Ir. hajn vfak četrtek. Cena mu jo 8 K na leto (Za Nemčijo 10 K, ra Ameriko in drupo tn.io države 1J K.) — Posamezne Številk« se prodajajo --po ao vinarjev.	"
Slovenskemu ljudstvu v pouk In zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva ».Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, rohlamaeije in in-uorati pa: Upravnistvu „Doir,oliuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica-——
V Ljubljani, dne 14. novembra 1918.
Leto XXXI.
Red in disciplina.
Avstroogrska monarhija se je zrušila. Kadar se pa zruši mogočna stavba — in Avstroogrska je bila mogočna, čeprav trhla — se gotovo vse pretrese in nastane v prvem trenutku velik nered in precejšnja zmešnjava. Ni pa za ljudstvo večje nesreče kot je splošna zmešnjava; kjtr ni nobene prave oblasti, tam se bohotno razpase sebična samovoljiost, ki nima nobenega sebična samovoljnost, ki nima nobenega spoštovanja do tujega imetja —da niti do tujega življenja. Pusti, da nekaj tednov vlada med ljudstvom edina samovoljnost, in imel boš pred seboj grobljo in pogorišče, namočeno s človeško krvjo. Rusija s svojim boljševištvom naj nam bo vedno svarilen zgled!
Toda Rusija je velika, Slovenci smo kapljica proti ruskemu morju, zate bo Rusija tudi to prebolela, Slovenci pa smo majhen narod, in bi dalj časa trajajoč nered težko, težko preboleli. Zato je voditeljem slovenskega naroda sedaj prva in največja skrb, kolikor le mogoče preprečiti vsak nered in brezvladje. Zato se naša narodna vlada z vso silo trudi, da bi se zvršil prehod bivše avstro-ogrske armade preko slovenskega ozemlja kar mogoče v redu, zato naša narodna vlada tako poudarja, da za sedaj še veljajo vse prejšnje Postave in odredbe, v kolikor jih ni naivnost preklicala. Red in disciplina, to ie sedaj naše glavno geslo, vse drugo stopi v ozadje. Le če vlada red, se bo mogla aaša mlada država postaviti na trdne nože in pokazati celemu svetu, da smo 'redni svobode, da znamo sami sebe vladati, ne da bi moral avstrijski nemški uradnik vihteti nad nami svoj bič.
Značilno je, da nam je celo amerikan-ii predsednik Wilson, ki nam je v našem Mu za svobodo največ pomagal, poslal f°Pomin, da naj svobodo, ki smo jo prav- i
kar dosegli, prav umemo, da bodo drugi narodi ob svetovnem mirovnem kongresu morali priznati, da smo zrel narod, kateremu se lahko mirno pusti lastna vlada brez tujega varuštva. Tako-le nas opominja Wilson: Kot tolmaču največjega števila Vaših najiskrenejših prijateljev naj mi bo dovoljeno izjaviti to-le: Vsi prijatelji svobode, zlasti pa tisti, ki imajo sedaj neposredno dolžnost v resnici pomagati svobodnim narodom sveta, da se utrdijo v pravi svobodi, upajo in pričakujejo, da upravitelji in narodi novo osvobojenih krajev store vse, kar morejo, da se kritične spremembe, ki se imajo izvršiti, zgode redno, mirno, blagohotn^gLakor tudi odločno. Tako se odpravialprspreči vsako nasilje in vsaka okrutnc^Htako da nespodobna dejanja ne oneč|^B zgodovine te nove dobe, vedoč, da b^Hca dejanja samo zavlekla nastop veli|B§dogodkov, za katere se mi vsi borimo.Msli (Vaši prijatelji) Vam torej kličejo H|aupanjem, da preprečite vsako zloraboflR, ki bi mogla odtegniti ali diskreditira®lriliod svobode. — Wilson.
Priznati moramo, da®*' je pri nas splošno dosedaj red ohrani Naše ljudstvo se zaveda, da je red prvi Kgoj napredka.
Semtertja pa so se ®ndar dogodili nekateri prestopki, kateri Sam ne morejo nikjer koristiti. Tako pon»>d mislijo ta-kozvani narodni odbori, damnajo vse tiste pravice kot narodna vlada®.Ljubljani. In v tej veri so odslavljali ®pane kar na svojo roko. Jasno j'J, da pcBkja s tem nered še večji, in narodna ■fida je izdala oster odlok, da vse- dosetfuije oblasti — pa naj bodo dobre ali slal|e — za enkrat vse ostanejo na svojem meiitu. Pravico odstaviti jih ima samo vlada, pa nihče drugi.
Drugod zopet mislijo, da se lahko sedaj vse vzame, kar komu pod roko pride — posebno državno premoženje. In tako so na neki postaji neke železnice ljudje udrli v vagone ter odnesli, kar so do-
segli, tudi take reči, ki nimajo zanje prav nobenega pomena. To je navaden rop! S tem se dela zmešnjava in anarhija.
Zopet drugi mislijo, da sedaj ni treba nobenih davkov plačevati. No, tako pa svobode ne razumemo. Svojo državo smo hoteli imeti, Jržava brez dohodkov pa obstati ne more. Če hočemo torej državo, moramo tudi skrbeti za nj«;no življenje. To je samo ob sebi umevno, in čudno je, da se najdejo ljudje, ki drugače mislijo.
Zato je naša dolžnost, če hočemo ohraniti neobhodno potrebni red in čim-preje preiti v normalni tir, iz katerega nas je vrgla svetovna vojska, da se natančno pokorimo postavam narodne vlade in skrbimo, da so ji pokorni tudi drugi.
Naša vlada je odredila mobilizacijo od 18. do 40. leta. To zato, da se ta prehod iz stare države v novo izvrši kolikor mogoče mirno in brez nesreč. Odločna armada bo hitro zadušila vsako nasilje, kjerkoli bi se pojavilo. Tudi ne smemo pustiti, da bi Nemci zasedli slovensko Koroško in Štajersko, kakor menda nameravajo, Če bo stala tamkaj močn;? jugoslovanska armada, bo Nemcev strah. Gotovo pa je, da bo ta mobilizacija čisto kratka. Ko bodo vse razm^r$ urejene, bo armada razpuščena. In v Jugoslaviji sploh ne bo vojaštva razen toliko, kolikor ga bo za vzdržavanje notranjega miru neobhodno potreba.
Kako naj se ne dela za domovino!
Navdušenje za svobodno Jugoslavijo prešinja ves narod. To je vse prav in v redu. Toda vsaka .stvar ima na solncu svojo senco, in k vsaki dobri stvari se rado pritakne tudi kaj slabega. In tako se sliši tudi o navdušenji! z<> Jugoslavijo, do
se pridno — zamaka z alkoholom. Marsikdo ga zvrne kar sam zase kak kozarec »na zdravje« Jugoslavije. V družbah pa šc celo. Tam si ljudje dajejo pogum, da ga bolj potegnejo; in ker je dober vsak povod, da se bolj pije, mora pogostokrat pomagati tudi mati Jugoslavija, da gre »delo« bolj izpod rok.
In to je, zoper kar moramo dvigniti glas! Tako se ne dela za srečno bodočnost domovine! Pitje in ponočevanje namreč ne bosta prav nič pripomogla k sreči Jugoslavije. Srečna bo naša jugoslovanska domovina le tedaj, če bo imela v svojih mejah poštene, značajne, dostojne ljudi. To bo pa mogoče le tedaj, če bo v Jugoslaviji vladala vsesplošna treznost. Kajti pijančevanje dela ljudi vegaste in vešaste, omahljive in nezanesljive, sirove in podivjane.
Nikar toliko s pijačo šariti, kadar se gre za narod in domovino! To je bilo pač v navadi nekdaj, da so ljudje >delali« za narod in dom s kozarcem v roki in s praznimi besedami na jeziku. Kaj pomaga govoričiti s čašo v roki o blaginji naroda, če pa med tem nemški kapitalisti pokupljajo po slovenskem ozemlju vse pivovarne in druge tovarne ter slovenska posestva — z denarjem, ki smo ga jim mi sami na roko našteli za nemško pivo in špirit, s katerim nas pridno zalagajo! Oj, slepote take! Najmanj deset milijonov smo izdali vsako leto-tujcem za alkohol, ki je njih žepe polnil, naše ljudstvo pa • uničeval. Takega »narodneg«a dela bodi enkrat za vselej konec, če hočemo res narodno živeti I
Treba je pomisliti, da tujcem pot v našo domovino še vedno ne bo zaprta. Tuji kapital nam bo še vedno nevaren. Tuja industrija nas bo lahko tudi še v bodoče zasužnjevala. Ali naj bodo naši ljudje vedno sami hlapci tujcev na domačih tleh? Ali naj še vedno hodijo tlačanit v ameriške rudnike in tovarne'' Če hočemo imeti resnično in popolno svobodo in blagostanje naroda, se moramo v vsem postaviti na lastne noge. Za to pa je treba denarja. V ta namen je treba gospodariti s prisluž-kom varčno in modro. Če bomo za blagor domovine le pridno pili, si bo med tem tujec našo zemljo osvajal.
Zato prosimo, naše Jugoslavije nikar zalivati z alkoholom in narodnih slavnosti ne prirejati po gostilnah! Naše manifestacije morajo bit; trezne in resnobne, ne pa otročje in vrtoglave! Dolgo popivanje, ponočevanje in plesanje ne smejo teh manifestacij cmečiščati!
Lp trezen rod bo na svoji zemlji po>-poln svoj gospod!
Vojaška služba od 18. do 40. leta.
Poverjenik narodne vlade SHS. v Ljubljani za narodno brambo je izdal sledeči ukaz:
Domači polki in kadri se demobilizirajo takoj, ko bo to mogoče.
Za sedaj pa poživljam z ozirom na veliko nevarnost, V kateri se domovina še nahaja vse 18. do 40. letne vojake, da se
nemudoma zglase pri svojih slovenskih kadrih v Ljubljani, Borovljah, Celju in Mariboru.
Nad 40 letne je iz vojaške službe odpustiti.
Dosedanje oprostitve veljajo do pre-! klica naprej.
Vojaki, vzdržite še ta kratki čas v dobro lastne domovine, ko ste se nad 4 leta borili za tujce!
Shod zaupnikov SLS. se bo vršil v sredo 27. novembra.
Tedenske novice.
Drobne politične vesti.
Gorica v slovenskih rokah. Dasi so v Gorico vkorakali Italijani, so vendar pustili na mestu štacijskega poveljnika jugoslovanske armade stotnika dr. ruca.
Ptuj postal slovenski. Ptuj je bil odnekdaj zagrizeno nemško mesto, kjer je paševal znani župan Ornig. Ker pa leži Ptuj v jugoslovanskem ozemlju, je moral tudi svojo nemško fir-| 1110 odložiti. Narodna vlada je poslala v Ptuj i kot glavarja dr. Pirkmaierja, kot občinskega | komisarja pa dr. Jurtelo. Ornig je zbežal, občinski svet sicer posluje dalje, a pod nadzor-; stvom komisarja dr. Jurtele.
Tudi Celje slovensko! Celjski župan dr. Jabornegg je. odstopil in na njmesto je stopil od narodne vlade SHS, imenovani vladni komisar Lukan. Po izročitvi občinskih poslov se je razvila v Celju veličastna slovenska manifestacija, katere se je udeležilo do 20.000 oseb.
Usiljivi Italijani. Dasi je jugoslovanska država že preje proglasila svojo neodvisnost, preden je bilo sklenjeno premirje med Italijo in Avstro-Ogrsko, so vendar italijanske čete zasedle čisto slovensko ozemlje: Goriško, Primorsko, Kranjsko do Vrhnike ter vso Dalmacijo. Narodno veče je seveda ostro ugovarjalo pri ententinih državah proti kršitvi naše neodvisnosti, istotako Pašič, in sedaj menda Amerika, F/ancija in Anglija pritiskajo na Ita-, lijo, naj umakne svoje čete s slovenskega ozemlja. Slovenska Narodna vlada je poslala v Postojno odposlance, ki so se dogovorili z italijanskim poveljnikom glede razdelitve plena. Italijani so stavili sledeče pogoje: 1. Vojaštvo ne sme voziti s seboj nikake težke municije in nikake artiljerije. Vse to orožje ie treba pustiti v zasedenem ozemlju. —_ 2. Infanterija sme vzeti s seboj samo puške in strojne puške. —
3.	Oddati je treba vso klavno živino, v kolikor se ne rabi za aprovizacijo doličnih čet. —
4.	Ravno tako se mora oddati vsa nepotrebna vprežna živina. — 5. Živila, v kolikor niso potrebna za prehrano čet, se morajo izročiti. Italijanski parlamentarji so se izrazili glede trena, da sme vsaka kompanija peljati s seboj tri vozove. — Italijani so tudi zelo razočarani, ker niso našli več avstro-ogrske mornarice, ki je postala že pred premirjem last Narodnega veča. In sedaj jim je hudo, ker nimajo pravice niti do ozemlja, ki so ga zasedli, niti do bro-dovja, zakaj vse to je last države SHS., ki je nevtralna.
Maršal Foch naj pomaga. Narodno veče je prosilo francoskega generala Focha, naj prepreči, da bi se povodenj nediscipliniranega avstro-ogrskega vojaštva brez reda vlila čez naše ozemlje s tem, da vkorakajo ententine čete na našo zemljo.
Amerika obljublja hrano. Upravitelj prehrane v Zedinjenih državah je prispel v Evropo, da preskrbi narode bivše avstro-ogrske monarhije pravočasno z živežem.
General Sarkotič, ki je gospodaril v Bosni in Hercegovini in je najhuje ruval zoper jugoslovansko ujedinjenje, je hotel z nekim mažar-skim bataljonom ubežati. Pa so ga v Zagrebu
prijeli in bataljon razorožili. Sedaj izjavlja Sarkotič, da jo. bil vedno navdušen Hrvat.
Francoska armada na Balkanu je poslala Narodnemu več« v Zagrebu in Narodnemu svetu v Ljubljani toplo brzojavko, v kateri iskreno pozdravlja jugoslovansko armado.
Boroevič ponižen. Boroevič izraža svojo vdanost Narodnemu veču in ga prosi, da bi smel stanovati v Zagrebu kot privatna oseba.
Češka bo republika. Čehoslovaški odposlanci, ki so se pogajali v Švici z entento, so povedali, da se proglasi Čcško-slovaška za republiko, ka*ere prvi predsednik bo profesor Masarvk, ministrski predsednik pa dr. Kramah
Ukrajinci in Poljaki so si v laseh zaradi meje med poljsko in ukrajinsko državo. Ukrajinci so udrli v mesto Przemvsl ter ga zasedli. Sedaj so menda sestavili Poljaki in Ukrajinci neko skupno komisijo, da se mirno pobotajo.
Avstrijski cesar Kari odstopil. 600 let so vladali Ilabsburžani Avstrijo, mnogo dobrega so storili, pa tudi slabega so marsikaj zagrešili. Zadnji Habsburžan Kari je bil plemenitega srca, a preslab, da bi se ustavljal kliki, ki je gospodovala v Berlinu in na Dunaju. Toda vse se kaznuje na svetu. Nemška Avstrija sc je proglasila za republiko, na kar se je Kari odpovedal prestolu.
Bivši cesar Kari in cesarica se menda preselita v Švico.
Pogoji ~a nemško premirje. Pogoji za premirje se glase: Takojšnje izpraz-nenje Belgije, Francosko ter Alzacije in Lorene tekom 14 dni. Čete, ki bi po tem času še ostale na tem ozemlju, se bodo internirale, ozir. proglasile za vojne ujetnike.
—	Oddati se mora 5000 topov, 30.000 strojnih pušk, 3000 minometov ter 2000 letal. Izprazniti se mora levi Reno<v breg. Moguncijo, Koblenc ter Kolin zasede nasprotnik. Pravtako njihovo okolico v globini 30 kilometrov. Na desnem bregu Re-novem se ustanovi 30 do 40 km široka nevtralna cona. Izprazniti jo je treba tekom 11 dni. — Z levega Rcnovega brega se ne sme nič odpeljati. Nedotaknjene morajo statiti vse železnice in tovarne. — Oddati se mora 5000 lokomotiv, 150.000 železniških voz ter 10.000 avtomobilov. Nasprotnikove posadne čete morajo dobiti dovolj prehrane. Na vzhodu Nemčije sc morajo čete umakniti na črto, ki so jo držale dne 1. avgusta 1914. Brest-Litovska in Bukare-ška pogodba se razveljavita. Vzhodna Afrika mora kapitulirati brezpogojno. Nemčija vrne imetje belgijskih, ruskih ter rumunskih bank in ves ruski in rumunski denar. Nemčija vrne vojne ujetnike, ne da bi smela zahtevati vračilo. Nemčija mora oddati sto podmornikov, 8 lahkih križarjev, 6 dread-noughtov in razorožiti ostale ladje. Ladje, ki ji preostanejo, bodo nadzirale aliirane ali nevtralne države. — Zagotovi se prosti prevoz skozi Kattegat. Odpraviti se morajo vse po morju posejane mine. Trdnjav e in baterije, ki bi mogle preprečevati prevoz, sc morajo odpraviti. — Blokada ostane. Nemške ladje se smejo zasegati tudi v bodoče.
—	Nemčija je premirje podpisala. Tako je sedaj prenehala svetovna vojska, prelivanje krvi je ustavljeno.
Dogodki na Nemškem. Nemški socialni demokratje so poslali cesarju ultimat, da mora tekom 24 ur odstopiti, sicer se bo zgodilo to s silo. Cesar, ki se je hotel do zadnjega vzdržati, četudi s potoki krvi, ki še vedno teko nn zapadni fronti, se je moral končno vdati. Odstopil ie s celo svoio hišo. Takoj po odstopu se je Nemčija proglasila za republiko, ki lahko volila svoiega državnega predsednika in da tudi odštranila, če se ji bo zdelo potrebno. Istotako se je zgodilo na Bavarskem. Kralj ;e zbežal in imenovala se je ljudska vlaoa, ki ie Bavarsko proglasila kot republiko. Nemška
Avstrija jo je iskreno pozdravila. Tako vidimo, da se rušijo kraljevi prestoli v prah, zakaj ni š demokratični čas nima več smisla za kraljeve rodbine. Ljudje si volijo svojega najvišjega oblastnika, kakor n. pr. župana, in če
sjabo gospodari, si izvolijo sposobnejšega. _
Tako se bomo tudi pri nas odločili.
Nemčija mora povrniti vso škodo. Wilson ie po naročilu drugih ententinih držav pisal Nemcem pismo, v katerem jim naznanja, da bodo morali povrniti vso škodo, ki so jo napravili v zasedenih ozemljih. Ta bo pa grenka. Če človek pomisli, kaj so ti ljudje počeli v Bel-iji, kako so ropali in pustošili po Benečiji, ako naravnost zverinsko so se obnašali v Srbiji in so tako povzročili na milijarde škode brez vsake potrebe, potem si moremo misliti, da bo ta račun dolg in bo Nemcem vse žepe izpraznil. Da, vsak greh se maščuje prej ali slej.
Slavni Mackensen. Svoj čas je bil general Mackensen strah entente in ponos Nemcev. Dosedaj je bil z nemško armado v Kumuniji, sedaj bo pa moral drenov in sicer preko Ogrske. Ogri so pa mnenja, da morajo Mackensen m njegovi vojaki najpreje odložiti orožje, potem imajo šele prosto pot skozi Ogrsko. — O, kako čudovito se svet obračal
300.000 Avstrijcev so ujeli Italijani v zadnji ofenzivi.
Prestoli se izpreminjaio v prah. Na Nemškem je bilo veliko malin državic združenih v nemško cesarstvo. Vsaka državica je imela svojega vladarja: kralja, vojvodo ali kneza. Sedaj se odpovedujejo kan po vrsti prestolu, če pa ne, jih pa odstavijo. Tako so odstopili bavarski, saški in virtemberški kralj, olden-l>urški, hesenski in weimarski vojvoda ter knez Henrik. , Dr. Adler, voditelj avstrijskonemške socialne demokracije, je umrl. Njegov sin je tnani dr. Fric Adler, ki je ustrelil grofa Stiirgkha.
Domače novice.
Opozarjamo na današnja gospodarska obvestila, ki naj jih ljudstvo dobro prebere in upošteva. Glede konj je stvar postala v zad-f niem trenutku zelo nujna. Okrog Ljubljane je na tisoče konj, ki se potikajo po polju, gozdih in cestah brez gospodarja in je velika nevarnost, da poginejo. Zato naj bi prišli od vseh občin ljudje, ki vzamejo te konje v svojo last. Plačali jih bodo pozneje po nizki ceni. Izgube gotovo ne bo imel nihče, pač pa dobiček. Torej po konje!
Poziv jugoslovanskemu strelskemu polku. Vsi vojaki našejja jugoslovanskega gorskega itrelskega in 27. črnovojnišk?ga polka se po-livljajo, naj se nemudoma zglase uri polkov-aem poveljniku stotniku tIv. Orehku v Šiški. Vsa županstva se naprošalo, naj opozore na to /se prizadete vojake, ker je nujno potrebno, la se končno organizira redna stražna služba, . »i je v slučaju potrebe na razpolago prebival-itvu v mestu in na deželi.
Poziv slovenskim topničarjem. Vsi sloven-||iki artiljerijski podčastniki in vojaki se poziv-' 'iujo. da se nemudoma zglase pri zglaševalnem | Jradu topničarskega poveljstva. Dunajska ce-Ha. topničarska vojašnica. — SHS artiljerijsko !\< auveljstvo v Ljubljani.
Kadra 17. pešpolka iu 2. gorskega polka " ita dne 5. novembra došla v Ljubljano. Ljub-iančani so ju z navdušenjem sprejeli, naši antje pa so vriskali, kakor le oni znajo.
Vojaško sodišče SHS. se je ustanovilo dne i- novembra v Ljubljani. . 500 srbskih oficirjev in mnogo srbskih 'ojakov ie došlo v Ljubljano. Prišli so iz ujetnikih taboro- iz Nemške Avstrije. Nekaj jih je , »dšlo v Zagreb, drugi pa so ostali v Ljubljani n so se ponudili narodni vladi, da razpolaga I 1 njimi,
L . Češka legija v Ljubljani šteje 3500 moz.
i Vojaška plača pri armadi SHS. se ie doli očita na 5 kron na dan za prostaka. _
Pisma se morajo do preklica oddajati od-irta na pošto. Na kuverti mora biti tudi na-hnčno naznačen pošiljavčev naslov. _ , Jugoslovanski poštni in brzoiavni urad Ljubljana 1 javlja: Poštni, brzojavni in teleton-|l<i promet v Primorsko, Istro, Dalniaci|o in v "raje jugozupadno od črte Idrija, Crnivrh, t o-
'i
sto|na, Št. Peter, Trnovo, Ilir. Bistrica do mor-|a (z imenovanimi uradi vred) je zaprt.
Razpis. Oddala se bodo 3 ustanovna me-sla kranjskega deželnega društva c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote za ubožne vojaške sirote-deklice v sirotišnici društva »Dobrodelnost« v Grobljah pri Domžalah. — Ustanovljenke so poleg stanovanja preskrbljene tudi s hrano obleko in obutvijo, šolskimi potrebščinami itd., sploh z vsem. V sled tega se bodo morale morebitne od države plačane vzgojnine, preživnine in podpore deželnemu društvu vrniti. Pravico do ustanovnih mest imajo šoloobvezne sirotedeklice po na Kranjsko pristojnih v sedanji vojni padlih ali vsled vojne umrlih vojaških osebah, v starosti od šestega do šiirinajstega ieta. Z mrtvaškim listom očeta odnosno staršev, domovmeo, ubožnim spričevalom, potrdilom o cepljenju koz itd, opremljene prošnje je poslati najkasneje do 20. novembra 1918 na deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in mladinsko skrbstvo v Ljubljani, Bleivveisova cesta.
Več tobaka. Poverjenik z? trgovino in obrt dr. Triller je odredil, da se ima vsem trafika m nakazati do preklica dvojna množina dosedanjega kontingenta tobaka in cigaret. Vsled tega bodo seveda dobivali kadilci od prihodnjega tedna naprej tudi dvojno množino cigaret in tobaka.
Tabor »Svete vojske«, ki je napovedan v »Bogoljubu« za v nedeljo, 24. novembra, je preložen, dokler se dežela malo ne pomiri. Da ne bo kdo zastonj v Ljubljano hodili
Požari. 5. novembra zjutraj začela goreti cementna tovarna v Ljubljani na Dunajski cesti.
Grozna nesreča z zastrupitvijo. Na ljubljanskem južnem kolodvoru so ob velikih zmedah dobili nekateri tudi nekaj steklenic meti-lina, ki je strupen. Ta strup so pretakali v razne posode in dajali piti tovarišem tudi železničarji. Za zastrupitvijo so umrli: Vidmar Fr„ Klander Franc, Sigi Robert, Hauptman David, Babnik Ivan. Ti smrtni slučaji so nam doslej znani. Bati se je pa še nekaj več žrtev in šest ali sedem zastrupljencev se nahaja še v bolnici in so deloma še v nevarnosti. Velikanska neprevidnost je to, da se v tem oziru ne ukrene potrebno, da bi se take nesreče preprečile. Velika izguba je to tudi za naše železničarje.
Nesreča s puško. Iz Smlednika se poroča dne 7. novembra t. 1.: Včeraj je na železniški postaji v Dravljah po neprevidnosti ustrelil v glavo železniški delavec svojega tovariša Jožefa Černe iz Zgor. Pirnič št. 64, rojenega leta 1899. Ogledovala sta puško.
Prošnja. Na postaji Velika Loka je bil dne 2. novembra zvečer izgubljen nahrbtnik z vojaško obleko in torba za kruh. V obleki je tudi naslov. Pošteni najditelj naj naznani na naslov: Alojz Pekolj, Dobrnič, Dolenjsko. Dobi nagrado.	,
Pred artiljerijsko vojašnico je nekdo vzel kratki kmetski voziček, srednje velikega čr: nega konja in zeleno odejo. Če je komu ka| več znano, naj sporoči to Marijani Golob, Nev-lje p. Kamnik.
Razne vesti.
Preki sod. Po celi Hrvatski je bil proglašen preki sod za vstajo, umor, roparski napad in zločina proti tuji lastnini.
Železniška nesreča. Dne 5. novc..ibra nekako ob 11. uri ponoči je skočil med Stern-thalom in Ptujem vlak št. 259 s tira. Strla so se najbrže kolesa nekega vagona. Na kraju nesreče je obležalo kakih 10 razbitih vagonov in na železniškem nasipu 50 mrtvih in 70 težko ranjenih vojakov; med mrtvimi je tudi vojaški spremljevalec. Do 7. novembra bo proga popravljena.,	, , ,	,,
Iz obupa nad sramoto svoie domovine, v Bernu se je ustrelil pred Bismarckovim spomenikom 82letni nemški general Alborn iz obupa nad sramoto svoje domovine.
Železniška nesreča. Pri nekem vojaškem vlaku na Ogrskem se je strlo dvoje koles. Vlak je skočil s tira. 60 oseb je mrtvih, 180 ranjenih.
Dopisi.
Iz Tržišča na Dolenjskem. Griža in šanska tudi v našem kraju mogočno gospodujeti. V nekaterih hišah so prav vsi zboleli in morati so priti sosedje na pomoč, da so jim stregli, skuhali potrebni živež in da so nakrmili živino. Zato je razumljivo, da smo imeli silno veliko mrličev. Lam jih je umrlo vseh skupaj 36, letos smo jih pa samo od 1. do 26. oktobra pokopali 37, Torej v enem mesecu več kot vse prejšnje leto. Najhujše pa je bilo 1/. oktobra, ko jih je pobrala neizprosna smrt. 8. Pač žalostni časi za našo faro. Vojska, ki je vzela najboljše delavce, noče prenehati, poleg tega pa še bolezen tako silno gospodari, da so ljua|e prisiljeni dobiti sosede, da jim strežejo, mesto da bi sami opravljali nujno jesensko delo.
Kočevarji in Jugoslavija. Ni še dolgo tega, ko so se tudi naši kočevski Nemci na tihem in javno veselili, kako bodo nas Slovence še pritiskali, kako bode vse nemško In sedaj? Sedaj jih skrbi njih lastna usoda. Naseljeni sredi med Slovenci, močno pomešani s slovenskim življem, se bojijo svoje narodne smrti. Kar so nam želeli, to sedaj njim samim preti. Kakor so doslej delaii naši kočevski Memci s Slovenci, kateri niso imeli nikjer nobenih pravic, — še vpričo Kočevarjev niso smeli slovensko govoriti, — tako mislijo, bodo sedaj povračevali Slovenci Kočevarjem, Zato tolik strah! Na raznih posvetovanjih Kočevarji sklepajo in modrujejo, kam bi se pridružili. Najraje bi bili še vedno v zvezi z Berlinom — in če bo prišlo do samostojne Kočevarije, bodo gotovo na Nemškem odstavljenega Viljema sprejeli za svojega vladarja. Še danes stavi Kočevar vse svoje upanje le na nemškega cesarja, zakaj ne malokdaj se sliši iz ust pristno kočevskega Nemca; »Nemški cesar se ne vda,«, ko vendar v Jugoslaviji že skoro vsak otrok ve, kako prede nemškemu cesarju. Kaj pa če ti kočevski Nemci res postali popolnoma samostojni, oziroma bi se priklopih kaki večji nemški skupini, magari četudi s Prusi? S tem bi jim ne bilo dosti pomagano; saj so od vseh strani obdani od Slovencev, in že sedaj so r.<t pod nemškim avstrijskim sistemom pravzaprav je bolj umetno vzdrževali. Drugače pač ne bi bilo mogoče, dp bi se v takem majhnem nemškem otoku mo^io na tisoče in tisoče Slovencev ponemčiti Pravijo pa, da je ponemču-rica hujši od Nemca. Toda kljub temu je na takozvanem kočevskem ozemlju, torej med Kočevarji naseljenih gotovo nad 20 odstotkov Slovencev, in sicer narodno zavednih. Ali bomo teh 4000 do 5000 Slover.cev na Kočevskem pustili utoniti v nemškem morju? Saj je-bil že sedaj škandal za kranjsko deželo, da se za več kot tisoč Slovencev ni mogla izposlo-vati in ustanoviti v Kočevju slovenska ljudska šola. Nemci so '.nali vse preprečiti. Za približno 200 učencev slovenske narodnosti bi lahko imeli v mestu Kočevju najmanj štiriraz-redno ljudsko šolo. Da ne pretiravam, naj služi v dokaz, da mestni nemški učitelji v Kočevju sami priznavajo, da je skoro vsak drugi učenec že Slovenec, v nekaterih razredih pa je še celo več Slovencev, kot Nemcev. In glejte, vse to se je dosedaj vzgajalo v vsenemškem duhu. Tako ne sme dalje iti. Niti enega Slovenca ne smemo več izgubiti na Kočevskem; zgubili smo jih že dosedaj dosti. Res je, da kočevski Nemci vedno in povsod povdarjajo, da prebivajo v zaokroženem, kompaktnem ozemlju, ampak to pa pozabljajo povedati, da je bil precejšen del tega ozemlja prvotno naseljen s Slovenci, kar kažejo imena prebivalcev in tudi krajevna imena. Na Kočevskem dobiš toliko ičev, acev in podobnih priimkov, da bi človek mislil, to so pravi pristni Slovenci in Hrvatje. Da, da, kri je večinoma že in še slovenska ali hrvatska, le vzgoja in duh sta nemška. Kai pa sledi iz tega? Nič drugega kakor to, da se našim kočevskin- Nemcem ne bo zgodila nobena krivica, ako bodo pridruženi Jugoslaviji. K njej spadajo po zemljepisni legi, k njej spadajo deloma tudi po hrvatsko-slovenski krvi, ki se po njih _žilah pretaka. Duh in vzgoja se pa dasta prilagoditi razmeram, ki bodo vladale v Jugoslaviji. Če hočejo, jim bomo celo lahko postregli s § 14. Zakaj sem napisal te vrstice? Prvič zato,
ker so sloveusk' javnosti razmere na Kočevskem vse premalo znane in večina misli, da je Gotlschcer I.andchen« bolj nemški kakor n. pr. solnograška ali bavarska dežela. Drugič pa zato, ker bi rad vzbudil več zanimanja za zatirane slovenske brate na Kočevskem. Narodno veče SUS naj nikakor ne dopusti, da bi nam Nemec gospodaril v deželi ali da bi celo Slovenci na Kočevskem bili priklopljeni kaki drugi državi kakor Jugoslaviji.
Vlagajte ves odvišni denor v hranilnice!
Gospodarski del.
Gospodarska obvestila.
Objava glede vojaških konj.
Ogromno število konj, ki je prišlo in prihaja v naše ozemlje, tvori ogromno narodno premoženje, glede katerega bo naša t viiia morala obračunati z drugimi, zato je *T«P P°trebno, da se to narodno premože-»■tthrani, s tem pomnoži državni zaklad *™oječasno obdrži vrednost državnih pa-in papirnatega denarja. Vsem obči-bodi patrijotična dolžnost, konje [izove od vojaštva prevzeti proti potr-Jin konje na en ali drug način spraviti |:rbo, da se njih vrednost ohrani. 3ene vseh konj, vozov in vprežne oprale bodo uredile o priliki klasifikacije ki se bo takoj odredila, ko nastane pkaj reda. Te cene bodo take, kakor lo tistikrat vrednost denarja. Vsak držav-Han SHS imej do države zaupanje, da ne bo prav nič oškodovan.
Vnovič opozarja podpisani poverjenik, da so vse kupčije z vojaškimi konji neveljavne, ki niso izvršene po oddelnem zaupniku, ritmojstru Teuberju, oziroma po kakem njegovem pooblaščencu. Ritmojster Teuber ima dalekosežno pooblastilo glede ureditve prometa s konji.
Pravilno prodani konji morajo imeti na levi sprednji nogi užgano črko S in kupec mora imeti v roki potrdilo o plačani vsoti, oziroma izkaz, da je sprejel konja začasno brezplačno proti zaveznemu pismu.
Župani imajo pravico konje in vozove, ki ostanejo v njih občinah, prevzeti in oddati v oskrbo proti potrdilu ter voditi natančen zapisnik o oddanih konjih, v katerem bodi zapisano ime prejemnika in kolikor mogoče natančen popis konja. Prodaja konj, vozov in vprežne oprave potom županov je pa strogo prepovedana. Ob priliki klasifikacije konj bo prinesti s seboj vse listine in seznamek konj.
Kdor je dobil kakega vojaškega konja, voz ali sploh kakšno vojaško stvar in se ne izkaže, da je vse to dobil poštenim polom, bo strogo kaznovan. Kaznovan bo tudi vsak tisti, ki ne naznani nerednost, ki mu je znana.
Pravico izdajati potrdila za oddane konje, vozove in opremo imajo za sedaj sledeči:
1.	Vsi župani.
2.	Vs? politične oblasti.
3.	Ritmojster Teuber.
4.	Vojaški organ, ki oddaja konje V artilerijski vojašnici v Ljubljani.
5.	Začasno v Latermanovem drevoredu (Tivoli) delujoča komisija,
6, Poveljnik konjske bolnice v Kranju. Pravico konje končnovcljavtio prodajat1 pa imajo le ritmojster Teuber za celo Jugoslavijo, višji živinozdravnik Bosnič za konjsko bolnico v Kranju kakor tudi vse oblasti, ki imajo v to svrho poverilo od oddel-nega predstojništva za kmetijstvo narodne vlade SHS v Ljubljani .
Kdor najde konja brez gospodarja okrog letati, ga mora takoj ujeti in pristojnemu županstvu oddati, ki mora skrbeti za njegovo oskrbo, oziroma ga hitro oddati proti potrdilu v oskrbo. Strošk^ za zbiranje konj in za oskrbo bo svoječasno po določenem tarifu povrnilo podpisano predstojni-štvo.
Od te naredbe so izvzeti žrebci od žrebčarne v Ormožu, kjer poveljuje živino-zdravnik Rebernak, in konji v žrebetiščih okoli Kranja, kjer poveljuje polkovnik Krairs.
Poverjenik Narodne vlade SHS za kmetijstvo: prelat Kalan.
Kako ravnati z nakupljenimi ali v oskrbo prevzetimi vojaškimi konji. Radi preteče nevarnosti, da sc po vojaških konjih, ki prihajajo z bojišč, zanesejo kužne bolezni, posebno smrkavost in garje med domače konje, opozarjamo vse one. ki so nakupili ali vzeli v oskrbo voj. kenje, da morajo takoj: 1. naznaniti županstvu din nakupa ali prevzema, 2. imeti take konje skozi 60 dni ločene od drugih konj. 3. paziti na njih zdravstveno stanje, 4. naznaniti županstvu vsako sumljivo obolenje, 5. ter da smejo take konje skozi 60 dni rabiti za delo s to omejitvijo, da ne pridejo z drugimi konji v nobeno dotiko .
Oddaja delavnih volov. Deželno mesto za vnovčevanje živine ima večjo množino dobrih delavnih volov. Kmetovalci jih lahko dobe v rejo. Za prirastek v teži vola se bo ob vrnitvi posestniku plačala primerna odškodnina. Ker je promet od daljših krajev zelo otežkočen, zato naj se zglase le v bližini Ljubljane stanujoči posestniki. Voli se bodo prodajali vsak dan ob 2. uri popoldne na Zelenem hribu pri dolenjskem kolodvoru.
Razglas glede oddajanja živine.
Narodna viada SHS v Ljubljani je sklenila, da ostanejo vsa dosedanja zakonita določila in dosedanji oblastveni ukazi glede prometa z živino v moči tudi še zanaprej. Vn«včevalnico za živino in mast v Ljubljani je prevzela Narodna vlada SHS in bo ta delovala, nadalje kot dosedaj, vsled česar ostanejo vsa določila in naloge »Vnovčeval-nice za živino in mast« tudi odslej v moči. Vnovčevalnica za živino in mast obdrži torej monopol za nakup klavne živine in ima pravico predlagati tudi prisilne rekvizicije pri političnih oblastvih. Tudi glede plemenske živine ostanejo dosedanja določila v veljavi. Kdor bi se ne pokoril dosedanjim zakonom in oblastvenim ukazom, zadenejo ga iste kazenske posledice kot za časa prejšnje vlade.
Kmetovalci! Narodna vlada SHS v Ljubljani Vas poživlja, da v teh težkih časih storite vse potrebno, da dobi »Vnovčevalnica« za ljudsko prehrano potrebno živino. Živino bodo določevali za oddajo zaupniki »Vnovčevalnice«, in sicer na tisti na-
čin, kol so jo določevali prej. Kmetov J oddajte zaupnikom h1 Vnovčevalnice /i vino, ki jo morete količkaj pogrešati. Ako se ne bi dobilo za civilno prebivalst v o dovolj klavne živine, bi utegnili nastali nemili, kar bi bilo v splošno škodo in splošno n i varnost. Dobave živine za armadi) odpadejo ter bo itak treba cdslej manj živine odd.i jati, kot je bilo treba prej. Lar pa bi zahtevala »Vnovčevalnica« živine, se mora brezpogojno oddati, ker bi sc sicer morale vršiti neljube rekvizicije po dosedanjem načinu. Narodna vlada SHS v Ljubljani upa, da ne bo potrebno izvrševati prisilnih rt kvizicij, te rda bo ljudstvo samo uvidelo, da je treba ljudsko prehrano vzdržati. Vnovčevalnica bo storila kot dosedaj tudi naprej vse, da se živinoreja ohrani in tudi pospešuje, ter da se nc bo jemala živina, ki je za pleme brezpogojno potrebna.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, dne 5 .novembra 1918. — Poverjenik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar, s. r.
Izvirna teletu in tclice čiste rujave švicarske pasme pripeljane iz Švice se prodajajo vsak dan v deželni pristavi v Medvodah. Zglasiti se je pri upravnišlvu bivših deželnih pristav v Medvodah.
Razdeljevanje nagrad, ki jih je delilo »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« za plemenske bike in merjasce, je vsled različnih zaprek s 1. novembrom t .1. ustavljeno. Kdaj sc bode zopet nadaljevalo, bo pravočasno razglašeno. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje /i vine v Ljubljani.
Poziv kmetovalcem!
Svetovna vojna s svojimi grozotami je I za nas dovojevana. Le kratek čas nas šc loči od toli zaželjenega trajnega miru in re- j da. Kratka prehodna doba, ki je še pred nami, nalaga vsem jugoslovanskim državljanom posebne dolžnosti, ki jih bomo vsi rade volje izpolnjevali, zavedajoč se, da polagamo temelj svobodni in samostojni Jugosla- t viji. Tudi vi, naši vrli kmetovalci, ki ste ( vsikdar izpolnjevali svoje državljanske dol- | žnosti, boste tem raje in navdušeno storili vse, kar od vas zahtevata sedanji resni čas in skupni narodni blagor.
Stradajoči meščani, delavci in otroci vas kličejo v tej resni uri na pomoč. Ne trpite, da bi vaši sodržavljani, ki ravno tako vsak deluje v svojem področju za skupni blagor, trpeli glad in težko pomanjkanje.
Delavec v tovarni, premogovniku, v pisarni, na železnici, naša narodna vojska, ter vsi drugi samostojni in nesamostojni dc-lavci, morajo dobiti svoj vsakdanji kruh, da ne omagajo pri delu za našo novo domovino.
Kmetovalci! Dajte, kolikor morete od i svojih pridelkov, odtrgajte si od ust, da nc j podleže vaš brat vsled lakote in pomanj-jjj kanja v času, ko vsak ponosno in s srečo v j srcu doživlja veličastno dejstvo nove lepše j; j domovine.	. |E
Zaupniki žitnega zavoda v Ljubljani ? bodo prihodnje dni po deželi pobirali žito, i sočivje in krompir za tiste državljane Jugoslavije, ki nimajo sami potrebnega živeža in niti zrno ne pojde preko mej jugoslovanske države.
Kmetovalci! Pomagajte svojim trpečim
bratom, odprite na široko srce in roke za|
j
ovalca, ki icga srca. je treba
V Ljubljani, dne 4 .nov. 1918. Narodna vlada SHS. Prehranjevalni urad.
Poverjenik: Dr. Ivan Tavčar.
Stekli psi. Z vojaštvom, ki prihaja z laškega bojišča pride veliko število sumljivih psov. Vsled tega preti nemarnost, da bi se steklina, ta ne le za živali, ampak tudi ljudi zelo nevarna kužna bolezen po deželi razširila. Zato je v lastnem interesu in lastno varnost vseh posestnikov psov, da vsak svojega psa natančno nadzoruje ter pazi, da ne pride v dotiko s tujimi psi; v slučaju pa, da bi opazil pri psu sumljive znake, to takoj naznani pristojni obč, oblasti, sumljivo živali pa primerno za\atuje, da ni , nobene nevarnosti. Vsakdo je tudi postavno zavezan, da svojega psa, ki je morebiti prišel s sumljivim ali steklim psom v dotiko, tudi to nemudoma naznani občinskemu uradu.
Razglas Narodne vlade SHS v Ljubljani o prometu s sadjem in o najvišjih cenah za sadje. Vsi dosedanji ukazi in predpisi, ki uravnavajo prom:t s sadjem in določajo najvišje cene za sad e, se razveljavljajo. Odslej je promet s sadjem prost. Prepovedano je le izvažati sadje preko mej Jugoslavije. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, dne 5. nov. 1918. — Poverjenik za prehrano' Dr. Ivan Tavčar.
Plačevanje davkov.
Narodna vlada SHS v Ljubljani opozarja vse državljane svobodne Slovenije na njih dolžnost, da redno in vestno plačujejo svoje davke pri davčnih uradih. Le na ta način, če bo vsakdo brez izjeme storil svojo dolžnost do skrajne sile, bo mogoče , čim preje priti do mirnih in rednih razmer, j ki bodo v srečo in blogostanje ljudstva in j svobodne domovine.
Denar, vojna posojila, pod ore. Pover-jeništvo narodne vlade SHS razglaša, da so avstrijski bankovci še i veljavi in jih morajo vsi uradi sprejemati. Izplačevanje obresti vojnih posojil je zaenkrat ustavljeno, dokler se stvar končnoveljavno ne uredi. Papirji vojnih posojil se ne morejo sprejemati kot davki. Odvisni denar naj vsakdo naloži v hranilnice ali banke. Podpore rodbinam vpoklicanih se izplačujejo le v opravičenih slučajih.
Kdo bo še dobival vojaško in amerikansko podporo?
Vzdrževalnina se izplača onim rodbinam, katerim na plačilni poli potrdita pristo|ni občinski in župnijski urad, da so nnhovi vzdrze-vatelji ali v vojnem ujetništvu, al, sc se niso vrnili iz vojske, ali se pa naha|a|o v aktivni vojaški službi narodne vojske, izvzemsi_ službo narodnih straž. (Članom narodnih straž sc torej vzdrževalnina ne izplača.) Invalidom ter vdovam in sirotam padlih vojakov pa sc izplača vzdrževalnina kakor doslei Odredba .stopi v veljavo 15, t. m,; poveneništvo za. finance jo sporoči brzojavnim potom davčnim
uradom.^ podpor rocjbinani, katerih vzdrže-vatelji se nahajajo v Ameriki, se naroči pover-jeništvu za socialno skrbstvo, na) izvede ob-
širno revizijo, v koliko so te podpore res potrebne.
iMlevske karte. Tajništvo S. L. S. je poslalo na vlado prošnjo, naj se mlevske kartei ki so povzročile na kmetih dovolj sitnosti in neprijetnosti, pa nobene koristi, odpravijo. Vlada je mlevske karte odpravila.
Italijanske lire.
Z umikajočo se armado je prišlo v ozem-lie SHS, mnogo laških lir, kakršne je izdajalo armadno poveljstvo v zasedenem ozemlju Italije; ljudje jih mečejo proč, kot bi bile čisto brez vrednosti, in jih dajejo otrokom za igračo. I reba je občinstvo opozoriti, da se bo pri končnem obračunu zanje morda vendarle nekaj dobilo; zalo naj se občinstvo prosi, naj izroča ta denar Narodni vladi kot prostovoljni narodni davek.
Prehodnji gospodarski urad Narodne vlade SHS se je osnoval v L jubljaii pod
predsedstvom poverjeništva za javna dela, inženirja Remca. Ta urad ima med drugim tudi nalogo, vse vojaško blago, ki je bilo popuščeno na jugoslovanskem ozemlju, zbrati in ga po obračunu s sosednimi državami prav razdeliti in porabiti. Zato je vse vojaško blago, ki je sedaj na našem ozemlju, državna last in nihče nima pravice si ga lastiti. Vojaki niso upravičeni prodajati niti blaga, niti živali, niti vozil. 0 vsem de-mobilizacijskem materijalu se imajo napravili kratke inventure, pregledni zapisniki in obračuni, ki se pošiljajo temu uradu.
Cene za mlinske izdelke, iižol in krompir. Za žitni zavod v Ljubljani se določajo naslednje oddajne cene, in sicer: krušna moka za 1 kg 1 K; vsi drugi mlinski izdelki za 1 kg 2 K; fižol za 1 kg 2 K 50 vin.; krompir za 1 kg 60 vin. — Pri nadrobni prodaji sc smejo zaračunati pribitki do 10 odstotkov. — Narodna vlada SHS v Ljubljani, dne 7. novembra 1918. — Poverjenik za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.
Stavitev hangerja. Poživljam vse slovenske tesarje, zidarje in ključavničarje, da sc nemudoma zglase v pisarni slovenske letalske slotnije, Šiška, v svrho stavitve han-gc-i ja. Dobra hrana in dobra plača. — Žaren, nadporočnik.
Vzajemna zavarovalnica opozarja svoje člane, da naj za sedaj plačajo zavarovalnino pri poverjenikih, kjer poštna hranilnica ne sprejema plačil. Kjer pa ni poverjenika, naj člani pošljejo zavarovalnino pc nakaznici, na kateri naj pa navedejo ime, natančni kraj in številko police. Poverjeniki naj pa odpošljejo denar vsaki teden sproti.
Omejitev obdačljivc žganjekuhe razveljavljena.
Poverjenik za finance narodne vlade SHS v Ljubljani je z ukazom z dne 5, nov. 1918, št. 12, proglasil naredbo prehranjevalnega urada na Dunaju z dne 5. septembra 1918 o omejitvi žganjekuhe v Sloveniji za neveljavno. Žganjekuha iz kakršnihkoli snovi je tedai v bodoče dovoljena na podlagi splošnih predpisov o davku na žganje, tedaj posebno proti pravilni prijavi pri pristojnem davčnem uradu in proti plačilu na-rejnine.
Dosedanja c. kr. kmetijska družba iz-
premeni naslov in se imenuje: Slovenska kmetijska družba. Svoje delovanje raztegne ne vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Vsaj vi, prijatelji naši, vsaj vi!
Ta vojska je marsikaj nepoznanega odkrila. Danes cel svet ve, da je narod v Evropi, ki se imen.ie »slovenski narod«, tudi ve približno, koliko nas je, a manj mu jc znano, kje se pravzaprav nahajamo, kako daleč segajo naše meje. Zemljevid naše Jugoslavije pa tudi to pokaže. Toda, ali možje, ki so že menda ta zemljevid sestavili, niso izpustili enega izmed najlepših slovenskih krajev? Mislim na tako-zvane »ogrske Slovence«, namreč na tiste Slovence, ki že več stolet živijo odtrgani od svojih bratov, tam pri štajerski meji od Rabe doli proti Radgoni čez Soboto do Medjimurja. Njih število znaša približno 100,000.
Nepotrebno je natančno razpravljati o političnem ter izobraževalnem razvoju teh zapuščenih in preganjanih Slovencev, ker vsak, ki pozna mažarski sistem napram drugim narodom, zlasti Slovanom, se bo prepričal o njihovem položaju. Naj bo le omenjeno, da ti Slovenci nimajo niti ene svoje šole, niti enega predmeta v slovenskem jeziku. Vsi uradi, vsak razglas in poziv, vsak napis po trgovinah in gostilnah, sploh vse, vse je v mažarskem jeziku, ki se tako razlikuje od slovenskega kot noč od dneva. Učiteljstvo je z malo izjemo vse mažarsko, skrajno fanatično. Slovenski fantje težko pridejo do te službe, in če je kak prišel, je ali mažaron, in taki so potem najbolj zagrizeni, ali ga pa pošljejo v mažarske kraje. Leta 1910. so vsem slovenski^ trgom in vasem dali mažarska imena. Pa še kako mažarska! Na pr, lepa vas Renkovci se imenuje »Fekete-erdo« (čaren gozd!), slavna Tišina se imenuje »Hi-degkut« (mrzli studenec!) itd.
Kljub temu pa je ljudstvo ohranilo svoje slovenske navade in jezik. A za to se mora zahvaliti svojim gorečim duhovnikom, ki so večinoma slovenski in veliko delajo za narod. Izdajajo vsako leto »Kalendar Srca Jezusovoga«, vsak mesec »Marijin List in vsak teden »No-vine«. To je vse. V politiko se ne vmešavajo »iz previdnosti« pred vlado.
Kdo se bo torej čudil, če je ljudstvo nezavedno? Kdo bi mu zameril, če se pred javnostjo sramuje svojega jezika in svojega naroda? Če se povsod, zlasti pri vojaštvu kar ponosno naznanjajo in vpisujejo za »Vogre«?
Le en zgled. V »Novinah« z dne 27. okt. t. 1. čitamo pod točko »Pošta« kakor sledi: 'Feldkurat, Pišete mi, da se naši Slovenci po špitalah za Vogre dajo pisati, da sle ni ednoga ešče ne najšli, da bi se za Slovenca naznano. Žalostno jc, odgovarja urednik, toda krivi so ne oni. krivi smo nii,«i smo tak !• ■ sno začnoli dramiti našo ludstvo/r No, ubogo ljudstvo, do-zdaj te še nihče ne drami iz tvojega nedolžnega spanja.
Ljudstvo doma sicer vedno govori svoje slovensko narečje, a zadnja leta je prišlo v modo, da se mladina mažarski pozdravlja in nagovarja. Sad šole. Po drugem razredu otroci v šolskem poslopju in na dvorišču med igro niti ene slovenske besedicc ite smejo črhniti, sicer jih tovariši, za to postavim, ovadijo gospodu učitelju. Ta potem v s\Wi globoki vdanosti do vlade in iz ljubezni d«lovenske dece dotičnim »zločincem« da pisa^kkak protislovenski stavek, kot n. pr.: »Nei^fcabad vendiil beszelni« (ni dovoljeno slovMii govoriti). Otrok mora ta stavek prepisat®tokrat, dve-stokrat itd.
Neštevilno takih nedolžni* malenkosti rabi vlada, okrajno glavarstvo, »lski nadzorniki in posamezni učitelji, zlaMi pa časti-Iakoniniki, ker za to vedno kajFJobijo. Tako, da če se razmere ne poboljšajo,j|>o črez 50 let komaj kak sled teh stotisočih olovencev! 1 o slasti zaraditega, ker radikatci in socialisti zelo delujejo za razdelitev onih ogromnih posestev, ki jih uživajo magnatje in grofi.
Na našem Slovenskem imaio tudi veliko in sicer najbolj rodovitne kraje. Čigavo bo to v takem slučaju? Vlada priseli »svoje« kot ;e že to naredila med Lendavo in Soboto. Iz tega preti največja nevarnost ogrskim Slovencem.
A mi trdno upamo, da nas naši bratje Slovenci in Hrvatje ne zapustijo v tem velevaž-nem trenutku. Kakor trpeči; duše v vicah,
vpijemo tudi mi danes k vam: Vsaj vi, prijatelji na$i, vsaj vil Mi vsi se hočemo otresti mažarskega jarma in priti v okvir Jugoslavije, od katere pričakujemo lepšo bodočnost. Kako lepo krono bo imela naša Jugoslavija!
Prekmurec,
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/4°/o brez kakega odbitka.
firadfie ire il s. zlifrij tft i. popoldne.
Glej inserat!

Listek

Junakinja iz Štajra.
PotmI Prevaja "'	*
(Dalj«.)
Ko je Hendel prejel od sile uslužno pismo patra Karla, je je prebral in se smejal.
»No, no,« je rekel, »veselilo me bo, če bo miren. Sicer pa: sila kola lomi. Kaj pa hoče od mene, da se zvija kakor mačka? Misli li, da mu bom za njegove sladke besede zlata nasejal na krokarsko gnezdo in je obil s ce-drovino? Ne. gospod Karel, tega ne storim, dokler ne izlete krokarji- Stari opat je bil vsaj mož, ta je pa prava šema. Glejte, kako se mi slini, kar cedi se hvale, ki jo je prepisal iz Cicerona. Katoličani še ne vedo, kaj so izgubili s starim upatom Viljemom. Še ne slutijo ne, kako bridko jih je udarila njegova smrt. Pri božji Krvi, na Karla ne morejo zidati gradov.«
S par hladnimi vrsticami se je vikariju Karlu zahvalil za suženjsko ponižno pismo. Bil je uljuden mož.
Kakor mrzel curek je bil za vikarja Karla ta hladni odgovor. Sklenil je, da ga bo prebral bratovskemu zboru, sedaj pa tako razočaranje. Kdo je kriv, da ie scdnik tako hladen kljub vsej njegovi uljudnosti in uslužnosti? Kdo drugi, kakor Albert. Ta nesrečni Albert mu je s svojo pridigo odbil sodnika. Na svetih Treh kraljev dan je pridigal: Herod je bil na videz dober s tremi kralji, v srcu pa ie koval peklenske naklepe. Nič ni dati na lepe besede. Tudi v Stajru so ljudje, ki lepo govore, kakor Jezus Siran, toda njih dela so podobna Herodovim. No, take psovke govoriti z lečo nedeljo za nedeljo, kaj čuda, če nas ne mara sodnik? Take in enake misli so se križale Karlu po glavi.
Bilo je popoldne po obedu. Karel je napravil samo par požirkov. jedel pa ni nič. Preveč je bil nejevoljen. Čakal je v temni obed-nici, da so odšli bratje po dva in dva. Nazadnje je poklical k sebi Alberta, na katerega je že med obedom streljal z jeznimi pogledi, in ga vprašal:
»O katerem trinogu si govoril svetih Treh kraljev dan?«
Albert ga je začudeno pogledal in je odgovoril: »O Herodu.« _
E
»Res? Nisi li mislil na koga drugega?«
»Na vse, ki so mu podobni!« je vzkliknil Albert in je dvignil svoje čisto, ponosno čelo, »predvsem pa na Hendelna.«
»A tako. Lepo. Zopet si psoval. No, Albert, sedaj ti povem z lepa. Rečem li, da nikakor ne trpim več, da bi kdo neprestano kalil mir tako dolgo, dokler nas Hendel vseli skupaj ne izpodi iz Štajra. Vzroka ima dovolj!«
»Častiti oče,« odvrne- Albert, »v tem samostanu je živel svet mož. Ta mi je velel, r.aj vihtim orožje besede, zadnje naše orožje, in se borim zoper sovražnike naše svete vere.« »Ne govori mi o njem, prepirljivec! Samo repiral bi se. Hudič te draži, da dražiš druge, [olikokiat naj ti še povem, da je potemnel duh našemu rajnemu očetu! Kje je groza razdejanja? Kje je sodni dan, kje Antikrist, o katerem se mu je bledlo? Saj vidiš, da ni vse skupaj nič, in vendar toliko zidaš na besede zmešanega bolnika.«
»Groza že prihaja, pa slepi ste, da je ne vidite,« ga je zavrnil Albert s planitečimi pogledi. »Včeraj je Hendel dal zapreti kapelico sv, Marjete tik naše cerkve, kjer smo devali na mrtvaški oder tuice, ki so tu umrli, in katoličane, ki so bili obsojeni na smrt. Oskrunil nam je že četrti tabernakelj v Štajru! Li to ni sila, li nc vidite hudičevih krempljev? Iz Linca je poklical pridigarja Vida Felis. Ta laže nedeljo za nedeljo z leče, psuje skrivnosti naše svete vere, Marijo, najsvetejši Zakrament in namestnika Kristusovega, ki sedi na Petrovem stolu. Li ni to groza/ Tri katoličanke ie Vid poročil s protestantovskimi pa-triciji, kljub temu, da so se branile. Pa so jih ogoljufali. Tri umirajoče katoličane je previ-del po luteransko, ali ni to groza razdejanja? To je vse Hendelnovo delo, ki ima svoj prst zraven.«
»Seveda je to zelo žalostno,« je rekel vikar. »Toda, dalo bi se govoriti, koliko ima Hendel svoje prste vmes in koliko ne .. . Sicer je pa kapelico zato zaprl, ker se je podirala. Hotel je zabramti nesrečo. Hendel ni trinog, previden je in izrabi vsako priložnost v svoj prid. Da je pa poklical najboljšega pridigarja iz Linca, si pa kriv ti, ki si se na leči vedno zadiral v protestante. Zapomni si, če kdaj Štajer odpade od svete vere, boste krivi vi psovači, najbolj pa ti.«
»Prav tako je rek Hendel, ki me je vpričo našega umirajočega očeta zmerjal z obre-kovalcem,« je odgovoril Albert, ki mu je rdečica zalila lica. »Hendel ni trinog, ne! Dose-daj še ni potegnil meča, samo vrv nam je dejal okoli vratu. Bog mi je priča, da nisem govoril z leče resnice o luteranski veri iz sovraštva do Ilcndelna. Smili se mi Štajer. Pri Bogu, gospod! Če prihaja poguba, ne prihaja zaradi mojih pridig. Od drugod prihaja nesreča: Prepozno, premalo krepko in odločno, s prešibko dušno silo smo se v bran postavili hudobnemu možu.«
»O kako si moder! Sedaj vemo vse, samo Albert je pridigar po volji božji, vsi drugi imamo slamo v glavi. Ne, nehaj, nočem več slišati. Pa eno si daj dopovedati: Če si tudi velik pridigar in izpovednik, svetih redovnih pravil pa ne znaš.«
Prior je skril svoje roke v rokave halje in je izpodbudljivo navedel iz redovnega pravilnika:
»Menih naj bo ponižen, krotak, dobrot-ljiv. potrpežljiv, ubogljiv, trezen in pobožen. — Krotak še nikoli bil nisi, dobrotljiv tudi ne. Tudi ubogati ne znaš, kar veli pravilo pod .smrtnim grehom. Ubogal boš, sicer te pokličem pred konvent. Tam boš stal bos v spo-korni srajci. Zadene te kazen, ki je določena v pravilih.«
Albert je sedel v svoji goli celici. Močno mu je utripalo srce, v katerem so valovili gri-zeči dvomi, žalost in jeza.
Predstojnik mu prepoveduje sv. službo. Kaznuje ga, ker izpolnjuje svoje duhovske dolžnosti. Ga-li ne ščuva hudič? Ali naj uboga, ko predstojnik očitno nima prav? Li naj se izneveri Bogu, svoji vesti in opominom mrtvega očeta?
Z obema rokama je prijel za brevir. Oči so mu vsled prečute noči temno obrobljene
ter plavajo po luknjasti steni tje do podobe sv. Valburge. S kakšno očetovsko ljubeznijo mu jo je dal rajni opat v celico. Valburgu umre za svojo čistost. Tako močna je ženska. In ti, ki si mož, se bojiš praznih besedi drugega moža?
Praznih besedi — so-li res prazne? Res, redovna pravila niso prazne besede. — p0. korščina je najlepši cvet in sad duhovnega življenja in dunovni človek brez pokorščine je prodan duhovni smrti. —
• Kako je bilo z Lutrom? Dobro veš. Z nepokorščino se je začela njegova nesreča.
Je-li greh, kar počenja vikar? Ne! Menih, če odpoveš pokorščino, si na krivem potu. Toda, če ubogaš, si niutast pes in pustiš, da se pogrezne ubogi Štaier v krivo vero?
Menih, li ne poznaš tujih grehov in grehov zoper svetega Duha, ki ne bodo odpuščeni ne na tem, ne na onem svetu?
Samotnemu možu je postalo tesno pri srcu. Zdelo se mu je, aa se z zavezanimi očmi bliža prepadu. Dober svet je drag. Zatisnil je oči in je naslonil svojo glavo na steno pod podobo sv. Valburge. Iz globočin svoje potrte duše je prosil rajnega opata Viljema, naj mu pokaže pot. —--
Zapel je zvonec na samostanski porti. Kmalu nekdo potrka na vrata Albertove celice. In vstopil je majhen, plavolas mož. Bil je Lindner, ki je učil katoliško mladino v šoli na Gori. Učitelj je stopil pred patra, ga je spoštljivo pozdravil in je rekel: »Hvaljen Jezus in Marija! Ne zamerite, prečastiti. da vas motim. Prinašam letopis in prosim, da bi ga izročili gospodu priorju. Gospod ne ni mogel sprejeti, ker si hoče dati puščati kri. Nočem dela nositi domov. Tukaj je.«
Mož je privlekel iz svojega kožuha celi sveženj pisarije. ga je razvil in položil na Albertov klečalnik, ker mize ni bilo v celici.
Albert se je ozrl na razgrnjeno pisarijo in je rekel: »Bi radi kaj denarja, pa ne veni, kako bo z nagrado.«
Učitelj, ki je bil s katoliško šolo vred pod oblastjo samosiana, je dobival vsako leto za letopis tri cekfhe za nagrado. Včeraj pa je rekel vikarij Karel: »Če pride, me zatajite, ker sem ob ves denar.«
»Saj nisem zato prišel,« se je branil Lindner, »rad bi le vedel, kako sodite o mojem slabem delu.« Počasi je potegnil svojo roko čez rokopis, kakor bi gladil kodrce najprid-nejšemu učencu. »Rajni gospod opat je vselej pogledal moje delo in mi je rekel: Lepo si pisal, Lindner, ali: Lindner, mazal si; dobro si zamislil, ali: Lindner, to je budalost.«
Albert je vzel v roke zvezek, ki ga mu je vsilil zgovorni učitelj, urno je listal v njem, da se ga preje znebi. Čudovito lepo je bilo pisano, skoraj slikano. Latinski slog je bil manj lep. Lindner je stal za menihom in je bral ž njim, menih pa je obračal liste.
»Tu (gre vse križem, kaj? Pa pomislile, da po dnevi nimam nobenega časa. Dvaindvajset otrok imam v dveh razredih, zraven se pa hodi pisat učit še nekaj odraslih fantov in deklet. Tako gre dan za dnem. Pisati moram po noči. Od samega čečkanja se mi kar temno dela pred očmi. Sicer pa letos ni bilo kdo ve kaj novega ... Oj, kaj boste rekli k moji latinščini — uboga pokveka je ...«
V letopisu se je bralo o roparjih, ki so bili ono leto obsojeni na smrt, o raznih uimah. ki so zadele Štajer, o Hendelnovi izvolitvi je bilo zapisano, da je bila to velika nesreča za Štajer. Pater Albert je bral: »Prvo nedeljo v septembru je pridigal Albert, apostolski mož. Šestnajstega septembra je zopet pridigal Albert.« Prvikrat je bilo njegovo ime ovito z rdečim vencem, drugikrat pa z zelenim lovor-jtm. Tedaj se je pobožnemu patru, ki ni hotel ničesar vedeti o hvali, potemnilo čelo. Nejevoljno, skoraj jezno je vrgel rokopis od sebe proč. Učitelj je bil v zadregi in je rekel:
»Gospod pater, vam li ni prav, da sem tako zapisal. To je ljudski glas. Naj ga shii)o v tem samostanu, kjer vas ne znajo ceniti. Eden vas celo črno gleda.«
»Lepo vas prosim, molčite,« je krepko vzkliknil Albert. »Li naj ves svet ve, kaj mi je trpeti v samostanu. Nikomur nisem črhnil o tem, nikomur tožil. Red mi je nad vse. Nikdar ne razkrivam ran svojih bratov, zakri-
vam |ih. Kakor bi me kdo udaril v obraz, me boli, če tako govorite. Nehajte že vendar enkrat čenčati o stvareh, ki vas nič no brigajo, in izbrišite to prazno slavo. Še nikJar niste zapisali večie budalosti!« Krepko je udaril z roko na rokopis.
"To ni res/« je sedaj vzrastel tudi Lind-ner. »Molčim naj, saj tako molčim,« je roban-| dalje. »Da me to nič ne briga. Briga me, Albert, največji pridigar in izpovednik v Štai-ru, briga nas vse. Če sem zapisal o roparjih, o uimah, ki so nas zadele, o Hendelnu, — o največem blagoslovu, ki ga nam je naklonil nog, pa na) molčim? To bi bila nehvaležnost nasproti Bogu, Albert ostane v letopisu, to vam povem, gospod.«
_(Dalje.)_
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Dunaj, 2. nov.: 62, 39, 78, 79, 3.
Gradec, 6. nov.: 24, 4, 36, 70, 57.
To in ono.
Izkopanine. V Severni Ameriki so izkopali okamenine starih ptičev. Pod gotovimi pogoji truplo namreč ne segnije, temveč se iz-premeni v kamen. Te ptice so velikanske, posamezni prsti so dolgi do 30 centimetrov, visokost ptic pa znaša 7 metrov.
Bushel. Vedno čitamo o amerikanskem žitu in koliko ga pridelajo. Navadno slišimo besedo bušel. Za pšenico je to nekaj nad 35 litrov, torej nekak mernik.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti najine nad vse ljubljene hčerke, gospodične
Ivanke Končina
učiteljice v Rakitni,
za krasno cvetjc in mnogobrojno spremstvo na poti k večnemu počitku, zlasti čast. duhovščini, gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam, šolski mladini in vsem, ki so ji v bolezni stali na strani, izrekava tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Rakitna, 1. novembra 1918.
4366
IVAN in MARIJA KONCINA,
starši.
VAJENCA
ra vrtnarsko obrt sprejme takoj IVAN ŠIMENC, vrtnar, Gradišče »t. 12 t Ljubljani.	4399
Delavni zastopniki
ki se pečajo z razpečavanjem gospodarskih strojev, centrifug, krmil, gnojil, ki imajo obsežno znanost, so sprojmo pri tvrdki HUGON POUAK, kemična tovarna, Kral. Vinogradi, Jungmannova tr. 33.	3968 (2)
/
w Čevlji
z gumijastimi podplati se zopet dobe
kakor tudi
PT usnjati nabitki,
pri PETER KOZINA & CO., Ljubljana, na Bregu štev. 20.
500 kron
vam piatam, nko vaSa kurja očssa, bradavice, otišfanci ne Izginejo v treh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin
„Blab&lsanr'. — Lonfek z jamstvenim pismom 3 K, 3 lonCki 7 K, 6 lončkov 11 K, Na stotine zahvalnih In priznalnih pisem. Zobobol odstrani ,,Fldes", pri najtrdovratnejSem revmatičnem zoboboiu, ko odpovedo vsa druga sredstva, in pri votlih zobeh. Ako brez uspeha, denar nazaj. Ona 3 K. 3 tube 7 K, a tub 11 K.
Kemony, Košlce (Kassa) I. Postiach 12 C 244, Ogrsko.
! SMRT! podgane, miši
se popolnoma zatro s sredstvom »Rattentodr, Ako nI uspeha, se denar vrne. Stotine zahval. Cena K 4--, 3 Škatlic K 9--. Stenice, nit, bolhe, ščurki se uničijo z zalego vred radikalno s »Thiera«-sredstvom. Cena: K 3'—. 3 kartone 7 K. Prašek proti mrčesu dodan K 2 -.
Remeng, Kasdiau, I. Ogrsko, PoStnl predal 12-C. 344.
„Jugo" milo za pranje
zboljšana vrsta, bela, v kosih po četi t kilograma, 1 zaboj 25 kg (t. j. 100 komadov) 116 K franko zaboj iz Zagreba. S pošto 4 kg neto 28 kron franko. Pošilja po povzetju zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb št. 1, Fetrinjska 3.
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
Le 3 K 60 h
rut „Om*g&", vel. slika <X« kompl. I malo opremo inatan«. narod. » začetnik«. Zakjopua kamera ,e.r-trnd' v«l.»X»;flnaiivr«it,T > V.em potrebnim opremlj. aa ram* lege, prima akromat. ieia, kompl. ■ ko. vmaato kaaoto in navodilom do-—	klor v nalogi, 1* * 84'- »klopna
omara za vo^Stvo na ploide in filme, iepna obfika vel. 4 /,X« le K 72;-, vel. «X» lo K 84-. >oiilj. iS KKSm. Erport^.rf.lrt«, Dunaj vil.
I

miši - podgane stenice - Ščurki
Izdelovanje in razpošiljatev preizkul. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mili K 5.—j za Ičurke E 5.—j tinktora za stenice K 2'—j posebna močna tinktura za stenice K 5'—j uničevalec moljev K 2'—; pralek proti mrčtaoir 2 in 4 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mi' žilo za uši pri živini 2 K; praiek za uši v oblek' in perilu K 2'—j tinktura za bolbe pri pseh K l'50j tinktura proti mrčesu na sadju in zelenfadi (uni čevalec rastlin) K 3'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanfe mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrin jska ulica %
je posebno prikladen za rezanje vseh vrst mesa, sočivja, boba itd. — Cena komadn
H fiO'—. UniVERSHL-mlin za mak
je izborao poraben za mletev maka, dišav, orehov, sladkorja, kave itd. — Cena komadn K 24*—• Mlin za drobljenje kosti ... K SH--> Stiskalnica za krompir is sadj« K M-—. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu glavno zastopstvo
mis BBtand,
Dunaj IV., MargaretenatraOa 27, odd. 57,
Prospekti zastonj.
			
	Vsako sredo in so		boto prodaja tvrdka Franc Vokač v Ljub-
ljani	Selenburgova	ulica i	št. 5. v prvem nadstropju (nasproti glavne
pošte), razno BLAGO za ženske in moške OBLEKE, hlačevino, sukno,
šiofe in mešane tkanine po primerno nizkih cenah. Pošilja se tudi po pošti. Zahtevajte cenik!
\
■i
10 vinarjev
Iza dopisnico) Vas slone 1110] cenik, kise Vam pošlje na zahtevo zastonj. C. In kr. dvorni založnik Jan Knn-rad, razpoši-Ijalnicn Eriix st. 1992 (Ccškc) — I. britev iz
srebro jekla K 7'-, , It' . Varnostni brivski aparati poniklj. K7-50, dvo-reznurezerv.rezila tuc. 12 K., lase- in bradrstrižniki K 26'—, 2S -. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. Zamena dovoljena ali | denar nazaj.
lišajl, garje, pege
in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, jo popolnoma brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 5-—, dvojno-velik lonček K 9"—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo.
1 Skatlja K 3--.
Obojo so dobiva po povzetju ali prodplatiilu pri tvrdkH
Paratol-Werke, lekar ULMEH, Budapest VII-10. R6zsa ut, 21.
-t-
Vsakovrstno domača semena,
suhe gobe, prazne vrečin druge pridelke
kupuje trgovina s semeni
--11 PETER LASSNIKA NASL. n-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
Popolno belo platno td
morete dobiti z vporabo našeqa izbornega luga PHflSEK ZA PLATNO. Velik prihranek fn malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gramov K 1'—, 250 gramov K 1-50, 450 gramov K 2-50.
Hajmanj se more naročiti 10 zavojev!
Pri naroČilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
Zavod za Izvoz M.	IM.&&MS
PoBhoue Reže, hrtoue kože, hitkoue kože
kupi po najvišjih cenah trgovina ■ kožami in krznom
D. KoKftCr LEIPZIG, Brfihl 47.
Poitliatv« t« prosilo po poiti ▼ z»vo|lh po S kg, odpadli metek •• odpoiij« tako) po prejema.
Nakup ur, zlatnine in briljantov je
zaupljiva stvar
zato se pri nakupu obrnite na tvrdko F. ČUDEN SIN
san.o nasproti gl. pošta v Ljubljani.
Novo
4039
črno brinje
se dobi pri L Knez-u v Ljubljani,
Marije Terezije cesta St. 3.
Mlini za dišave
primerni za vse namene, prodaja tvrd-ka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ost-rova Briickeng 13. Zahtevajte prospekte in pobližja pojasnila.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi. ena pest polna Un.tin" to je dr. pl. Trnk6czy-a redilni prašek. Jfldilill Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zred..
Glavna zaloga:
lekarna Trnfc6cs!iy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi ,,Mastin".
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zukonito zajamčeno „Sks.boiorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lončeii K 4-— veliki K 0 — porcija za rodbino K t6-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana. Marijin trg. 1520
Pnaito na varstvono znnmko ,,Skaboform" I
Zobotrebce
kupuje po najvišjih cenah PETER KOZINA & CO., LJUBLJANA, BREG 20.	4172
Krema zs britje sSMt
va brez vode. 1 porcelanasti ........ lonček 7 K 50 vin. ........
Milo za Mile r^rst1!;
9 K, 1 kg 34 K. — Pošilja se proti naprejpošiljatvi denarja M- Jflnker, ekaportna trgovina, Zagreb 1, Petrinjaka 3 lil., Hrv.
Kuverte s firmo, račune Itd.
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Pristno TOALETNO MILO
fino dlšeCe komad 1(0 ar 3 kosi K 18 -, 6 kos. K 34'-, 12 kos. K 65"-
Pristno PRALNO MILO
za kg kron 26'—
Pošilja proti predplačilu
M.Jiinker, Izvozna tvrdka Zagreb 1, Pelriniska 3. — Hrvatsko.
5 dni na poskuinjo!
JAMSTVO I
AGRARIA-brzodro-bilnl mlin polijemo 5 dni na poskuS-njo. Ako dobro ne
deluje, ga lahko poiljete nazaj In prejmete nazaj svuj denar.
Kraii
Zadnja Zel. postaja:
Dobavlja se točno le, dokler traja zaloga!
Cena K 185--
z zamahnim p
kOleSORI. Poštnina in zavojnina K 15.
„Agraria"~brzo dr obilni mlin.
Ne najcenejši, pne pa najboljši, najsposobnejši drobllni mlin, ki se dobe — edini, s katerim se ialiko melje pšenica, rž, koruza. leCmen itd. — lino, kakor kdo želi. Delo silno lahko tci se lahko uredi na 4 vrste drobljenja. Nadomestni deli se dobe in lahkotno zamenjajo.
E. PLANER, DUNAJ, IV. Rechte Wienzcile 1/9.
NAROČILNICA!
(Izrezati, razločno Izpolniti, vložiti v kuverto In takoj odposlali, ker se more pošiljati le, dokler je v zaloql.)
Tvrdka E. PLHNER, Dunaj IV. Redite Wlen-zelle 1. 9.
Naročam Vaš flgraria-brzodrobilni mlin za znesek K 185'- po povzetju, s pravico na pošljem mlin tekom 5 dni nazaj, ako ne bo dobro mlcl.
Ime:
Najuefja izbera ur,
zlatnine,
s Veto Vn oztiR.na
nazpošiijainiea STCbriliflC
H- SUTT|4Ef*
samo v Ljubljani št.

Izdaja konzorcij „l)omoljuba".