OBČINSKA UPRAVA Glasilo Županske sveže za Slovenijo. Stev. 4. Mesečna prlSoga »Domoljubu". Leto I. Občinske takse. Prav znaten vir dohodkov so za občine občinske takse, ki se smejo po sklepu občinskega odbora v celoti porabiti za ubožne potrebščine. Znano je, da je še mnogo občin, ki za razna uradna poslovanja ali sploh še nimajo uvedenih občinskih taks ali pa jih pobirajo po tarifi, ki je bila v veljavi še po starem deželnem zakonu za Kranjsko iz leta 1914, ali po raznih drugih ukazih, predpisih in določbah, veljavnih za bivšo Štajersko in Koroško. Ker je dalje znano, da ni pri vseh občinah popolne jasnosti in zadostnega ume-vanja, kako lep vir dohodkov so lahko za občine ravno občinske takse, a tudi glede postopanja, kako naj se uvedejo, še vedno vlada marsikje nejasnost, naj obrazložimo na tem mestu, kako naj postopajo občine v zadevi uvedbe novih občinskih taks ali zvišanja dosedanjih. Kaj so občinske takse? To so one pristojbine, ki jih smejo pobirati občine kot svoje, od države povsem neodvisne pristojbine za razna poslovanja in uradna dejanja, ki jih izvršujejo občine odnosno županstva v interesu strank. Kdo ima pravico določati takse? Vse to ureja naredba bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1920, štev. 177, priobčena v »Uradnem listu« št. 49 iz leta 1920. Tej naredbi je pridejana taksna tarifa, v kateri je naveden za vsako takso, ki se lahko uvede, najvišji ali pa najnižji znesek, ki se lahko sklene z ozi-rom na dejanske razmere v občini in primerno tem razmeram. Pri tej priliki bodi omenjeno, da .je dobila navedena naredba moč zakona s tem, da je o njej razpravljal zakonodajni odbor in jo odobril. Zato je izmera posameznih taks v višjih zneskih, nego so določeni v tej tarifi, nemogoča. Napačno je torej, če se ponekod sklene, da naj se pobirajo višje občinske takse, kakor bo dopustne po taksni tarifi. O uvedbi taks sklepa občinski odbor, določa pa jih na podlagi tega sklepa sedaj pokrajinska uprava — oddelek za notranje zadeve temeljem § 2. navedene naredbe. Ta paragraf pravi izrečno: »določa po nasvetu občinskega odbora ...«, to se pravi, da oddelek za notranje zadeve ni vezan na sklep občinskega odbora, marveč sme sklenjene in nasvetovane občinske takse določiti po lastnem preudarku, jih tudi znižati ali pa zvišati. Kdaj se smejo pobirati občinske takse? Šele, ko prejme občina (županstvo) odlok, s kojim se določajo (dovoljujejo) občinske takse, sme pričeti < bčina s pobiranjem. Nedopustno ie torej pobiranje taks ta- koj po sklepanju v odborovi seji, dokler ni po razglasitvi tega sklepa in po preteku 14 dnevne pritožbene dobe županstvo prejelo odloka pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve. Zlasti pa je nedopustno pobiranje občinskih taks le na podlagi taksne naredbe in tarife, ne da bi bil sploh sklepal o njih občinski odbor in jih določil oddelek za notranje zadeve. Zgodilo se je že večkrat, da je občina pobirala takse enostavno na podlagi taksne naredbe, kar je po navedenem popolnoma nepostavno, in imajo v takih slučajih prizadete stranke pravico zahtevati povračilo plačanih občinskih taks. Kako naj se postopa, da se takse določijo (dovolijo)? Kakor že rečeno, mora sklepati o njih občinsld odbor. Županstvo naj torej sestavi razmeram v občini odgovarjajočo taksno tarifo onih taks, ki naj se pobirajo. Ta predlog naj se obravnava v odborovi seji, v kateri naj občinski odbor končno ugotovi takoe. Še enkrat opozarjamo tu, da se smejo skleniti takse le v oni višini, ki je za vsako posebe navedena v tarifi k taksni naredbi od 1. aprila 1920. Sklep občinskega odbora se mora potem — enako kakor vse druge občinske davščine — na običajni način javno razglasiti. V tem razglasu mora biti vsaka sklenjena taksa posamič navedena. Za morebitne pritožbe se mora vselej določiti 14dnevni pritožbeni rok. Vsaka v razglasu navedena krajša — n. pr. Sdnevna pritožbena doba je nedopustna in povod za ničnost, kar ima za posledico razveljavljenje sklepa in obnovitev postopanja. Šele po preteku 14 dnevne pritožbene dobe naj se obrne županstvo s posebno vlogo na pokrajinsko upravo — oddelek za notranje zadeve — in s prošnjo, da določi takse. Poleg prepisa sejnega zapisnika mora biti priložen tej vlogi tudi izvirni razglas, na katerem mora biti uradno potrjen dan razglasitve. Ravnotako naj se na razglasu uradno potrdi, da ni bilo vložene nikake pritožbe. Kdaj se mora zahtevati plačilo občinske takse? O tem določa § 4. taksne naredbe, da se mora plačati taksa najkasneje takrat, ko se izroči rešitev, ali ob začetku urado-vanja, in še preden se dotičnik, kateremu se je dovolilo izvrševanje kake taksi zavezane pravice, te pravice posluži, — torej vselej že vnaprej. Tako n. pr., če hoče kdo prirediti plesno veselico z godbo, ali dobiti dovoljenje za podaljšanje policijske ure, ali prirediti tombolo itd., mora vselej popred plačati dotično za občino določeno občinsko takso. Kdaj se taksa ne sme zahtevati, je v taksi naredbi in v taksni tarifi posebe določeno. Pobirati se ne sme, kadar mora občina na podlagi zakonitih določil kak posel, za katerega se sicer pobira taksa, izvršiti po naročilu nadrejenega oblastva. To velja za razne oglede na licu mesta V. zadevah krajevne policije, izvršene na ukaz nadzorstvene oblasti; — za razne urad* ne razglase ali izdajanje uradnih spričeval, potrdil i. dr., slednje palevuradne! namene. Glede razglasov bodi posebe pripom-njeno, da se sme zahtevati občinska taksa tudi tedaj, če jih prejme županstvo od kakega urada, a se tičejo zasebnih in* t e r e s o v strank, n. pr. če razglaša sodišče potem županstva kako javno prostovoljno prodajo posestev, Ali se sme zahtevati višjo pristojbino od takse za plačilo oseb, ki izvršujejo uradne posle? Nel Od stranke se sme zahtevati le plačilo tistega zneska, ki je kot občinska taksa določen v taksni tarifi od višjega oblastva. Če mora plačati občina n. pr. za kake oglede višje zneske, jih mora pokriti občinski zaklad iz splošnih občinskih dohodkov. Ali je mogoča kakšna naložitev kazni, če stranka brez plačila takse izvrši kako dejanje? Kazen v pravem pomenu besede sicer ni določena v taksni naredbi, tudi ne kaka naložitev globe, pač pa se lahko v takih slučajih predpiše stranki in izterja od nje taksa v dvojnem znesku. To določilo je obseženo v § 4. navedene taksne naredbe. Predpis dvojne takse je zlasti mogoč pri novih stavbah, kar se često dogaja, še bolj pa pri prezidavah, ker stranke ne iščejo pravočasno stavbne privolitve. Še pogosteje se pripeti to pri raznih veselič-nih, zlasti plesnih prireditvah, pri prekoračenju policijske ure, pri raznih igrah itd. V takih slučajih — pri zahtevkih občin, da se plača dvojna taksa, — je po-; navadi treba, da se takse izterjajo. Kako naj se izvrši to izterjanje? Enostavno po § 84. občinskega reda. ' Če stranka ne plača zlepa, se jo pač rubi. To izvrši župan po občinskih organih. Če je stranka uporna, se obrne županstvo na politično oblastvo (okrajno glavarstvo), ki zaukaže k uradnemu postopanju županstva orožniško asistenco. Ali takse tudi zastarajo? Po § 7. taksne naredbe zastarajo občinske takse po 3 (treh) letih, to seveda le v tem slučaju, če se v tej dobi niso izterjale. Ako pa se je med tem časom morda izvršila rubežen, a je ostala brezuspešna, ta 3 letna doba zastaranja ne velja, in se lahko izterjajo tudi kasneje, če pride taksi zavezana stranka kasneje do' sredstev, ki ji omogočijo plačilo. Bodi dovolj o tem predmetu. Le to naj že omenimo, da je delegacija ministrstva financ s stališča državnih financ odredila, da se takse, ki jih navaja taksna tarifa pod točkami 12., 14., 15., 18. in 19. odslej ne smejo dovoljevati v višjih zneskih, nego le do polovične izmere v tarifi navedenih najvišjih zneskov. Prostovoljne javne dražbe. Največkrat županstva niso na jasnem, katere pristojbine smejo pobirati pri javnih dražbah. Zapomniti si je treba predvsem, da so le postovoljne javne dražbe ona dejanja, ki dajo pravico občinam za pobiranje goto\ ih odstotkov. V poštev pride dvoje vrst teh pristojbin za občine in sicer: a) občinska taksa, b) ubožni odstotek. K a): Občinska taksa je mogoča po točki 4. a) tarife k taksni naredbi z dne 1. 4. 1920, o kateri pišemo na drugem mestu, v izmeri največ 2 odstotkov od izkupila na prostovoljnih javnih dražbah prodanih premičnin ali od zakupnine na takih dražbah v zakup (najem) danih nepremičnin, posestev, njiv, travnikov itd. — To ravno tej točki pa je mogočo tudi zaokroženje občinske takse do najvišjega zneska 40 K za vsakega pol dne, iif po 10 K več, če znaša razdalja od sedeža županstva nad 4 kilometre. -- Razen 2 odstotkov oziroma zaokrožene takse do 40 K J- 10 K se sme pobirati še posebna taksa za izklicevalca do .20 K za vsakega pol dne in za vsake 4 km večje razdalje 5 K več od pol dneva. Pomniti je, da pri prodajah na prisilnih sodnih (eksekutivnih) dražbah občine nimajo pravice pobirati občinskih tak.?, marveč le v onih slučajih, v katerih imajo po določbah občinskega reua (n. pr. § 28, točka 13 za bivšo Kranjsko, ali § 24, točka 12 za bivšo Štajersko) županstva v izvrševanju poslov lastnega področja občin pravico dovoljevati dražbe (prodaje) premičnin ali oddajanje v zakup (najem) nepremičnin na javnih, toda prosiovoljnih dražbah (iz proste roke). Se nekaj naj omenim pri tej točki. Znano nam je, da pobirajo ponekod občine višje odstotke od takih dražb nego so postavno dopustni, t. j. 2 odstotka občinskih taks in 1 odstotek za ubožni zaklad (ubožni odstotek), o katerem pišemo kasneje. Zahteva se namreč še nadaljnji 1 odstotek, pa tudi 2 odstotka za razne postranske obveznosti in stroške. K temu bi mi pripomnili tc-le: Ob sebi umevno je, da mora plačati stranka poleg občinske takse in ubožnega. odstotka tudi stroške za kolke pogodbenih zapisnikov, stroške za papir, tiskovine in d.r,' Pomisleka ni proti temu, če se te >3£fci zaokrožijo oziroma pavšalira-jo, in če se že naprej določijo v odstotkih ter se ugotovi to že v dražbenih pogojih, ki jih podpiše prodajalec ali oddajalec posestva v zakup. To je njegova stvar, ki je popolnoma zasebno-pravna pogodbena zadeva. K b) : Pojasniti moramo še pobiranje takozvanega ubožnega odstotka. Ta ubožni odstotek je 1 odstotek izkupila pri vseh prostovoljn. javnih dražbah in ee pobira Donolnoma neodvisno od občin-Ax skih taks kot že po zakonitih predpisih določeni postavni dohodek ubožnega zaklada. Pobirati se mora ne glede na to, če občina sodeluje pri poslovanju ali ne, torej tudi v vseh slučajih prostovoljnih javnih dražb, če jih dovoljuje tudi sodna n. pr. kot nadzorstvena oblast za mladoletne. Za ubožni odstotek, njegovo odmero in pobiranje veljajo predpisi dvornega dekreta od 25. aprila 1912, zjz. 987, dekreta dvorne pisarne od 24. marca 1837, zjz. 187, ministrskega ukaza od 20. avgusta 1855, držav, zale. 146, in drugih predpisov ter deželnih zakonov, n. pr. za bivšo Kranjsko po določbah § 31, tretje točke zakona z dne 28. avgusta 1883, dež. zak. št. 17. — Da ne bo nesporazumljenja, bodi še opozorjeno, da o tem dohodku ubožnega zaklada (ubož-nem odstotku) ni treba, da še ie sklepa občinski odbor obenem kot o občinskih taksah, kakor se to pogosto dogaja. Tudi ne gre kako zaokroženje tega odstotka kakor pri občinskih taksah. Še to bodi omenjeno, da je za plačilo odstotka za uboge po veljavnih razsodbah odgovoren prodajalec, in da plačilna dolžnost ni navezana na okolnost, se je-li dražba dovolila pravnoveljavno, niti na to, so je li ravnalo po predpisih dražbenega reda. Občina ga ima pravico zahtevati v vsakem slučaju, kakor hitro je dan kriterij za to, t. j. ko ugotovi, da se je vršila dražba pod navedenimi znaki. IJdel