Volume 14 Issue 5 Vol 14, Posebna številka Article 5 7-5-2012 Predlogi za davčno reformo 2014 Ivan Simič Follow this and additional works at: https://www.ebrjournal.net/home Recommended Citation Simič, I. (2012). Predlogi za davčno reformo 2014. Economic and Business Review, 14(5). https://doi.org/ 10.15458/2335-4216.1213 This Original Article is brought to you for free and open access by Economic and Business Review. It has been accepted for inclusion in Economic and Business Review by an authorized editor of Economic and Business Review. 61 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 2012 | 61–70 PREDLOGI ZA DAVČNO REFORMO 2014 ivan SiMič1 izvLeček: Davčne prihodke bo mogoče povečati le s spodbudno, dobro načrtovano davč- no politiko, širitvijo davčne osnove in povečanjem števila davčnih zavezancev. Slovenija ima glede na svoj geostrateški položaj, znanje in sposobnosti velike možnosti, da s spodbu- dno in preprosto davčno zakonodajo postane privlačna za številne davčne zavezance. ključne besede: proračun, davki, davčna reforma, davek na dodano vrednost. jeL klasifikacija: H21 abStraCt: Tax revenues can be increased only by stimulative and well planned fiscal policy, widening of tax basis and increasing the number of taxpayers. Considering the facts that good geostrategic location, skills and competence are present, Slovenia has a high potential to become atractive residing country of many taxpayers, if it offers supportive and simple tax jurisdiction. keywords: budget, taxes, tax reform, value added tax jeL Classification: H21 Fiskalni svet meni, da je vlada na področju davkov preveč pasivna in da bi bilo koristno pripraviti davčno strategijo. Pri tem ne gre toliko za spremembo splošne ravni davkov, potrebna bi bila sprememba strukture davkov. Ena od mogočih sprememb bi bila delna razbremenitev obdavčitve dela. Vsaj na načelni ravni bi bilo pričakovati, da se bo vlada odzvala na krizne razmere na odhodkovni in tudi na prihodkovni ravni.2 Primerjave davčnih prihodkov Slovenije z davčnimi prihodki članic EU kažejo, da je Slo- venija na prihodkovni strani javnih financ povsem »evropska«, delež skupnih davčnih prihodkov je približno tolikšen kot v drugih članicah EU. Po deležu posrednih davkov Slovenija nekoliko presega povprečje EU, po deležu neposrednih davkov pa močno za- ostaja za njim, kar govori v prid povečanju progresivnosti. Možnosti za dvig prispevnih stopenj za socialno varnost ni, saj je Slovenija že zdaj med državami z najvišjimi deleži.3 1 SIMIČ & PARTNERJI, d. o. o., Ljubljana, e-naslov: ivan.simic@simic-partnerji.si 2 Poročilo Fiskalnega sveta za leto 2011, Ljubljana, 2011, stran 4 3 Poročilo Fiskalnega sveta za leto 2011, Ljubljana, 2011, stran 19 ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 201262 Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da bo davčne prihodke mogoče povečati le s spodbudno, dobro načrtovano davčno politiko, s širitvijo davčne osnove in povečanjem števila davčnih zavezancev. Slovenija ima glede na svoj geostrateški položaj, znanje in sposobnosti velike možnosti, da s spodbudno in preprosto davčno zakonodajo postane privlačna za številne davčne zavezance. Vprašanje je le, ali to znamo, ali smo to sposobni oziroma ali to sploh želimo storiti. Predloge spremembe davčne zakonodaje, ki sem jih zapisal v poročilu Fiskalnega sveta, je možno izvesti, saj je za njihov sprejem in uveljavitev potrebna le politična volja. Žal pa se v praksi vse prevečkrat dogaja, da se davčna zakonodaja sprejema ali spreminja po koščkih, in to pogosto z željo, da se zadovolji določeno število davkoplačevalcev. Žal je takšen pristop napačen, saj je sprememba davčne zakonodaje preresna zadeva. Od ustrezno visokih davčnih prihodkov je končno odvisno delovanje državnega aparata, ki te prihodke porablja. Predlagane spremembe so usmerjene predvsem v zmanjševanje davčnih bremen fizičnih in pravnih oseb ter v povečanje DDV. Po predlagani davčni reformi, ki bi lahko stopila v veljavo 1. januarja 2014, bodo – fizične osebe zaradi nižje obdavčitve z dohodnino prejele ob istih bruto plačah višje neto plače, zato bodo lahko to razliko porabili za nove nakupe, kar bo pozitivno vplivalo na bilance trgovcev in posredno tudi na proračun zaradi višjega prihodka iz naslova DDV; – pravne osebe, ki zaposlujejo delavce, imele rešene zahteve za povečanje plač, presežek denarja bodo porabili za nove nakupe ali izplačila dobička, kar se bo spet odrazilo v novih nakupih, povečani DDV pa ne bo vplival na poslovanje pravnih oseb, saj se DDV, če gre za nakupe, ki so potrebni za delovanje pravnih oseb, poračunava; – lahko trgovci zaradi povečane prodaje razmislili o zmanjšanju marž, kar bo lahko spet povečalo porabo, in tako naprej … javnofinančni Prihodki v Letih 2007–2010 V tabeli 1 so prikazani skupni javnofinančni prihodki po posameznih blagajnah in sku- pni javnofinančni prihodki po posameznih letih. I. SIMIČ | PREDLOGI ZA DAVČNO REFORMO 2014 63 Tabela 1: Javnofinančni prihodki po posameznih blagajnah VRSTA JFP 2007 2008 2009 2010 DAVKI 5.903.622.137,82 6.421.380.265,89 5.407.489.277,76 5.038.030.712,14 OBČINE 212.112.889,00 227.616.273,00 220.012.556,00 231.079.174,00 ZPIZ 2.979.056.762,00 3.299.456.032,00 3.347.559.788,00 3.398.982.424,00 ZZZS 1.964.576.061,00 2.165.319.674,00 2.215.751.361,00 2.255.117.020,00 ČLANARINE 3.177.276,00 544.005,00 335.008,00 374.126,00 SKUPAJ 11.062.545.125,82 12.114.316.249,89 11.191.147.990,46 10.923.583.456,14 Vir: Davčna uprava republike Slovenije. PredLagane SPreMeMbe – davčna reforMa 2014 Predlagane spremembe so pripravljene za uveljavitev v letu 2014, saj ocenjujem, da bo do takrat mogoče prišlo do delnega izhoda iz krize. Pravočasna najava predlaganih spre- memb ter ustrezna politična in gospodarska kampanja lahko v preostalih letih prispevata k seznanjanju tako domačih kot tujih davčnih zavezancev z načrtovanimi sprememba- mi. Vse to bo lahko pozitivno vplivalo na ustvarjanje drugačnega, predvsem pozitivnega davčnega in s tem poslovnega okolja. Zavedati se moramo dejstva, da je višina javnofi- nančnih prihodkov odvisna predvsem od davkov in če ni dobrega poslovnega okolja, ni zadovoljnih davčnih zavezancev, ni dobičkov in s tem tudi ne davkov. Pri pripravi predloga davčne reforme sem se zavedal dejstva, da se takšna davčna refor- ma lahko izvede le ob soglasju vseh udeležencev, to je vseh političnih strank, delavcev (sindikatov) in delodajalcev. Da bi se izognili konfliktom, v predlogu davčne reforme ni povečanja DDV pri nižji davčni stopnji, kjer so večinoma nujno potrebne življenjske dobrine, kar bi lahko neugodno vplivalo na ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Po pre- dlagani davčni reformi bodo v začetni fazi vsi dobili več, tako davčni zavezanci zaradi nižjih davkov kot prodajalci zaradi višjih prihodkov, razen državnega proračuna, ki bo predvsem odvisen od dejstva, ali se bomo že izvili iz recesije. V začetni fazi bo imel neko- liko nižje prihodke, in to po moji oceni med 300 do 400 milijonov. Pozneje, po približno dveh letih, pa se bodo davčni prihodki povečali tudi zaradi tega, ker davčni zavezanci ne bodo iskali drugih poti. Zavedati se je treba dejstva, da se veliko davčnih prihodkov skriva v sivi ekonomiji. Omenjeni izpad davčnih prihodkov je možno nadoknaditi z dvema ukrepoma. 1. S sprejemom zakona o enkratnem in časovno omejenem 10-odstotnem davku na neprijavljene dohodke (neke vrste amnestija) oziroma gotovino, ki jo imajo davčni zavezanci shranjeno v sefih, doma ali na tujih računih. Na ta način bi v državo ozi- roma v obtok prišla sorazmerno velika količina denarja, ki je sedaj, predvsem zaradi poostrene zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in poostrene kon- trole davčnega organa, neuporabna. Ocenjujem, da je tovrstne gotovine med tremi in štirimi milijardami evrov, kar pomeni, da bi davčni prihodki znašali med 300 in 400 milijonov evrov. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 201264 2. Z zmanjšanjem odhodkov v proračunu, predvsem zaradi racionalizacije poslovanja v državni upravi. Davčna reforma, ki sem jo poimenoval DAVČNA REFORMA 2014, je sestavljena iz na- slednjih predlogov: 1. Povečanje števila davčnih pregledov Povečanje števila davčnih pregledov, in to s poudarkom na inšpiciranju davčnih zave- zancev z dohodki nad 50.000,00 evrov, s tem da morajo biti davčni pregledi krajši in hitrejši. Davčni pregledi morajo biti usmerjeni v povečanje javnofinančnih prihodkov in ne v povečanje davčnega dolga. Dopustiti bi morali možnost delnega dogovarjanja med davčnim zavezancem in davčnim organom o višini davčne obveznosti v davčnem pre- gledu, saj je tisto, kar šteje, le odmerjeni in plačani davek, ne pa zgolj odmerjeni davek. Dejstvo je, da davčni organ na leto pregleda približno 4 % davčnih zavezancev, kar pa je absolutno premalo. V tabeli številka 2 je prikazano število davčnih pregledov ter znesek odmerjenih davkov in plačanih davkov v teh davčnih pregledih, in to v letih od 2006 do 2010. Tabela 2: Davčni pregledi z odmerjenimi in plačanimi davki LETO ŠTEVILO OPRAVLJENIH DAVČNIH PREGLEDOV ODMERJENI DAVKI V EVRIH PLAČANO PO ODLOČBI V EVRIH 2006 4.373 84.464.196,00 50.075.113,00 2007 5.069 69.058.738,00 51.574.111,00 2008 6.278 87.067.610,00 30.584.350,00 2009 7.827 90.549.332,00 55.916.915,00 2010 7.544 80.344.565,00 38.852.932,00 Žal pa je zaskrbljujoče dejstvo, da se vsako leto zmanjšuje število na novo vpisanih prav- nih oseb v davčni register. Gre za razliko med novoustanovljenimi pravnimi osebami in pravnimi osebami, ki so kakor koli (zaprtje, stečaj, …) prenehale s poslovanjem. Podatki so razvidni v tabeli 3. Tabela 3: Število pravnih oseb v davčnem registru LETO ŠTEVILO LETNO POVEČANJE 2006 103.805 4.063 2007 108.121 4.316 2008 111.694 3.573 2009 114.187 2.493 2010 114.217 30 Vir: Davčna uprava Republike Slovenije. I. SIMIČ | PREDLOGI ZA DAVČNO REFORMO 2014 65 Dejstvo je, da bo davčne prihodke možno povečati le s spodbudno davčno politiko, ši- ritvijo davčne osnove in povečanjem števila davčnih zavezancev. Vse morebitne razbre- menitve morajo biti strukturirane, tako da bodo ustvarile spodbudno davčno okolje za obstoječe davčne zavezance, pa tudi za nove. Slovenija ima idealen geostrateški položaj, saj predstavlja most med zahodom in jugovzhodom Evrope, le izkoristiti ga mora. 2. Dohodnina V zadnjem času nekateri razmišljajo, da bi se povišala stopnja dohodnine za zavezance z višjimi dohodki. Tako naj bi bila uvedena dva nova dohodninska razreda, in to 45 in 50 %. Menim, da je takšno razmišljanje napačno, saj višji dohodninski razredi in s tem višja davčna stopnja ne pomenijo tudi višjih davčnih prilivov. Treba je iti v nasprotni smeri, to je k zmanjšanju bremena pri plačilu dohodnine, in to z uvedbo nove dohodninske lestvice s petimi razredi, kot je to prikazano v spodnji tabeli. V tabeli 4 je prikazan predlog nove dohodninske lestvice. Splošno znano je, da so po obstoječi dohodninski zakonodaji z najvišjo davčno stopnjo obdavčeni vsi dohodki, ki presegajo 15.268,77 evra davčne osnove. Zaradi tega je treba pripraviti tako dohodninsko lestvico, da bodo prehodi iz enega razreda v drugi razred bolj spodbudni. Tako je v pre- dlagani dohodninski lestvici uvedena ena nižja davčna stopnja v višini 10 %, obstoječa 16-odstotna stopnja bi ostala, namesto sedanje stopnje 27 % predlagam novo, ki znaša 25 %, dodali bi še eno vmesno 35-odstotno stopnjo in ostala bi v veljavi sedanja 41-odstotna stopnja. Prehod v najvišji dohodninski razred bi bil po predlogu pri 40.000,00 evrov, namesto pri sedanjih 15.268,77 evra. Tabela 4: Predlog nove dohodninske lestvice Neto letna davčna osnova v evrih Dohodnina v evrih in stopnja do 3.000,00 10 % od 3.001,00 do 10.000,00 300,00 + 16 % nad 3.000,00 od 10.001,00 do 20.000,00 1.420,00 + 25 % nad 10.000,00 od 20.001,00 do 40.000,00 3.920,00 + 35 % nad 20.000,00 nad 40.000,00 10.920,00 + 41 % nad 40.000,00 Samo za primerjavo si oglejmo dohodninsko lestvico v letu 2006: Tabela 5: Dohodninska lestvica v letu 2006 Neto letna davčna osnova v evrih Dohodnina v evrih in stopnja do 5.538,72 16 % od 5.538,72 do 10.821,52 886,20 + 33 % nad 5.538,72 od 10.821,52 do 21.899,27 2.629,61 + 37 % nad 10.821,52 od 21.899,27 do 44.011,56 6.728,27 + 41 % nad 21.899,27 nad 44.011,56 15.794,31 + 50 % nad 44.011,56 V prilogi so navedene najvišje dohodninske stopnje v 41 evropskih državah. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 201266 2.1. Splošna olajšava Nadalje predlagam povišanje splošne davčne olajšave z današnjih 3.143,57 evra na 6.000,00 evrov, s čimer bi se odpravili tudi dosedanji dodatni splošni olajšavi za davčne zavezance: – z dohodki do 10.342,80 evra v znesku 3.062,11 evra in – z dohodki nad 10.342,80 evra do 11.965,20 evra v znesku 1.062,17 evra. Poleg tega bi s predlagano višjo splošno davčno olajšavo pretežno (če ne v celoti) odpravi- li težave z obdavčitvijo naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki imajo za 7.211,57 evra višjo splošno olajšavo kakor drugi dohodninski davčni zavezanci, saj njihova splošna davčna olajšava znaša 10.355,14 evra. 2.2. Davčna spodbuda za priselitev Pripraviti bi bilo treba predpise za ugodno davčno obravnavo fizičnih oseb, ki se iz tujine priselijo v Slovenijo ter katerih priselitev je v prid znanosti, raziskovanju, umetnosti in športu. Seveda pod pogojem, da letni obdavčeni prihodki te fizične osebe znašajo več kot en milijon evrov. Pristojnost za pavšalno obdavčitev teh oseb bi se prenesla na ministr- stvo za finance. 3. Kapitalski dobički, obresti in dividende Prav tako bi bilo smiselno razmisliti ob nespremenjenih določbah glede pokrivanja iz- gub o znižanju stopnje za obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend s sedanjih 20 % na 15 %. Posledično bi bilo smiselno pri kapitalskih dobičkih časovno obdobje obdavčitve kapitalskih dobičkov z 20 let znižati na 15 let, kar bi bilo tudi v skladu z nižjo davčno stopnjo. Tako bi obdavčitev za prvih pet let imetništva kapitala znašala 15 %, za drugih pet let 10, za tretjih pet let 5 in po 15 letih 0 %. 4. Obdavčitev zaposlenih pri dobičku podjetij Obdavčitev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij bi lahko zelo preprosto uredili v zakonu, ki ureja dohodnino, tako da bi se izplačilo dobička zaposlenim (na podlagi skupščinskega sklepa) obdavčilo s 25-odstotno nespremenljivo stopnjo (družbeniki in delničarji s 15 %) brez vodenja kakršnih koli drugih evidenc, shem ali obračunavanja obresti, kot je to predvideno v Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku (Uradni list RS, št. 25/2008). Tovrstni način obdavčitve zelo poenostavi udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij, kar bi se prav gotovo odrazilo v večjem številu izplačil dobičkov zaposlenim. S tem bi se tudi povečali prihodki iz naslova davka na dividende. I. SIMIČ | PREDLOGI ZA DAVČNO REFORMO 2014 67 5. Pavšalna obdavčitev in nadzor nad gotovinskim poslovanjem V kombinaciji z uvedbo nadzora nad izdajanjem računov prek registrskih blagajn bi bilo treba uvesti še pavšalno obdavčitev davčnih zavezancev (pravnih oseb in samostoj- nih podjetnikov posameznikov), ki imajo manj od 50.000,00 evrov prihodkov. Za vse te davčne zavezance bi se uvedel pavšalni davek od odhodkov pravnih oseb oziroma davek od dohodkov iz dejavnosti v letnem znesku 3.000,00 evrov oziroma 250,00 evrov mesečno. 6. Nadzor blagajniškega poslovanja Čim prej je treba uvesti nadzor gotovinskega poslovanja oziroma nadzor nad izdajanjem računov prek registrskih blagajn in to s priključitvijo na nadzorni center Davčne uprave Republike Slovenije ter z elektronskim pošiljanjem podatkov o izdanih računih Davčni upravi Republike Slovenije. 7. Obdavčitev kmetijske dejavnosti Pri obdavčitvi kmetijske dejavnosti je treba razmisliti o poenostavitvah in obdavčitvah le tistih, ki dejansko dosegajo visoke dohodke. Davčna uprava ima v postopkih obdavčenja kmetijske dejavnosti pri zavezancih z nižjimi dohodki, ki jih je veliko, velike stroške z izdajanjem odločb, katerih zneski so zanemarljivi. Ti stroški pogosto presegajo stroške dela davčnega organa pri izdaji odločb. 8. Obdavčitev pravnih oseb Predlagam, da se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zniža z 20 % na 15 %. To zni- žanje bi znatno prispevalo k drugačnemu razmišljanju davčnih zavezancev in posledično bi dosegli višje prihodke iz davka od dohodkov pravnih oseb. V prilogi so navedene davčne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb v 41 evropskih državah. Z znižanjem davčne stopnje bi dolgoročno privabili tudi tuje vlagatelje. Znesek pobranega davka od dohodkov pravnih oseb se je v letih 2009 in 2010 zmanjšal v primerjavi z letoma 2007 in 2008, kar je razvidno iz tabele 5, v kateri je tudi znesek povprečnega plačila davka od dohodkov pravnih oseb po davčnem zavezancu – pravni osebi. Pri tem pa je treba poudariti, da so se po davčni reformi iz leta 2006, ko je bila stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znižana s 25 % v letu 2006 na 23 % v letu 2007, davčni prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb (kljub znižanju davčne stopnje za dve odstotni točki) zvišali za 177.827.247,00 evra oziroma za 18,82 %. Tako so v letu 2006 znašali 945.010.671,00 evra, v letu 2007 pa 1.122.837.918,00 evra. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 201268 Tabela 5: Davčni prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb LETO ZNESEK v EUR ŠTEVILO ZAVEZANCEV POVPREČNI ZNESEK v EUR 2006 945.010.671,00 103.805 9.103,71 2007 1.122.837.918,00 108.121 10.385,01 2008 1.264.303.766,00 111.694 11.319,35 2009 712.550.291,00 114.187 6.240,20 2010 448.458.057,00 114.217 3.926,37 Vir: Davčna uprava Republike Slovenije. 9. Skupinska obdavčitev Predlagam uvedbo skupinske obdavčitev povezanih oseb, ki smo jo v Sloveniji že imeli pred leti. 10. Davčni postopek Na podlagi moje dosedanje prakse in mojih dosedanjih izkušenj v davčnih postopkih bi bilo treba izvesti nekatere spremembe tudi v postopkovnem predpisu, in to predvsem v poenostavitvah davčnih postopkov. Na tem področju je še veliko možnosti, le vedeti je treba kako. V času, ko sem vodil Davčno upravo Republike Slovenije, smo uvedli veliko poenostavitev. 11. Obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov Predlagam, da se davčna stopnja obdavčitve dobičkov, ustvarjenih z izvedenimi finanč- nimi instrumenti, zniža s 40 na 20 % ter se na ta način izenači z obdavčitvijo preostalih kapitalskih dobičkov. Prihodki iz naslova obdavčitve izvedenih finančnih inštrumentov so v letu 2010 znašali približno 200.000 evrov. Z znižanjem davčne stopnje se ti prihodki, ki so zanemarljivi, ne bi znižali, temveč bi se povečali, saj so davčni zavezanci do sedaj iskali in še zmeraj iščejo drugačne poti obdavčitve. 12. Socialni prispevki Predlagam omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost za zneske nad 6.000,00 evra bruto. To pomeni, da bi bile bruto plače nad tem zneskom obdavčene le z dohodnino. 13. Obdavčitev nepremičnin Menim, da je treba čim prej sprejeti in uveljaviti zakon, ki ureja davek na nepremičnine. I. SIMIČ | PREDLOGI ZA DAVČNO REFORMO 2014 69 14. Davek na dodano vrednost Ker bodo zaradi predhodno predlaganih znižanj davčnih prihodkov v začetnem obdo- bju ti lahko nižji, bi bilo treba povečati splošno davčno stopnjo DDV za dve odstotni točki, to je z 20 na 22 %. Nižja davčna stopnja DDV ostane nespremenjena. V prilogi so navedene stopnje DDV v 41 evropskih državah. zakLjuček Na podlagi doslej navedenega in predstavljenega menim, da ima Slovenija glede na svoj geostrateški položaj, znanje in sposobnosti neverjetno veliko možnosti, da postane mi- kavno območje za veliko davčnih zavezancev, tako obstoječih kot novih, in vse to ob povečanju davčnih prihodkov. ECONOMIC AND BUSINESS REVIEW | VOL. 14 | Posebna št. | 201270 PriLoga davčne StoPnje v evroPi ŠT. DRŽAVA DDPO DOHODNINA DDV 01. ALBANIJA 10,00 10,00 20,00 02. AVSTRIJA 25,00 50,00 20,00 03. BELGIJA 33,99 50,00 21,00 04. BELORUSIJA 24,00 30,00 20,00 05. BOLGARIJA 10,00 10,00–15,00 20,00 06. BOSNA IN HERCEGOVINA 10,00 5,00 (0–15,00) 17,00 07. CIPER 10,00 30,00 15,00 08. ČEŠKA 21,00 15,00 20,00 09. ČRNA GORA 9,00 9,00 17,00 10. DANSKA 25,00 51,50 25,00 11. ESTONIJA 21,00 21,00 20,00 12. FINSKA 26,00 53,00 23,00 13. FRANCIJA 33,33 41,00 19,60 14. GRČIJA 25,00 40,00 23,00 15. GRUZIJA 20,00 12,00 18,00 16. HRVAŠKA 20,00 45,00 23,00 17. MADŽARSKA 10,00 14,00 25,00 18. IRSKA 12,50 41,00 21,00 19. ISLANDIJA 18,00 46,28 25,50 20. ITALIJA 31,40 45,00 20,00 21. LATVIJA 15,00 23,00 22,00 22. LITVA 20,00 21,00 21,00 23. LUXEMBURG 28,59 38,95 15,00 24. MAKEDONIJA 10,00 10,00 18,00 25. MALTA 35,00 35,00 18,00 26. NEMČIJA 15,825 (14,35–17,50) 45,00 19,00 27. NIZOZEMSKA 25,00 52,00 19,00 28. NORVEŠKA 28,00 54,30 25,00 29. POLJSKA 19,00 32,00 23,00 30. PORTUGALSKA 15,00 46,50 23,00 31. ROMUNIJA 16,00 16,00 24,00 32. RUSIJA 20,00 13,00 18,00 33. SLOVAŠKA 19,00 19,00 20,00 34. SLOVENIJA 20,00 41,00 20,00 35. SRBIJA 10,00 14,00 18,00 36. ŠPANIJA 30,00 45,00 18,00 37. ŠVEDSKA 26,30 56,60 25,00 38. ŠVICA 25,00 45,50 8,00 39. TURČIJA 20,00 40,00 18,00 40. UKRAJINA 23,00 15,00 20,00 41. ZDRUŽENO KRALJESTVO 20,00–26,00 50,00 20,00