od tega se odtegne 80 vin


poštnino. Kdo mora plačati razliko? Občina trdi, da ni dolžna nositi nikakih stroškov pri poslovanju za sodišče in okrajno glavarstvo.
Pojasnila:
Glede razglasov sicer ni nikakega posebnega postavnega določila, velja pa v splošnem običajno pravilo, da mora županstvo razglaševati vse stvari, ki se tičejo javnosti, in ki jih prejema od kateregakoli urada ali oblastva, brezplačno. Plačilo — razume se pod tem občinska taksa — se sme zahtevati od urada, n. pr. od sodišča, le tedaj, če se tiče razglas zasebnega interesa kake posamezne stranke, n. pr. če se razglasi kaka sodna dražba posestev, ali če oddaja sodišče v najem posestvo kot nadvarstveno oblast-vo, ali če n. pr. razglaša okrajno glavarstvo kako razpravo na licu mesta v obrtnih ali drugih zadevah v interesu strank in drugo. —
Občinsko takso pa sme županstvo zopet zahtevati le tedaj, če je postavno uvedena, t. j. sklenjena od občinskega odbora in določena od pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve. Če ne — je županstvo niti ne more pobirati. —
Taksa za razglase pa ne more po tarifi k taksni naredbi z dne 1. aprila 1920, štev. 177, Uradni list št. 49, znašati več nego 4 K vxokrožju občinskega urada do 4 km, a za vsakih nadaljnih 4 km večje razdalje 1 K več. Če plačuje torej občina razglaševalcu po 2 Din (8 kron) za raz. glas, mora pač plačevati razliko sama iz občinskih sredstev. — Sicer pa ni nikjer predpisano, da mora biti kaka stvar razglašena ravno pred cerkvijo, ampak zadostuje, da so razglas nabije na občinsko uradno desko, če je tudi to krajevno-obi-čajni način razglaševanja.
Kaznovanje obč. odbornikov pri odsotnosti od sej.
Vprašanje : Županstvo H. sporoča, da je v zmislu § 42 obč. reda povabilo k drugi seji, ker prva ni bila sklepčna, vse občinske odbornike in namestnike z opozorilom na § 42 glede posledic, ako so vnovič sklicane seje ne udeleže. Kazen po 20 K radi neudeležbe se zdi županstvu prenizka, zato prosi pojasnila, »če sme to kazen zvišati in do kake višine.
Odgovor: Občinskim odbornikom in namestnikom, ki nočejo priti k občinski seji, ki je bila vdrugič. sklicana v zmislu § 42 obč. reda, ima župan pravico naložiti globo do 400 K. Določilo § 42 o. r. določa sicer samo globo do 20 K, toda z naredbo dež. vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919 št. 809 Ur list št. 182 z dne 22. deoembra 1919 zvišuje to globo na dvajsetkratni znesek. Po čl. II. te naredbe more tedaj župan vsakega odbornika in namestnika, ki izostane od obč. seje, sklicane po § 42 o. r., kaznovati do najvišjega zneska 400 K.
Ta določba po § 42 občinskega reda za Kranjsko velja seveda zmiselno _ za Štajersko z ozirom na določbe § 38 štajerskega, odnosno za Koroško po § 41 koroškega obč. reda.
. Gospodarstvo v občini.
Vprašanje: Kaj je storiti, ako se j sumljivo gospodari z občinskim denarjem?
Odgovor: F. K-u v V.: V sploš-i nem bodi povedano vsem, da je stvar vsa-I kega občinskega odbora gledati na redno gospodarstvo in nadzorovati poslovanje županovo. Za to daje občinski red vsakemu odborniku dovolj sredstev.
Če pa morda dotični župan dela samovoljno ali preko sklepov občinskega odbora in se le-tem no pokori, potem je treba poklicati na pomoč višje oblastvo, ki ima nadzorovalno pravico in dolžnost nad občinskim gospodarstvom po določbah § 84 občinskega reda (za Štajersko). To je pri Vas še vedno okrajni odbor, odnosno namesto bivšega deželnega odbora sedaj oddelek za notranje zadeve pokra-; jinske uprave za Slovenijo v Ljubljani. — Svetujemo Vam, da se obrnete z vlogo naravnost na ta oddelek. Seveda mora biti vloga zadostno vtemeljena in podprta z navedbo konkretnih podatkov.
čine bivše Štajerske in Koroške, ki imajo glede sejnih zapisnikov slična določila X dotičnih paragrafih občinskih redov.
Črtanje predlogov iz sejnih zapisnikov.
i
V p r a š n j e : Županstvo H. prosi pojasnila o slodeči zadevi: Pri zadnji obč. seji je stavil obč. odbornik A. Č. predlog, da naj obč. odborniki prihajajo trezni k obč. sejam. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da se je te seje obč. odbornik A. J. že ponovno vinjen udeležil. Župan je dal ta predlog na zapisnik obč. seje, vsled česar so se pristaši obč. odbornika A. J. odstranili od seje. Nato so zahtevali A. J. in tovariši pri županu, da predlog obč. od-
' bornika A. Č. črta iz sejnega Zapisnika, ker je za A. J. žaljiv'. Župan tej zahtevi ni hotel ugoditi, nakar so izjaviil A. J. in tovariši, da se obč. sej ne bodo udeleževali, dokler se njih zahtevi ne ugodi. Kdo ima prav, župan ali A. J. in tovariši?
Odgovor: Iz Vašega slučaja ni razvidno, če se je o predlogu obč. odbornika A. Č. v občinski seji tudi sklepalo. Določilo § 48 obč. reda (za Kranjsko) pravi izrecno: »Sklepi naj se zapisujejo v zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, dva odbornika in zapisnikar.« Zmiselno temu določilu se da izvajati, da se tudi vsi predlogi zapišejo v sejni zapisnik, čeprav se o njih ne sklepa, ker sicer iz sejnega zapisnika ni razviden potek seje. Običaj je, da se tudi taki predlogi vpišejo v sejni zapisnik, ki jih obč. odbor ne odobri, zato A. J. in tovariši ne bodo uspeli z zahtevo, da se predlog obč. odbornika A. Č. črta, to pa zlasti ne, ako je obč. odbornik A. Č. izrecno zahteval, da se njegov predlog zabeleži v sejni zapisnik. Tudi z odsotnostjo od obč. sej A. J. in tovariši tega ne bodo mogli doseči, ker ima župan v zmislu § 42 obč. reda pravico poklicati na njih mesto namestnike, odsotne odbornike pa kaznovati z globo do 400 K, kar pojasnjujemo na drugem mestu. Obč. odbornik A. j. bo tedaj najbolje storil, da se odpove pijači, kadar se udeleži obč. seje.
Prav to velja seveda tudi za vse ob-
Izguba občinskega mandata
Vprašanje : Županstvo H. prosi pojasnila o naslednjem slučaju. Gostilničar R. se ni hotel z županstvom pogoditi glede pavšalne odmere obč. naklade na žganje, ampak je izjavil, da bo naklado od žganja sproti plačeval od dejanske množine, kolikor bo žganja prodal. Podvrgel se je glede prodaje žganja obč. kontroli. Tekom enega meseca je sporočil gostilničar R. župantvu H., da je prošli mesec prodal le 2 1 žganja. Ta napoved se je zdela županstvu sumljiva, zato je župan odredil, pri gostilničarju hišno preiskavo, pri kar teri se je našlo okoli 200 1 prikritega žganja. Župan je vnovič pozval gostilničarja, naj plača od tega žganja obč. naklado, česar gostilničar ni hotel storiti. Županstvo je nato javilo zadevo okr. glavarstvu in drž. pravdništvu. Proti gostilničarju R. je bila uvedena sodna preiskava radi prestopka goljufije in je bil kaznovan na pet dni zapora, proti sodbi okr. sodišča je prijavil vzklic opravitelj drž. pravdništva radi prenizko odmerjene kazni, gostilničar pa se je tudi pritožil radi krivde in kaznL Gostilničar R. je obč. odbornik. Ali izgubi mandat, kdaj in na kak način?
Odgovor: Gostilničar R. izgubi mandat obč. odbornika v zmislu § 26 obS. reda (za Kranjsko), ki določa: »Član starešinstva, odbornik ali namestnik izgubi službo, kadar se prigodi ali dokaže kaj ta-kega{ kar bi mu bilo že izprva branilo izvoljenemu biti.« Ker po določilu § 7, točka 2, obč. volilnega reda oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (tatvina, ponej verba, goljufija, oderuštvo) ne morejo nif« voliti, niti voljeni biti, zato je dan razlog § 28 obč. reda in gostilničar R. izgubi! mandat občinskega odbornika. To se p^ zgodi vsekako šele potem, ko postane sod1 ba okrajnega sodišča pravomočna. Ker sta£ se v tem slučaju obe stranki pritožili, prfe de do vzklicne razprave pred deželnim sc*j diščem. Ako bo krivda gostilničarja R. tucfif pri dež. sodišču potrjena, dobi obsodb® pravno moč, in R. izgubi mandat obč. od^ bornika. Ko postane sodba pravomočna, naj mu županstvo sporoči, da je izgubil odboc niški mandat vsled obsodbe in naj na nje*', govo mesto poklice namestnika z one kan*' didatne liste odbornikov, na kateri je bil R. izvoljen. Zajedno naj županstvo obvesti o teh ukrepih okrajno glavarstvo. Županstvo naj svojo odločbo utemeljuje z zgoraj navedinimi zakonitimi določili.
Tudi ta slučaj velja zmiselno za bivši štajerski in koroški del Slovenije, ki imata v svojih še veljavnih občinskih redih enaka! določila.
Rdečico, vranični prisad,
druge kužno bolezni «e zdravijo in zabranjujejo t Pnnivnm £a izdeluje Jugoslor. serum* UC|JIVUIII« zarod r Zagrebu, Bienižka c, 21« Telef. 14-45. — Brzo- Uiivin Je najboljše sretfi iav: Serum, Zagreb. mIUI III gtvo zoper miši, Dobiva se v Ljubljani ▼ lekarni R. Sužjiik in * drogeriii »Adrlja«.	1*40

1 «■ Ako še niste, I S pošljite naročnino! |


\
Preklic!
Kar sem govoril zoper Terezijo Hanfif, Zgor. Tuhinj štev. 2, da je ona povzročila splav pri svoji hčeri Albini zaradi nedokazane resnice, preklicu-jem kot neresnično.
1659___Simon Žavbi.
Sprejme se UČENEC iS:
i— Ponudbe na: ALJANČIČ, Kantov mlin, žaga in elektrarna. Podbrozje - Podnart, Slovenija, SHS.
liizarski pomočnik r^VM^
DICIOU, Cegelnica-Naklo pri Kranju. 1060
Un jnnpp za kleparsko obrt, najrajši iz ljubici Jj5« I ha ijanske okolice, sprejme IVAN KREMŽAR, klepar, št. Vid nad Ljubljano. 1644
NA VELIKO IN MALO ! -»C
poročamo najboljše šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ia Šivilje, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip Štev. 7.
Vajenca in služkinjo UT^Till
ZGONC, mizarstvo, Cerkniea 62 pri Rakeku. —
Hrana in stanovanje v hiši	1651
srednjeveliko POSESTVO
pri župni cerkvi ležeče, s pripadajočimi poslopji, lepimi njivami, travnikom in gozdom; ali drugo večje, ki meri 40 oralov in ima 6 poslopij v prav dobrem stanu. Več glav lepe goveje živine, gospodarsko orodje in stroji. Pri vsakem posestvu je tudi vinograd. Cena nizka. Več pove gdč. ROZA KOVACIO, Hotel »Evropa«, Celje._1587
Naznanjam, nfOCPlilSI 8 Prodai° da sem se H" COCIIIC1 razne
posode, kos, brus. kamnov itd.
s Pogačar jevega trga na Vodnikov trg ^
ter se priporočam MARIJA PEČNIK.
Pmrlam' okrog 3000 kg dobrega SENA za f i UUtilll. konje in 3000 kg za govedo — 3500 kg SLAME in 1000 kg ŠKOPE (slame za streho). — RUDOLF PETERLIN, Komenda pri Kamniku.	1523
Po najviSji ceni prevzame na vsaki postaji in
£ £! KOSTANJEV LES
r««n« 1/iinnii/ kostrivniška slatina, ridllu rVUJJIIISV podplat pri Rogatcu. 1557
-^^"ITpečenkd
LJUBLJANA :: Sv. Peira cesta šiev. 13 (vogal Kolodvorske ulice šiev. 2)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne : Postrežba solidna
IKltSi-patfigatie
stenice- SCurkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkuS, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hiSnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekip: M. JtJNKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB L
Gotovo si prihranite precej denarja,
ako kupujete v trgovini
»Pri Ivanki« F. & I. GORIČAR,
Ljubljana :: Sy. Petra cesta štev. 29
ki ima v zalogi fino blago za moške in ženske obleke, etamine, batiste, blago za kmečke oblekce, svilene robce in šerpe. Bale za neveste v veliki izbiri in nizki ceni, narejene oblekce za birmanke po najnovejšem kroju, otroške oblekce, bluze, predpasnike, spodnja obleka, narejene moške srajce, — ovratnike, kravate in razno drugo blago. — Vzorci se ne razpošiljajo,	1537
VELIKO ZALOGO
poljedelskih strojev in bakrenih koiiov
aa žganj eknho
priporoisa FRANC HITI, Ljubljana
1222
Sv. Martina cesta št. 2.
Glavno zastopstvo za Slovenijo-
Umi in DRUG
Cei£e - MesDSiana - illariimr
SEKITE KMJPRtfti
predno kupite uro, ilu. strovani katalog tvrdka H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) vLjiuiljani S t. 1. - Ta Vas obvaruje škode in jezo, katero po. vzročajo slabe, bazarske ure, in Vam kaže, kako se zamoro dobro in zraven ceno kupiti. Ta ka-talog Vam svetuje resnično dobre ure, Speci. Jalne znamko eIKO" ii lastne tvornice"v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne ln stenske ure, verižice, prstane, za. pestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebr-cino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, stekloreze, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače ln denarnice kupite dobro in ceno pri
Mi: H. SUTTNER (imetnik Henri JHairi)
_r LJubljani it. t._
Krijte svoje strehe s
alonit-
om
»K
»SPLIT'
Anonimno društvo za cement-Portland
Prodajalne:
Ljubljana: »Obnova*, gradbena
družba z o. z. Kamnik: A nt. Stergar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: R. Pauser Radovljica: Oton Homan-a nasl. Šimnic
Najboljše
manufahturno blago
češkega izvora se kapi pri tvrdkl
Podjetje „HERMES"
J. & V. Vokač
Ljubljana,
Zahtevajte vzorca I