Slovenska koroška pesem na Jesenicah Jesenice, 1H. januarju. 17 januar ostane Jeseničanom v neizbrisnem spominu. V»« je le trik» pričakovalo trenutka, ko bomo imeli v svoji «redi mile brate, koroške Slovence. Daai navaden delavnik, ko je vsak v tovarni in drugje pri tvojem poalu, je bil ob 2 popoldne jeseniški kolodvor prepoln občinstva i Jesenic in okolice Ko so pevci izstopili, jih je pozdravila Aljaieva himna »Slovan ua dani, katero so mogočno zapeli združeni pevski zbori. Nato jih je pozdravil gos|iud i u pnn, potem zastopnik pevskih zborov In i« koroški rojak g. župnik Krašna v imenu kluba koroških Slovencev. Zastave to pozdravljale pevce, ko so korakali v Krekov dom. kjer se je ta čas le jela polniti največja dvorana na Jesenicah. Ne samo z Jesenic, marveč tudi * Bleda, iz Žirovnice, Radovljice, Dovjega so se z vlaki iu avtobusi pripeljali tolarji, da slišijo tu koroško slovensko pesem. Ne (»o dva. po trije iu morda »e več ao oblegali po en sedei in gotovo je bilo v trenutku ko se je zastor razgrnil, v dvorani liad lisoč otrok Pevci so peli, otroci, dasi sicer tako nemirni, «o poslušali In strmeli. In ko jiin |e g. župnik Polj a n e r povedal niiČno dogodbleo, tedaj si je na-Mikral <»sve«ein Danes dopoldne so pevci zasedli okrašeni vagon, ki jih je odpeljal proti njihovim domovom v slovenski Korotan. 99 Poj damo v Skulče Kako je nasfala fa fcoroiha pesem i* Ko «o sedaj naši ljubi bratje in dragi pevci Ht Korotana prepevali na turneji po Sloveniji pese ni z zgoraj navedenim naslovom. brlfcoiie marsikateri ni vedel. kje in kako Je nastala ta pesem. Hočem to v kratkem pojasniti. Vzhodni lel zelo narodne vasi Logavaa. četrt ure o«l Vrbe <>b Vrbakem Jeeeru, ima krajevno ime Debr Tam »o »tale oziroma «o »e hite. katerim ae kravi po domače: Srien, ferne. Suinik (lastnik te hite je vri narodnjak in župan Rainer Matevi). Niemc, Kodar. Kovač in Ravhar v Dobu. ki spada ie v občino SkofiČe Pred priblif.no HO leti so začeli prepevati ladji-čarji. ki so vozili po Vrbskem je*«-ru na splavih drva V Celovec, jiesem sledeče vsebine: Juhe, pojdamo v fifcufče, Kaj |>a za ani? Mi debertki publči, Saj smo moadi, Suinik je juckovr Kodal p* iebrač Črne Je postajnvc. Kovač pa grlač Niemc Je drimovc Srien Je krolač, Ravhar pa babji šinajhlac. Sutuika so imeli zaradi njegove vesele narave za juckovca, Kodal je dobil zaradi tega ime iebrač. ker je pri cerkvenih prireditvah, posebno procesijah glasno mol». Črne je imel dve kmetiji in hodil od ene do druge nadzorovat delavce, kar mu Je prineslo ime postajovc. Kovač je bil skrben gospodar in se Je mučil — garal —, da kaj pridobi. zalo priimek — grlač. Rnvno nasprotno pa U- .«osed Niemc rad zahajal v gostilne, lam ostal "Me dni in zadremnl pri mizi. Zato so ga krstili ca drimovc«. Sriena si krstili Logavaičani ta krotača, ker je kol gostilničar sam najrajši pogledal v koamrec. Ravhar Je bil velik veseljak, posebno na gostijah je neumorno plesal z mladimi m starejiimi ien-akami, jim pravil burke in tako prišel do imena — babji šmajhlač. Kakor »e vobče govori, je zloiil ravno oo to pesem. Sedanji vodja pevskega zbora v Logavasi Pavel Kernjak, organist v St. Ilju, ki i« leta 1029 tako spretno vodil ves zbor na turneji po Sloveniji, je predelal to pesem in vpoetavil imena nekaterih pevcev s priimki, ki ozjinčijo njihovo lastntot. Kraji Škofi če, Paprače, Pinjaves so v blilinl l.ogavaai; ime Mojci se nanaJa na zarjavelo devico p. d. AJtonova Mojci, ki Je bila zelo varčna. Govori se, da je sušila stare »linfarje«. i Jih je odnesel močan jug. vsled česar je bila silno potrta, Cisebno. ker je sedaj uvklela. da Jo bo ie te£ko iteri moški snubil. Rf.hmimi za „Iona" uomaranfe nt pot« ebne I Priporoča lih fllomin X* Ostale kitire je dodal pevovedj» Kernjak iz narodnih koroških pesmi, kar da vsemu prav mič-no, veselo obliko; iz vse pesmi se tako prav zrcali vesela poJUeno, nadvse milo. obenem pa tudi na-ro«lno čuvstvov nuje pravega koroškega Slovenca. Vi Logavaščatii tam ob obulah Vrbsfcega Jezera pa ste lahko poučeni na to pesem, saj je vzbudila na vsej turneji povsod odkrito priznanje in iela viharen aplavz. Zalo pa ostane resnično geslo, ki si ga je ia-bralo loga vaško pevsko društvo: Od jezera do vrh planin «''rez Legava* Razlegaj »e Slovenski glas Dr. O 1 launig. Pohištvo sedanjosti V zadnjem času so pričeli tudi pri nas iujIo bolj pa/iti n« stanovanja. Pol«g domačih arhitektov z» notranio opremo in prve »lov. knjige na polju arhitekture -Stanovanje- (arh. Mesar arh. Spinćič-1, ,mo dobili tudi celo vrelo dobrih in solidnih tovarn pohiitva. Razstava pohištva na lanskem Ijublianskcm velesejmu num ie dokaz, da nismo več odvisni od raznega nsu< tujega uvoza, temveč da bodo ti izdelki postali lahko važen faktor natega izvoza. Potrebno pa ie ie nadalje s primeri ie dobrimi kritikami vplivati na javnost, da te dvigne interes za lastno stanovanje tudi pri nas it svoje okosleneloeti Vsled slabih gospodarskih razmer in neugodnega slan|a v trgovini s pohištvom iS v prvi vrsti zainteresirano po množici raslo stanovanj«. In ravno tu j« ruta našega mlad««« trga, čeprav sla (ovama in prodajalec I« slugi ljudske volje Potrebe in želj« množice naj tvorijo program njihovih izde'kov, ntihova naloga pa ie it t«<« in mnogih nepomembnih želja «tvoriti zamislek ter ga umetniško in tehnično izv«»ti. Skromno število razstavljanih niobilit mal«ga stanovanja na valesejmu nai aamo potrdi nezanimani« proizvajale«». Potrebe m zahteve najširših plasti «o bistveno vendar drugačna od meščanskega stanovanja — zlasli v danain:«m aociialncm č««u. V tem pogledu i« decembrske razstava I. 1932. na Dunaju pod g«-alom »Novo pohištvo naših proetorovs pokazala uspešen počet ek v r«*itvi malaga stanovanja. V' prvi vrsti zasluži polivalo predvsem z« veliki m-t«rea tn resno voljo za rešitev perečega vprašani« ootranj« opreme malega stanovania Graja m pohvala kritikov današnja stanovanjske opreme je dobro pisana, včasih malo preostro od arhitektov, ki doživljajo današnjo «ocijalno dobo gospodarskih in zdravstvenih zahtev Sodobni, nt arhitekt prihodnosti, hoče poudariti to, da ni takozvani tradiciionelni klasični vzor ž« zadnji člen razvoja, temveč da te lahko m mora na|ti pot iz ntega v novo tmer Najti t« treba kompromis med vlogi preteklosti in težnjami sedanjosti Leni beli zobje RÄRlrÄS 1 svoj« največje uvidu]«' ra.lt mojih lepih «ol», №>£»*•» cillorodont solin • pstto, tub« l>i« «-- i" '>'» «•» -• uir zavračali« v»ak uaJome»ie*. Da pa ni nova intr stanovanjska opreme dospela do vseh krogov zlasti meščanstva, j« pa pripisovati sledečim dvein dejstvom: pred vsem «o povzeli prvi arhitekti na poliu novih oblik stanovanjske opreme, novega oblikovani« materijala. preradikalno pol. V««, čciar j« bilo vaicno oko skozi desetletja v enem ali drugem stanovanju, ie bilo odstranjeno, in stvorien so bil« oblik« brez okrasja, oblik«, ki poudarjajo pred vtem namen in golo stvarnost Okus. pridobljen in vagoi«a v dolgih desetletjih, se pa mahoma ne da menjati; vsled tega so bili prvi poizkusi in prvi razstavljeni predmeti pieamel posmeha in pomilovanja. Drugi vzrok j« pa ležal v dejstvu, da s« i« računalo v«« preveč na individualizacijo; kajti akorov-no ne govorimo o tipih ali serijskih izdelkih, vendar zaH«mo predaleč, «ko naj te vsaka klop prevleč« t prevleko, izdela vsaka miza i osebnim mottom Vsled t«ga so bili prvi izdelki nedoseglpvo dragi, dragocenejši sicer v materijalu m izvedbi, a za aplotnocl nedostopni s Danes po desrtlettu t« prišlo spoznanj«, da nova smer, prilagoditev na dobo tennik« in so-cijalno «tanje, ae znači izgube umetniška fanta-zii«. Res i«, da i« današnja doba daleč od nam zlagan« romantik«, vendar pa ni opaziti, kot tudi ni stvorjena v tehničnem napredku taka koncesija, da bi moralo biti pohištvo brez okrasja. Omar« in zaboji, lak v velikih pl>v«kv«h, ki deliti« enolično, j« bil tamo poizkut, dal pa j« pravo tmer ekonomične in higi<«ntk« uporab« Polagoma prihajamo nazaj k izravnanim oblikam «n pazlji-I veišemu študiju materijala. E. K. Smrt v ledeni gmoti Zaposleni otroci brezposelnih staršev Povsod na potih in pragih na« sreča vajo mladi prosjački in mlade prosjač-ice, ki uas moleslujejo za miloščina Na njih vedenju in govorjenju se vidi, da so se le skoraj navadili beračenja. Pregovor pravi; mlad borač — st«r tat. Dvakrat nesrečni starši, ki pošiljajo svoje otroke na beraška pita. Ali je doma res luks sila in stiska z« kruh. ali ni. Ako je res 'aka potreha. potem so *1aHli dolini, da Izprosijo kruha za svoje otroke, ue pa otroci za svoje starše. In če mi starši bolni, da ne morejo zdoma, mora kilo drug izmed odraslih v soseSČIni ali občini prevzeti to družinsko skrb,- ne pa otroci. S kakšnim роцишош in s kakšnim upom morejo otroci gledati v bodočnost, če morajo ie v neini dobi tavati po temnih beraških |iotih? Te'eion Litiia-Vače Pred dobrim тее«ч*>т je pridela ljubljanska terenska sekcija postnega ravnateljstva delati te-lefooaki vod Litiji—Vač«. Ob&mi « Vač in bivA«' ob6ine Hošič so brezplačno ojiraviki v-sa zemel>«k« dela гл postavitev brzojavnih drogov, knterita |e od Vač do prikljaika na telefonski vod pri železniškem mostu Poganik. okoli 180. Te dni izpeljujejo biiikreno žico v dveh votlih, lako da bo v nedeljo 28. januarja «lavnc«tna otvorHev te teWo«i-ake proge na Vačah. Vod Je dolg približno вкт ter ao v^Kirabili etlOkg 3 mm bakrene lice. Govorilnica bo na Vaeati v proslorib pogotlbenic poMe, in v Sp. Hotičm v hl№ g. Albina Ba-tiivn, kjer se nahaja nabiralna poöta. Vsekakor je ta letefamfca proga ve-Ши pridobitev za vaeki okoj Ä. ki je aedetj po telefonu zve»nn s svetom, lako da v slučaju kake ka-taatrofe, buleani ah nesreče lahko takoj prikliče iz dve uri odtlaljene Litije pomoč. Trgovcem, posebno lesnim, pa t» korietiln neprava v poslovanju. Molnik. ta januarja. Dne 17. t. ni. je gostilničarja In mizarja v Mot-niku g. Ludvika O rab na rja zadela huila nesreča, ki se je zgodila takole: O. Oraboar ima na svojem dvorišču postavljen oder za umetno napravljanje ledu. V torek so mu čez dan led od tu vozili stran, a proti večeru le pa sam pregledoval še vedno ogromno maso. ki je ie ostala v odru. V trenutku nesreče se je v blitini njeg« nahajala ludi njegova 8 letna hčerka Minka in pa nekaj let Starejša deklica, «orodnica. Iz neznanega vzroka Je v tem en tram v odru popustil in ves viseči leti |e pokopal vse tri po«l seboj. Na klice domačih se je takoj nabralo prerej ljudi, ki so naglo začeli reševati. Izpod ledu so potegnili hkrati V tretje ni što Izpod Boča V Ločnem «iolu poti Bočem je gospodarju I. Z. i», kurnice izginila lepa telka kokoi Kurnlro sicer vsak večer zaklenejo, lotla tat i«- to že vedel, zato Je še pravočasno izvršil svoj nepošteni poeel. Doma si Je napravil dobro gostijo. Cez dva. tri dni Je vnovič poizkusil svojo sreio Tndi Io pot mu Je uspelo. »V tretje tn-«- riulo'. si je mislil pre«1rz.ni tat in «topil Je v Ločni «tol po ' ret Jo kokoS. Tisti večer pa je žena rekla možu: »Pojdi l»koj v kurnico in jo zapri, da *«• s|k-I ne prikrade tat vanjo!« Svel je bil dober. Gospodar ga Je izpolnil: prepozno in prekmalu Prepouno: ker tat še ni odnesel tretje kokoSi. To je zahreJtČalo v kurnicil Da ni prišla takoj gospodinja, tat (bil je 12 leten deček) ue bi bil pred razhudenim go*|M>d«rjeni odnesel zdravih in celih udov. Previdna sova Slatina, 17. jan. Vrtnar je v rastlinjaku na vrtu med smrekovim zatišjem zakuril, da si ohrani zimsko cvetje in zelenje. Sovi, ki Je bila nastanjena nekje v ohliiju. Je toplota dobro storila. Sedla je na dimnik bližnjega donin. ki je vso zimo zaprt, ter se je zavita v «Ive oblake toplega dima. Vedela je namreč, da jo vrtnar ie tri večere oprezuje z morilno puško. Pa ne samo previdna, tudi predrzna je bila Ln sova. Iznad dimnika, ki ga vrtnar ni mogel razločiti zavoljo gostega dimu. se Je celo s svarilaitn klicem oglasila preganjalcu. »Pusti Jo!« mu Je nekdo dejal. »da li ne bo pripela smrti!« To je pomagalo. Vrtnar ni več prtganjnl sove In sova ni več strašilu vrtnarja. Samo kadar vrtnar v rastlinjaku spel zakuri, ae sova proti večeru približa in ogreje; toda zapoje ue več, ker Je previdna. Sovražni bratje Grof Carlo Sforza je napisal novo knjigo, tri je izšla v založništvu S. Kischerja v Berlinu v nomAkem jeziku in ima naslov: Die feindliche Brüder. inventure evropskih problemov. Problemi, o katerih razpravlja Sforza, so zares aktualni. Malo knjig s tako tehtno vsebino in poznavanjem snovi izide v svetovnem knjigotrfttvu, kakor je ta knjige, tako da zasluii. da «e z njeno vsebino javnoet podrobneje seznani. Kraorvsi la Nemci. V 1. poglavju razpravlja pisatelj vpraSanJe o odnošajih med Francozi in Nemci. On sodi, da noben drug narod ni v sebi tako aklenjen Id enoten m gnsfKvIareko zadostuje sebi kakor Irancoakl. Samo se ogromni kompleksi Zdruienih driav Sev. Amerike »o v lern pogledu enaki. Francila ee smatra kot ena rodbina, katere člani «o srečnL da ji pripadajo. Zgradba Francije je močna, ker Je počasi nastala Francozi so po svoji naravi Intlmilllaristi t bojevito dušo, kadar jih nuja prisili na vojno, Nemci pa »o pacifistični militarleti. B emarcka ceni kol velikega diplomata, odreka mu pa sposobnost za »poznanje najviijih problemov zgodovine. Zato je iz Nemcev napravil izvrstne strokovnjake in pri-huliene podanike, a ne resnično svobodnih ljudi. Močni iti duševno najbolj izobraženi Nemci so se I. 1848 izselili, ker se niso mogli znajti t livljenjem brez svobode, kar ie pomenilo za Nemčijo izgubo človeških vrednot Hitlerjev oklic na narod, dn se nnrod Iz svoje moči re»i, poz«lravljn kol ozdravljenje in kol jamstvo resničnejSe in svobmlne Nemčije in to ne v Hitlerjevem smislu, satno ako se ne bodo dali Nemci premotiti od in?epanie«ncga NenČ.inja o nadvredtioeti nemške rase. Sforzina sodba o botločem razvoju Nemčije je porazna. Najbolj dolil socialno demokracijo, ki je mogla Nemčiji dati po vojni drug jiravec. pa je imela za vaditelje popustljive, ne«idkične slubliV. ki so odstopali pred pruskimi juakerjl. Mre. Nflfkraju «la driava in Prusija jun-kerje razdoliila z ogromno vsoto 2K milijarde mark. Posledica je bila, da Je mladina izpod 30 let starosti volila ali nacionalsorialietično ali komunistično Tudi centrum ima tu svoje grehe, »oda mnogo manjše kakor socialisti. Saj je Brüning 1082 padel, ker se je drznil predlagati Hindenburgu obsežen načrt o notranji kolonizaciji Vzhodne f^usije. ki je «loločal razlastitev najboVj propelih vele-poseetev. Grof Sforza je emigrant, pa krejiko brani svojo domovino proti očitku nez.vi stohe Italije v trozvez.i z napadi na Avstrija češ, da je flngrantno prekršila čl. VIL pogodbe z Avstrijo in brez predhodnega obvestila postavila Italijo prrsi izvršeno dejstvo, ko je isklenila napasti Srbijo. Vojna krivda. VproAauje vojne i>lg.ivorno»ti u«. obravnava na podlagi dokumentov, ät»i tla se z d« kiNiieoti nikdar ne bo mogla točno dokawi^i krivda in odgovornost za vojno klsnje, ie zato ne, ker so se mor 11 na i-vafoeJH, odločilni razgovori vnšiii po telefoo-skem potu ta so oetall nekontrolirani, iw lisli z«*n ae. ker so zn prenojanje tega vprašanja m>'nvln.ue lu«t [mihollomall bili vestno miroljubni. (iamx»»ki zun. minister Deleave Je pn celo padel vvded svojega predlogu, ta Fmm;ijn A|irejme nngleSko ponujeno ^vezo v maroškem vprašanju, kar jr po Bil (ovseni «poročilu jmmenilo zs NemMiJn vojno najsi ved. V Nemčiji »o |>a biii ijudje, ktikor v. Tii4»i»x. »i «n smatrali ia svoin ILivliensko naloeo. da mo- vioru priznal: »Ce ne bo Nemčiija začola vojne, ne bo nobena druga driava tega storila Franctietka republika je v bistvu miroljubna. Prav tako Angleži ne marajo vojne, naj pišejo njihovi Usti karkoli hočejo. Kar se tiče Rusije, se predobro ve. da bri Jo mi posekali « In ko mu je leto dtiii poraieje očitni njegov ro muimk'i prijatelj lako Jonewu, da hočejo Nemci postati prvi oa suhem iti nu morju, da bi pomenilo lo svetovno neaiSko gimjiottsš-vo in da do tega ne bo prišlo, je K iderlen-Wächter odgovoril v »voji navadni prowtoduÄnosti: »To vse sem ie sam pravil; pravil sem lo Tirpitzu. Pa ga nisesn preprifeil.' »In resar?« »O. U je z dušo in telesom za Tirpiteevr itleje. V vsem ga morete omajati, v tem pa ne.« Svetovna vojna je bila vojna za nasledstvo Avstrije. Ce se tega aavedamo, stopi vojna krivda v drugo luč in izgubi svojo moralno dalekosežnoml, pravi Sforza. Krivda Avstrije Je bil« njena zašlepJjenost (v notranjih naroilnostnih vprašanjih), nemška krivda pa *<«toji v strahu, da izgubi Nemčilja Avstrijo in ostane osamljesM. Hiisman-k en in p« ni tire?, krivde ker je jiognal Avstrijo iz okritja Nemčjie in tako pri|*vnH-cisl poetaoku problema. Edina krivda. Ici jo ivaroili smejo po provioi iroledovati, Je krivda njihovih slepih pastirjev. Tu Storža ni dosleden. Po njegovi psihološki teoriji b» morali biti oilgovorul tu«li narch sami. Kdor je pre*rvej v Avstriji zadnja leta [»red vojik» in vojno samo, kakor Stonui nI, ve. da «o najširši sloji avstrijski]) Nem-eev kar goreli za tem. «In z.brišefu z. Zenx-ljsUe krogle Srbijo in Črno goro Tako riiao mislili samo Jjueums-zniki, ki so bih v svojih izjavah solno tol-ma^i javnega mnenja neuvSkegu narisi« v Avstriji. In kdor je umiril Hitlerjevo gibanje v NemMJi, h» moral priznali, ila «e Je s tem gibanjetn ustvarjalo slično vtvino [»siholtMo rftZfSlloŽenJe. kltkllT SOlo g« vitlell lik pri4l «VetoVOo vojno pri avstrijskih Nemi eih al Ian«laii44 v še jmve*a-- m«*1! pri italijanskih laäiaküi (Dalje) gostilničarja in starejšo deklico, ki je le laije po škodovana. njemu pa Je zdravnik ugotovil teije notranje poškodbe iu zlomljeno ima 4. in ft. levo rebro. Aele ko s«- je deklica od prvega strahu zavedla, Je povedala, da je bila t njo tudi 8 letna Minka. Spet so začeli razkopavati led in na dnu Je res letala deklica. Takoj so začeli z umetnim dihanjem. a bilo Je prepozno, ulmei otrok je strašno smrt našel pod ledom Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je najbrie zadušila, a ima tudi hude udarce po glavi. Vsak. kdor Je prišel blizu in zvedel za nesrečo in smrt priljubljene deklice, je imel solzne oči. Le hitri pomoči se je zahvaliti, da ni bilo hkrati treh smrti. izdraiena lovišča v litijskem ohra:a Litija, 17. jim. V borei:. 17. jan, dopoMtve ie bila na litijskem okr. glavaiv vu javna «Iražha zakupov lovišč raznih občui. V sobi nkr. podiiačehvka g Vi«lmarja se Je nabralo jioluo lovoev. d« je bila njegova polna nabita. Lov občine Litija (brej. llotiča in KonjaJr v obsegu 224Sha, katerega je imel«! do^iej v luidnipuj litijsko lovsko društvo za letnih Din 1000 in katerega Iz »aarijonalziiliv razlogov HHJski občinski odbor ni hotel podaljšati. čejiTiiv se Je nt*1ila V30% višja zaku|siina. je iz^iraiil grašfak g Josip Strzel-hs z Ur biti« |iri Litiji za letnih 1030 Din IrJoliena ctsoa je bila Din 5П0. l»v občine Kresnice o i z,mori 2071 ha, katerega je imelo doslej v zakupu litijsko lovsko dru-Atvo r* l«4nih Din 30П0, je ob vzklicmi ceni Din 1000 ivtraiH znani UHj.4ci nimmd dr, Ivan Ргечгаот. zdravnik v Litiji, j» letnih Din З-ИШ. To loviAtV Je zlasti bogato no fazanih, divjih racata (ob Sari) i« ara jedv Lovišče bivše občine Konj. Ici se Je dožje-no dajalo v zakup, meri №43 ha, m katero so do-mnfini dcslej plačevali letnih f>in 17SÄ), je iadra-Ü-I ing. Krnesl Puschmann, jporutarA-i pristav W'n-dtechgrfttzovega gozilnegn velej>o-4*»tvs na Slatn« pri Litiji za letnih Din 1030. lovišče bivš«> občine H o I i č je b'lo od občiin-skegn «KŽbora v Litiji pi>l:tljšano dosedanjemu zakupniku zdravniku dr. Ivanu Ртетгопги, tako da ime imesiovani obe sosestevji kzviWi Kiresnirie in HotiČ lx»všAče občine Polin i k. v umeri «496 he. katero je imc4 doslej v zakupu ltrbov«^>»kii lekarnar g. PetiaTc, je uadraiil тл Din 27(10 l««tno g. Rado Slsnc. veleposestnik v Litiji. Del je 80 IM» manj, kot je bila zskrrpnina prejšnja leta pri teki ion i ceni Din 1000. Lov občine Gradišče (Primskovo) v te-meri lfillha. ki je don.išal .lostej letmib Din 1700, Je dobil za Din 700 točasni ž.trpfin občine -imartrio g. .losip Strman. lipovec v Kostrrmiici pri Smert-nem. Dralba lowi občine Moravče, v ixmert 2fM7 ha. je bila na nahtevn toč«sri<-{rs župane Vssr-tnrja. ki je bil pri draiibi ne vroč. odložen« t» 14 dni. ker ni bilo resnih pomHni-kor LoviMe občine Šmartno pri Litiji, kstem meri 34(Mha. in je znašala dosedanja znkujmina Din 20WI. Je izrtrarfl »i 3000 Din tovarnar usnfs g. Pavel KnaHič rr. ftmartna pri Litifi f»v občine Ariiše. v irmeri 1R52ha. ki je občini doslej donnAal letnih 200П Dm. je izdraiWo pri vritlieni oenl Din 1200 lovsko društvo Zlato-rog» m Din 120П letno. f>t»v občine K o t r n d f ž. ka*llxri 2174 hs. pri «losedanH z«ku5>nirri In viÄgi ni oenl Din 3230. Je iwtraiil za Dšn WW) mag. ptiarm. g. Pehsrr Fr i* TrboveJ). . 1/zv občine Dol« pe Je bil serinnjesnu «a kapniku za dosedanjo ceno podaljšan. Ker Irtijslro lovsko droAtvo ni to pot iwtniMo nobenega kvvi&čn, je sklenilo likvidirati Bloke Vreme s« j« radnie čase za «mučarj« precel izboljšalo. Zapadel j« 20 cm d«b«l «neg. ki popolnoma zad«>stuie za smučarski šport. Zdaj želiine le, da bi »neg obstal, ker «« zdi, da silita veter io južno vreme o« plan, ki sta priznana sovraž nika mraz« ia ttvega. Prvtsklo nedeljo < bilo pri nas nek«( maleg smučarjev, ker so bil« drugod «mučarsk« tesmr Napovedujejo se nosi tmučari tudi iz Zagreba. Pribodn|i petek, t. j 20. lanuarja se prične n« Blokah smučarski teč«|, ki ho trajal S do 14 dni Vodi i ga bo g. Kudoit Zuccato, iactt«ii Zimsko-švoršn« nais