Št. T. Maribop, dne X8, februarja X909. Teèaj XLIII. List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta t K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja da odpovedi. — Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: KoroSka cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. Ljudsko zavarovanje. Kmečka zveza glede ljudskega zavarovanja Š3 ni zavzela končnega stališča, poslancem torej ni naročila, naj so za ali proti. Le to želi, da bi poslanci in vsi voditelji kmečke stranke seznanjevali ljudstvo po spisih in shodih o načelih ljudskega zavarovanja in tozadevnem vladnem predlogu. Vsled zaključenja državnega zbora bo morala vlad& zopet predložiti svoj načrt državnemu zboru, koji pride potem v poseben odsek, da se tam ob majhnem številu poslancev prerešetuje, da se stavijo spre-minjevalni predlogi, ali pa, ako imajo nasprotniki zavarovanja večino v odseku, da se celi načrt pokoplje. Ako se ne pokoplje, potem pride načrt v obliki, kakor ga je sprejel odsek, v zbornico poslancev, in tam še le se končno sklepa. Možje, ki poznajo delovanje poslanske zbornice, so prepričani, da bo trajalo par let, predno bo sedaj predloženi načrt postal postava. Zadržanje Kmečke zveze, ki Še ni zavzela končnega stališča, je torej le modro in previdno. Vlaidni načrt se je predložil državni zbornici meseca novembra preteklega leta.. Pisava „Narodnega Lista" in drugih listov, da naši poslanci na zborovanjih v spomladi in po leti niso povedali kmetom koliko bodo morali sebi za zavarovanje plačevati, j( torej neumna in bedasta. Naši poslanci bi morali povedati nekaj, česar sami in tudi drugi niso vedeli. Kakor hitro pa se je vladni načrt javnosti izročil, smo ga mi tudi po vsebini objavili in naši poslanci so poslej na vseh shodih govorili natančno in ob-Sirno o zavarovanju. Opozarjamo na shod v Mariboru, Ljutomeru, Ormožu in shod naših pristašev v Šmarju in Slivnici. Liberalni listi so medtem samo hujskali, poučevali pa nič. Zraven hujskanja so sedaj tudi začeli lagati. S hujskanjem in laganjem pa se ne dela za ljudstvo. Mi poživljamo naše ljudi, da liberalnim hujskačem in lažnjivcem povsod pokažejo hrbet, njihovim listom pa vrata. , , Načelo splošnega ljudskega zavarovanja je tako važno, da se o njem treba mirno in trezno poso-voriti, stvar premisliti in prevdariti na vse strani ter Se le potem izreči svoio sodbo. S premišljenim postopanjem se bo tudi pravo doseglo. Zato pa mi sedaj kakor prej radi odpiramo svoje predale našim kmetom, hlapcem, delavcem in viničarjent, da izražajo svojo misli in želje o zavarovanju. Satansko hujskanje liberalcev, ki žive od samih prepirov in ki iščejo samo prepire, naj nas pusti hladne! Liberalci še za ljudstvo niso nikdar kaj koristnega storili, posebno pa naj sedaj molčijo, ker so ob novem letu slovesno naznanili, da hočejo zvišati plačo liberalnim učiteljem in uradnikom! To zvišanje bi naj plačalo >— ljudstvo. Iz kmečkih vrst smo dobili dopis 0 zavarovanju, ki ga v celoti objavljamo. Tudi vsakemu drugemu, ki ni liberalni hujskač, je naš list na razpolago. Doposlani dopis slove: Dno 20. decembra 1. 1, se je tukaj v Šmarju vršil menda prvi shod, na katerem se je razpravljalo starostno zavarovanje. Dasiravno je bilo zborovanje jako burno, vendar takega nasprotstva proti starostnemu zavarovanju ni bilo, kakor smo ga slišali iz Ljubljane 31. jan. t. J. Na zborovanju v Šmarju ni bilo niti enega iz mnogoštevilnih zborovalcev, kateri bi ne hotel biti deležen onih milijonov, katere je ponudila država iz svoje blagajne, v času, ko bomo najbolj potrebni, to je v starosti in onemoglosti; pač pa nam ni šlo v glavo, da bi zavarovalnino začel vleči Še le po 65. letu starosti. Vsakdo si je mislil, da te starosti ne včaka in ne imel bi drugega, kakor zopet novo plačilo. Drugim zopet ni bilo prav, da bi morali od 16-letnih otrok že plačevati, seveda niso pomislili, da niso vsi njihovi otroci ravno 16 let stari. Tretji zopet niso bili voljni polovico zavarovalnine plačevati za družino, hlapca in deklo, č<>š, družina Je že tako dra-ga in sedaj naj še plačam polovico zavarovalnine. — Zavarovalnina za služabnika bi ne znašala niti 2 vin. na dan. To so bili predsodki, ki so vodili zborovalce na shodu v Šmarju ter v smislu teh predsodkov smo tudi sklenili resolucije, da se načrt postave predruga-Či. Vendar je pa to zborovanje povzročilo da smo začeli načrt starostnega zavarovanja boli temeljito raz-mišljevati, ter smo prišli pri tem popolnoma do drugega prepričanja. Ako bi starostno zavarovanje se začelo dobivati že s 50. leti, bi potem morebiti bilo polovico več takih, ki bi zavarovalnino dobivali, kakor če se začne starostno zavarovanje s 65. leti. Država bo plačevala k zavarovanj« okoli 100 milijonov, in računarji so preračunali, da je 65 • let starih in onemoglih toliko, da pride na vsacega samo 90 K. Umevno je torej, da če jih je še enkrat toliko, toda v resnici bi jih bilo več, bi pač prišlo na vsakega 45 K. Iz tega je razvidno, da ta svota nima pomena. Spominjam so tudi, kako so kmetje na vsakem shodu, na katerem je bil kak državni poslanec, istega prosili, naj prepreči vpokojitev vsakega uradnika, kar teri bi še bil zmožen delati. Ako tedaj zabranjujemo prezgodnjo vpokojitev uradnikov, kako naj hočemo za sebe drugače? Poznam delavca pri 50. letih, ki mnogo bolj vztrajno dela kot mladi. Poznam pa tudi take, ki jih je bolezen, ali katera druga nezgoda storila že pri 50. letih in še prej onemogle. Načrt starostnega zavarovanja pravi, da zavarovalnino začne vleči vsakdo s 65. letom, prej pa le, ako onemore. Pravično bi pač bilo, da vsakdo začne plačevati z 18 leti, pokojnino vleči pa s 60 leti. Da bi država mislila pri tem na kakšen dobiček, je popolnoma izključeno. Saj da le okoli 100 milijonov, kron k ljudskemu zavarovanju in povrh še vsako leto 2 milijona za upravo, to je za uradnike, ki bodo: vodili ljudsko zavarovanje. Sicer pa bodo morali dajati javne račune, in ako bi to ne bilo še v načrtu* mi to odločno zahtevamo. V te račune naj ima vsakdo pravico vpogledati, tudi kmet in hlapec. Da bi se po teh računih pokazal preostanek, bodisi od državnega prispevka, bodisi od našega letnega vplačevanja, se mora postava takoj popraviti, tako kakor ljudstvo želi. Dragi tovariš! Rekel boš: ne veš li, da država sem jaz in ti, če ram da država 100 milijonov, nam z eno roko res daje, a z drugo nam pa jemlje. Na to ti odgovarjam tako-le: Res sva ti in jaz država, ali vedi pa, da drŽava je tudi veleposestnik, grajščak, uČtelj, uradnik, meščan, tovarnar, kapitalist, jud, milijonar. Gotovo je, da drŽava ne bo povišala vsled tega niti za krajcar zemljiškega davka, ampak teh 100 milijonov bo najbrž poiskala pri bogataših. Sedaj nam je pa znano, zakaj so kranjski liberalci tako nahujskali kmete proti starostnemu zavarovanju. Nismo več daleč, ko bodo vsi revnejši stanovi spoznali veliko dobroto ljudskega zavarovanja in . takrat spoznali, kdo je njihov prijatelj. PODLISTEK. Sedma zapoved. Poslov. J. Z. i. ! Strnadov Janez in njegova žena Veronika nista cffto življenja uživala drugega nego trpljenje in po- j manjkanje. On je bil vrtnarski pomočnik, ona pa je hodila pospravljat, kjer je bilo ravno treba. Edino premoženje, kar sta ga imela, je bilo Sestero otrok, vsi zdravi in krepki. Treba pa je bilo neumornega dela in velikega truda, da se je oskrbelo vsaj najpotrebnejše pri hiši. j Pa tudi najvažnejše skrbi niso pozabili stariši, namreč otroke učiti, komu se imajo zahvaliti za kruh, za katerega so lačni želodci kaj glasno prosili. Pobožni stariši so učili otroke moliti, posebno pa deset zapovedi božjih. .. Nekega dne si je Luka, najstarji med njimi, po- | sebno sedmo zapoved dobro zapomnil. Bile so ravno črešnje zrele. Strnad je moral i obirati črešnje svojega gospodarja, ki je imel obširne 1 vrtove. Oče je stfjl na Ifst- M in ope^letni s;nček Lukec le bil snodaj ter pobiral črešnje, ki so padale z drevesa. Kar postavi jerbašček na stran, stepne roko In hoče par najlepših črešenj pobrati in pozobnti. Saj jih je itak dovolj, si je mislil. Komaj je prinesel Črešnje do «ist, kar zakliče nepričakovano oče z drevesa: -Ne krasti, Luka — ukradeno blago nima blagoslova!* L.UVfí! Lukecu je odpadel jerbašček od strahu, tako, da so se črešnje raztresle po travi. Deček je popolnoma obledel. „Kaj je oče rekel?" „On krade — on, Lukec, krade, najpridnejši v Soli, najpobožnejši v cerkvi, krade?" Oče je zapazil sinčkovo zadrego. „Prav tako", si je mislil, „to je bil pravi utis." „Kaj je to drugega nego krasti", je nadaljeval, ko je deček jecljal: vZaradi teh par Črešenj oče — pa kradem ?" i-: ..Niso tvoje", pravi oče, „in kdor z malim začne, z velikim neha. Ce gospodar hoče, ti jih lahko sam da, a sam vzeti, dečko, ne smeš niti drobtinice od tega, kar ni tvoje." Komaj oče neha, se že sliši prijazen glas: „Pusti ga, pusti, Strnad! Teh par črešenj več ali manj, kaj meni mar za nje!" Gospodar je bil, ki je ravno v tem trenutku pristopil *n dal je dečku cel kupček najlepših črešenj. Ves rudeč je stal deček pred njim. uZahvali se dečko!" ga opomni oče, „pa ne pozabi na to, kar sem ti rekel." Gospodar je šel smehljaje svojo pot. Oče je resno gledal sinka, in Lukec je bil še tako prevzet od njecovih besed, da ni imel nobenega veselja več do Črešenj. Zato je po končanem delu vse nesel domov. II. Težko sumnlčenje. .¡• Minila so leta. Ravno četrt stoletja je piretriklo. Iz osemletnega Strnadovega Luke a je postal najprej pošten učenec, potem pa marljiv pomagač; dalje pa ni šlo, akoravno bi bil imel po 33 letih imel dovolj izkušenj in izurjenosti, da bi vodil sam delo. Manjkal je namreč denar, da bi začel delati na svoio roko. Tako je Lukec ostal navaden délavée v veliki tovarni za železo. Luka si je pred nekaj leti uredil lasten dom. Njegovi stariši so mu že umrli, sestre in brati so bili večinoma v službah, najmlajši pa v uku. Tu si je Lukec mislil, da bi bilo dobro, če bi si postavil kot najstarejši brat, svoj dom, da bi imeli mlajši pribežališče, ako bi bili slučajno brez službe. Ko si je iskal ženo, je imel vedno pred očmi, da je večji dobiček za katoliškega in delavnega moža, ako dobi. ubogo, pa pridno in roštero dekle, kakor pa tako, ki si je svoj denar pridobila s tem, da je pozabila na sedmo zapovefd. Zato tudi ni Lukec vzel Francike za ženo, B bi bila prinesla par stotakov seboj, in katera bi ga bila rada imela. Vedel je, da si denarja ni prislužila na najbolj pošten način. ' Vzel je rajši v zakon revno in delavno Rezano-vo Nežiko. Ta je bila okrog osem let pri neki stari vdovi v službi in služila ji je zvesto. Denarja si pri vdovi ni mogla napraviti, a dobrih opominov je dekle dovolj dobilo. Lukec je Nežiko prvič spoznal pri popoldanskem blagoslovu ; potem jo je še večkrat srečal ter Re mu je zlo dopadla. Kmalu sta se seznanila, pri stari vdovi sta se večkrat sešla in ko je ta umrla., sta se vzela. ! II (Dalje prihodnji« ) v m mM ir-TTBr* •••*, •••• Ali je pa dovolj samo državni prispevek 90 kron za preživetje l' Na to odgovarjam, da ne zadostuje v sedanjih razmerah tako mala svota, ampak se bode treba tudi medsebojno podpirati, kakor je določeno v načrtu starostnega zavarovanja. Ta načrt zahteva od delavca, hlapca, dekle, ki nimajo visoke plače, kakor tudi od malega posestnika samo G kron starostnega prispevka na leto. Od delavca z veliko plačo in večjega kmeta pa 12 kron na leto. Ali je za kmeta to veliko breme? Pojdi na občino in povprašaj, koliko potroši za preskrbovanje revežev in koliko procentov se je v to pokritje naložilo na tvoj zemljiški davek, potem vzemi v roke davčno knjižico in takoj boš lahko izraču-Hil, koliko plačaš v obliki davka za občinske reveže. Vedi pa, da kadar se vpelje starostno zavarovanje, bodo izginili občinski reveži, pa tudi procenti, koliko jih je bilo v to potrebnih. Jaz sem storil tako, in račun, tni je pokazal, da, ako plačam 6 K starostnega prispevka, sem razbremenjen, ako se mi naloži 12 K, je pa breme malenkostno, katerega rad nosim, samo, da mirno gledam v stara leta, ali v slučaj onemoglosti. Govoril sem z malim posestnikom, kateri mi je rekel: „Za nobeno reč ne izdam tako rad denarja, kakor za starostno zavarovanje, kadar se vpelje. V sedanjem času se je pokazalo, da tisti kmet, ki jma svoje otroke za delo, najlažje shaja. Ali niso taki zvesti domači delavci poleg borne hrane in obleke vredni, da se jih tudi za starost in onemoglost preskrbi ? Gotovo si bodo vsak pošten oče tudi štel v dolžnost in rad plačal starostni prispevek. Ljudsko zavarovanje bode /tudi na delavce na kmetih j a ko blagodejno vplivalo. Vprašal sem mnogo mladih ljudi, kateri so se odpravljali v tujino, zakaj da gredo. Odgovor je bil: Doma se ne da nič prihraniti, lam v tujini je pa pla-iftilo, da se da tudi kaj lahko na stran za slarost. Ali ne bodo taki ljudje, potem ko bodo za starost preskrbljeni potom starostnega zavarovanja, raj-Si tukaj ostali, kakor pa šli v smradljive tovarne in nevarne premogokope? Pa tudi hlapeo in dekla bodeta lahko cenejša, ker jima ne bode treba skrbeti za starost. Lahko bi se napisalo Še mnogo okolnosti, ki govore za starostno zavarovanje, pa naj bo za sedaj dovolj. Starostno zavarovanje se mi zdi tolikega pomena, da če se uveljavi za vse sloje, kakor je bilo v načrtu, se kmečki stan okrepi, ako se pa uvede samo za delavce v mestu in tovarnah, se pa kmečki stan nanovo obremeni iu razbije. Dvor pri Šmarju, dne 8. febr. 1909. Josip Stoklas, kmet. Politični ogled. — Državni zbor je zaključen. Zgodilo se je to vsled prepira med Cehi in Nemci. Cel dnevni red je bil zastavljen z 41 nujnimi predlogi, katerih državni ibor do jeseni ne bi mogel rešiti. Kajti z nujnimi predlogi se ne ustvarjajo postave, ampak v njih se le pozivlje vlada, da stori to ali ono. Do jeseni bi torej ubijali državni poslanci dragi Čas na Dunaju ter naredili davkoplačevalcem veliko škodo in nobene koristi. Zdaj, ko je državni zbor zaključen, so vsi nujni predlogi padli pod mizo in vsled tega je pot do dela tudi prosta. Liberalci, ki nikdar ne mislijo na davkoplačevalce, so seveda proti zaključenju. Ne pomislijo, da vkljub zaključenju državni zbor zopet lahko začno delati, ne pomislijo tudi, da nam je le nemško-Češki prepir škodoval, da smo dobili sedaj Slovencem tako neprijazno ministrstvo. Slovenci moramo pred vsem za se skrbeti, gledati, kaj nam Škodi ali koristi, potem ge le za druge hoditi po kostanje v ogenj. Kakor se sliši, bo državni zbor zopet sklican v prvi polovici marca. Tedaj bosta dobila tudi liberalna poslanca Roblek in Ježovnik priložnost za delo, zakojo so dosedaj, dokler ni bila zbornica zaključena, nista zelo navduševala. — Novo ministrstvo se imenuje predpustno ministrstvo, ker je tako smešno sestavljeno, da ne more preživeti mnogo več nego en predpust. Vsi Slovani so ogorčeni, ker sta v ministrptvu grof Stijrgkh in ki advokat Hochenburger, oba veUka neprijotelia Slovencev in sploh Slovanov. Hochenburger je bil izmed prvih kričačev začasa obstrukoije proti Cehom. Osnovala se je forej v državnem zboru opozicija iz Celiov, Slovencev, Hrvatov in Sta romanov, ki se na kratko imenuje slovanska opoziciia. Ker bodo v opoziciji stali fudi socialdemokrati in Rnejnf, bo Bienei t!i res imel slabo dni in gotovo tie bo doživel drugega prfjdpusta. ' — Slovanska opozicija proti predpustnemu ministrstvu obeta imeti uspeh, ker Cehi kažejo vkljub temu, da se tudi Začek greje v novem ministrstvu, resno voljo tej vladi resno oponirati. IzvrŠevalni odbor «eško katoliško-narodne stranke je odobril stališče svojih poslancev in pozdravlja skupno slovan- ?P?z'cij° P^i vladi.Ruginski klub je izjavil, da I ni izključeno, da ne bi skupne slovanske opozicije 1 proti novi vladi podpiral. — Proti liberalnim učiteljem je na shodu v Smartnem pri Litiji zelo ostro nastopil deželni odbornik kranjski, dr. Lumpe. Govoril je p starostnem zavarovanju ter rekel: „Tisti liberalni hujskači pa, ki te ogromne in silno težavne zakonske predloge še videli niso in ki nimajo pojma o njeni .vsebini, so si izmislili celo kopo laži in so hujskali ljudstvo. Temu mora biti konec. Koder poizvedujemo po začetnikih ten laži, pridemo navadno nazadnje na [liberalnega — učitelja. Ti liberalni učitelji hočejo imeti zvišane plače, in ker so jim jih liberalci na ljudske stroške obljubili, hočejo zopet liberalni stranki na vrh pomagati. Zato so pograbili to priložnost in ¡so se lagali kmetom, da jih noče Slovenska Ljudska Stranka s starostnim zavarovanjem uničiti in z njihovih gruntov pregnati. Vi pa povejte vsakemu liberalnemu učitelju sledeče: Ce bi se učiteljem plače zboljšale tako, kakor zahtevajo liberalni učitelji, ki proti starostnemu zavarovanju hujskajo, bi znašalo to primeroma toliko, kolikor bi plačevalo naše ljudstvo za se, da bi bili vsi kmetje in hlapci zavarovani za starost, onemoglost iu bolezen. Ce mislijo liberalni učitelji s hujskanjem in z lažmi doseči zvišanje plač, so se zelo zmotili!" — Sporazum Avstrije s Turčijo. Avstrijski ca-rigrajski poslanik je poslal načrt pogodbe med Avstrijo in Turčijo, kakor ga je turški ministrski pvet izpremenil, na Dunaj. Izprememba se tiče ene trgo-vinsko-politične točke. — Italija. Zadnjič smo poročali, da je italijanska vlada zbornico razpustila. Storila je to vsled tega, ker se je bilo bati, da se večina izjavi proti tro-zvezi. Taka izjava bi bila na mednarodni položaj silno neugodno uplivala. Zunanji minister Tittoni bo moral najbrž odstopit:. Italijansko ljudstvo nikakor ne mara zveze z Avstrijo in zato bo moral tudi Tittoni, ki je največji zagovornik Avstrije, od ti. Avstrijska vojaška uprava že marljivo oborožuje proti Italiji. 1. marca bo novi 3. deželnostrelski polk na Tirolskem gotov. Poveljnik bo podpolkovnik Georgi, brat domobranskega ministra. Meseca aprila se izvrši izprememba garnizij, vsled katere bodo avstrijske čete na Tirolskem zopet pomnožene. — Trgovinska pogodba z Rumunijo. Iz Bukarešta poročajo, da bo trgovinska pogodba med Av-stro-Ogrsko in Rumunijo prihodnje dni sklenjena, če ne bo v zadnjem trenotku še kakih ovir. — Srbija. V .Srbiji vladajo take ¡razmere, da se Bogu smili. Nihče ne more vedeti naprej, kaj še vse iz tega nastane. Najbolj označuje položaj v Srbiji to, da je Pašičeva stranka poneverila vse kredite za vojsko. Sedanji vojni minister Živkovič se je resno lotil oborožitve armade, da bi bila Srbija v slučaju odločitve na vse pripravljena. Začel je zato v vojni upravi hudo pometati. Kmalu se je uveril, da je Pašičeva stranka — staroradikalci — tiste milijone, ki jih je skupščina lani v prvem navdušenju dovolila za armado, poneverila. Pašičeva stranka je bila vsled tega primorana, 2ivkovič»a vreči, ker bi bil general, ako bi ga bili pustili ge dolgo gospodariti, odkril nečuven škandal. Zato so staroradikalci v fi-nančnem odseku odklonili \zaMevo Zivkjovičevo, naj se mu dovoli dodatni kredit 33 milijonov, da dogotovi oborožitev armade. Živkovič je vsled tega podal ostavko. — Spomenice na velevlasti, ki smo jo zadnjič omenili, še Srbija ni odposlala, ker del i Rusija z vsemi silami proti temu koraku. Ruski zunanjrminister Izvolskij je te dni srbski vladi sporočil, da Rusija Srbije ne bo podpirala, ako bi izzivala Avstrijo. Ruska diplomacija velesrbske ideje sploh ne odobrava, ker jo smatra za nevarno za ravnotežje na Balkanu. Rusija bo Srbijo na konferenci ali pa pri tozadevnih diplomatiških pogajanjih podpirala, vojski pa je odločno nasprotna. Ako ^Srbija Avstrijo izziva, velesile ne bodo v stanu preprečiti, da Avstrija Srbijo zavrne z orožjem. Sicer pa se Avstrija za srbska izzivanja sploh ne bo brigala, dokler bodo v Belgradu samo govorili. Kakor hitro pa bo Srbija dejansko izvedla mobilizacijo, pa bo Avstrija nemudoma posegla vmes. Mala nofltttna naznanila. Dne 12. februarja: Ruska duma je sprejela predlog za odpravo smrtne kazni. Predlog je oddan pravosodnemu ministrstvu. — Ogrski trgovinski minister Košut je odvzel poštni debit peterim hrvaškim in srbskim ameriškim listom. — Bolgarsko sobranje je pritrdilo predlogu, da mora vsak moški,.ki jo dovršil 30. leto in se ni oženil, plačati 10 frankov na leto v državno blagajno. — V Perziji vlada cela anarhija. Ruski list ..Novo Vreme" poživlja rusko vla-do, naj pripravi svoje Čete, da napravijo v severni Perziji red. Dne 13. februarja: V današnji seji ogrskega državnega zbora predloži vlada rekrutno predlogo. Skrajna levica naznanja formelno obstrukcijo. — Neka turška bojna ladja je na morju uničila neko angleško ladjo, ki je utihotapliala orožje za uporne Beduine v Arabijo. Več oseb je v boju izcubilo življenje. — Varšavsko vojno sodišče ie obsodilo pet roparjev, ki so bilj napadli velernvsestnika BUkovskega ter ubili njega in dve drugi osebi, v smrt na vislicah. — „Svobodno šolo" na Dunaju so včeraj uradno zaprli. Društvo je vložilo rekurz. Dne 14. februarja:. Cesar je včeraj zaprisegel nove ministre. — Angleški kralj Edvard je baje želo vesel sprejema, ki 'so mu ga v Berolinu nu- dili vsi sloji prebivalstva, lstotako je zadovoljen x uspehi svojega obiska. — Parlamenta vlada v sluča-i ju resnih zapletkov s Srbijo sploh ne bo sklicala, kakor je povzeti iz neke izjave barona Bienertha, ki je skoro prepričan, da se spomladi dogode resne stvari. — V Macedonij; vzbruhne najbrž v kratkem splošna vstaja. Dne 15. februarja: Dianes se poroča, da je stališče poljskega ministrarroja. Ev. Štuliec. ml»den'č v Murščaku 4 K 7'1 t d., kar je nabral v go>-t'lni g. Šafariča v Bučeoovcib na p»tu od socialnega tečaja v Ljatomiru iu na go*tj; Martina in Marije Laih Na JirovJekovi gostiji v N vi vesi pri Slov. Bistrici se je na predlo? našega vrlega moža Napotnica z Konjic nabralo 2< K 3! vin. : * Za S. K. S. Z. so dar o > ali: Neki obč nski zan am besten zu den Bauern dazu", st i še vpila od d leč. — Lepa o ika to! m Krčevina-Leitersberg. Zadnjo nedeljo, dne 14. t. m. je predaval v našem izobraževalnem društvu g. dr. Povalej o zapuščini, dednem pravu, testamentu, volilu itd. Predavanje je bilo v resnici ja-ko zanimivo in gotovo nobenemu ni bilo žal, da je prišel poslušat. — Prihodnjo nedeljo, dn|e 21. t. m. pa bo predaval potovalni učitelj g. Pirstinger iz Radgone o pokončevanju sadjarskih škodljivcev, o sajenju sadnih dreves in cepljenju trsja. Možje, vsak pripelji še tovariša sehaj, predavanje je važno. m Sv. Križ pri Mariooru. Natočeno polna je büa pretečeno nedeljo bralna sobi» v župmšču ckaželjnih poslušalcev, ki so z napeto pozornostjo sledili zanimivemu po-dačnemn govorn g. dr. Tarčič-a iz Maribora o prvi pomoči v raznih nezgo lah in boleznih. Bodi g. doktorju tem potom izrečena pri-rčna zalnala za nj gov trud! Pristavimo pa ob enem iskreno prošnjo, da bi g. doktor zopet drugikrat prišel med uns! m Sv. Križ pri Mariboru. G. nadučitelj Hauptmann nam je posial k našemu dopisu v 4. številki sledeči popravek, ki pa niti od daleč ne odgovarja § 19 tisk. zak. in ga tudi nismo pnmorani sprejeti, vendar ga priobčimo zato, da ljudje spoznajo, kako znajo nekateri go-spodje okoli Narodne stranke resnico tajiti. Popravek se glasi: Sv. Križ pri Iviariboru. Slavno uredništvo! Ker me cenj SI. G. v svoji 4. letošnji žtev dolži dejstev, ki ne odgovarjajo lesnici, zahtevam v smislu § 19 tiskovnega zakona, da blagovolite priobčiti v prihodnji številki Vašega cenj. lista pod istim naslovom in na istem mestu sledeči popravek: 1. Ni res, da sem jaz duševni oče silno duhovitega dopisa v „Štajercu" z 17. jan. t. 1.; reo pa je, da jaz nisem skrpucal še nobenega članka za Štajerca in da nisem z njegovimi dopisi v nobeni zvezi. 2. Ni res, da je socialno-demokratski „Arbeilerwille" moj priljubljen evangelij; res pa je, da si jaz ne dam sugerirati prepričanja od posameznih časopisov. 3. Ni res, da sem „po-litiš" človek; res pa je, da jaz nisem človek za politiko, ainpiak za delo, katerega imam vedno v izobilju. 4. Ni res, da eem naročil mojega svaka s Štajercem v gostilno, da bi tam zbranim gostom prebral velikanski duševni proizvod; res pa je, da som naprosil svaka k sebi zato, da bi poravnal ž njim ; ospodnr-, ske račune. 5. Ni res, da sem 14 mesecev po Mikli-| čevi gostiji, „sline požiral"; res pa je, da se jaz ni-! sem nikdnr komu vsiljeval na gostijo, ker vem, da se navaden človek z 10. kronami skoz nekaj uric boljše preživi v dobri gostilni kot na gostiji. 6. Ni res, da sem nedolžno šo's''0 cesarsko pinv^os* zlorabil v ta namen, da bi pri tej pril ki vtihdtanil ..brezbožno knjižico" svobodomiselne Prosvete; res pa je, da je moj brat Fr. H. vpričo vseh navzo*nikov javno izpovedal, da hoče darovati v sromin fiO letnega vl^d^rsVe-pa jubileja K *a šolarsko kuhin'o pri Sv. Križu in ravno toliko za javno knnžnioo, ki ne vsebuie nobena brezbožne knjicre. 7. Ni res. da jaz delam nemir in prenir in repre^ehoma „huiskam": r^s n*' ie. da si prizadevam živeti v m-ru in lepi zastopHosti z vsemi sosedi in da re hnis^am nikogar. Sv. Križ pri Mariboru, 8. dne svečana 1909. i A. Hauptmann, nadučitelj. Sedaj bomo pa mi pristavili resnico: 1. V dopisu se ne trdi, da bi g. Hauptmann pisal dotični članek v „Štajerca" ali ga pod svojim imenom „Stajer-čevemu" uredništvu poslal. Po prepričanju tamošnje-ga prebivalstva pa je in ostane on povzročitelj omenjene notice, torej posredni zalagatelj praznih predar lov zloglasnega „Štajerca". 2. Je bil več mescev naročen na socialdemokraški „Arbeiterwille". 3. Je g. Hauptmann naročnik zloglasne „Marburgerce". Tega tudi sam ne taji; naročen je sicer pod drugim imenom, a naročnik je vendar-le. 4. Resnica je, da si jo na nedeljo, dne 17. prosinca naročil svojtiga svaku k Sv. Križu, kakor on pravi, za to, ker sta imela neke račune med seboj poravnati. A dejstvo je: 5. da je njegov svak prinesel „Štajerca" seboj in da se jo v njegovi gostilni bral. 6. G. Hauptmann je o priliki posvetovanja radi prireditve cesarske jubilejne slav-nosti veteranov predlagal, da naj bi veterani imeli kot znak kostanjevo listje. To je dejstvo, kat3rega priče so bili vsi udeleženci tega posvetovanja, okrog 80 mož. — Narodna stranka je na take pristaše vsekakor lahko ponosna. m Slivnica pri Mariboru. Pri Kmetijski zadrugi v Račali se bo napravil po posredovanju g. drž. posl. Fr. Pišeka važni in že toli potrebni mostovž, da se bo lahko blago kar iz vagona v skladišče ali pa obratno nakladalo ter se bo s tem prihranil marsikateri stotak. Zadruga šteje že sedaj nad 2C0 udov z vplačanimi deleži 5200 K ter dobi od ministrstva. dovoljeno subvencijo. Zatorej pozivamo vse kmetovalce mariborskega in ptujskega okraja, da pristopite takoj k zadrugi, saj zadružni delež ne znaša več kot 20 K, pa še ta se obrestuje kot hranilna vloga. Zadružniki bodo potem prodajali zadrugi vse vrste poljskih pridelkov, ki se pa bodo takoj plačevali po najvišji tržni ceni. Lahko si bodo od nje nabavili umetna gnojila, deteljna in travna semena, živinsko sol, otrobe, moko, najrazličnejše kmetijske stroje itd. Kar se tiče umetnih gnojil se ie posebej opozarja, da si jih naročite le pri zadrugi, ker le ona jih ima uradno preizkušene in so kot taka popolnoma zanesljiva. Osobito letos bi naj kmetovalci potrosili zelo veliko umetiih gnojil na svoje travnike, da jim bo prirastlo mv go več krme, ker še bode tudi prihodnje leto jako draga. Zatorej pa kmetovalci na noge ter pristopite v obilnem številu h Kmetijski zadrugi v RafaJh! V samopomoči je edina rešitev slovenskega kmeta! m Gorica pri Račah. Pri zadnjem zborovanju našega „Slovenskega izobraževalnega društva" je pristopilo k društvu precej deklet. Sedaj je pri našem društvu več deklet kakor fantov. Fantje ne vdajmo se! Nas mora biti več! Pristopite, kateri še niste zraven! Fantje, korajžo! Lepo pa' bo tudi za društvo, Če bo imelo rad 500 udov! Na zdar! m Gorica pri Račah. Naše „S.ov. izobr. društvo" prav dobro cieluje. V kratkem času je doseglo velike uspehe. — Mi fantje pa bi si želeli še teiovad-skega društva. To bi nam tudi dosti koristilo. Upamo, da ga še tudi dobimo. Ce ga dobimo, bo še boljše uspevalo, kakor izobraževalno društvo, ki tudi j»* ko dobro napreduje. m BikorejsKa zadruga v Studenicah. Po posre-dqvanju štajerskega deželnega p-itovaiuega učitelja Martina Jelovšeka se je dne 10. t. m. v Študeni» ah uštai.ovda ,,Bikore„ska zadruga". Inu zadruge je: ;„Bikorejska zadruga v Studenicah z omejenim poroštvom, ki ima svoj sedež v Studenicah ter obseže občine Studenice, Brezje, Hrastovec in Modraže." Namen zadruge je povzdigniti govedorejo s tem, da se skupno nakupijo in redijo v zadostnem številu dobri plemenski biki Marijadvorske pasme. Predstojništvo obstoji iz šest udov in treh namestnikov. Izvoljeni so: Franc Koropec, načelnik; Simon Svagan, načelnikov namestnik; Anton Kodrič, tajnik in blagajnik; Jožef Cede, Jožef T,urin, Jakob Kttek, udi; Anton Vidiiar, Jožef Kodrič, Franc Mihelič, nnmestniki. Razsodiiija obstoji 'z treh udov in dveh namestnikov. Izvoljeni so: Anton K i tek, Simon Kitek, Fr. Sobotič, udi; Pavel Fuchs, Anton Lepej, namestnika. Delež je po 10 K, pristopnina po 2 K in letnina za vsaka kravo in plemensko sposobno jtelico, ki se oglasijo in vpišejo za spuščanje po 1 K. Dosedaj je pristopilo 15 udov. m Selnica ob Dravi. Skrita Eelja, katero so si boječe razkrili pred štirimi tedni nekateri člani naše Čitalnice, se je že vresničila v nedeljo, dne 14. febr. Veselica se je obnesla naravnost imenitno. Kljub zimskemu vremenu in slabemu potu se je ljudstva kar trlo. S prijaznim sodelovanjem sosedov Rušancev je najprej pevski zbor pokazal, da imamo tudi ob mrzli Dravi še smisel za lepo slovensko pesem. Posebno sta ¿ugajali „Venček narodnih" in „Vinska". Izvrstno pa so rešili svojo nalogo igralci, člani naše Čitalnice. „Skrjanec", glavni junak v prvi igri je s svojimi burkami povzročil mnogo smeha, kar se mu je tem bolj posrečilo, ker mu je tako pridno pomagala energična \nčka. Pa tudi vsi drugi, s slavnim doktorjem Zajcem na Čelu so bili na svojem mestu! Ko je pa potekla SkrjanČeva ura doktorevanja, ki mu je pr nesla toliko gorja, tedaj je nastopil drug junak, pristjia stara lemberška korenina, kakor je sam dejal, Ta junak je bil sicer gluh, a imel je tudi svoje lemberško muhe, katerim smo se morali smejati. Da se je po tako izvrstnem začetku razvila neprisiljena prosta zabava f; prisrčnim kramljanjem in ubranim petjem, se razume. Veselje se je bralo vsakemu na obrazu. Celo Nemci so se Čutili prav domaČe med nami. Prav delavne in praktične so se skazale pri prosti zabavi g. svetovalka Bornova in njena Ema, tudi Skrjancova Ančka, potem gospici Olga in Franja in slednjič po-fctar. Čast jim, ker so bili vsak na svojem mestu. Posebno smo se razveselili, ko nam je radovednim pri prosti zabavi „Lemberžan" predstavil celo svojo fami-bjo, in z njo zopet par narodnih. „V slogi je moč", nas je opominjal ruški zastor. Ostanimo tedaj složni, bodimo z ljudstvom pri delu in zabavi in o uspehih ni dvoma. Kakor trud teh štirih tednov se bo poplačalo prej ali slej vsako pošteno, nepristransko delol m Sv. Marjeta ob Pesnici, od dcia — v večnost. V soboto dne 6. t. m. podala bta se v Dragučovi, tukajšnje inpnije, dva moža podirat hrast. Ko ga primerno podsekata, gresta vleč za vrv, poskušajo pripraviti ga do padca. Toda hrast — noče pasti. Popustita torej vrv, in ko mislita iti dalje sekat, opazi jeden, da hrast — leze —. „Hrast se nagiba, beži" zakliče tovarišu ter steče proč. Drugi pa, 50 letni viničar Janez Breg, mesto v stran, beži v tisto smer, kakor hra,t. Drevo ga prehiti, in veja ga tako strahovito oplazi, da se kar drobovje vsuje i i njega. Bil je mahoma mrtev. m Sv. Anton v Slov. goricah. V petek zvečer, dne 5. svečana je umrl v Župetinc.h 86 letni starček Jakob Čeh. Rajni je bil slovensko-naroden mož ter veren katoličan. „Slov. Gospodarja" je rad in z veseljem prebiral veB čas in do konca svojega življenja. N. v. m. p.! m Jarenina. Prav dobro je izpadla zadnja veselica našega bralnega društva. Prostorna dvorana Ornikove gostilne je bila natlačeno polna. Maši dile-tantje, sami priprosti fantje oz. možje, so se pri igri „Čevljar" ter „Kmet in fotograi" izkazali kot pravi mojstri. Posebno priznanje so želi zidar Opeka, baron Stradež, dr. Lopnik in čevljar Blaže, pa tudi Tonček in Valentin sta bila na svojem mestu. In kaj naj. rečemo o mladem govorniku ml. Zabukovšeku iz ; Ponikve? Nič dragega, kakor da smo spoznali v njem moč, kakoršne potrebuje naš narod v mladinskih vrstah. S svojimi prepričevalnimi besedami si je pridobil srca vseh navzočih. Prav toplo ga priporočamo raznim izobraževalnim društvom, ki potrebujejo govorniške moči. Naši slavčki, jareninski pevci, pa so nas kratkočasili, da je bilo veselje. Vsa hvala in Čast jim, pa tudi vsem igralcem, ki so nam priskrbeli tako prijetno pa ceno pustno zabavo. m Sv. llj v ¿Slov. goricah. Velika narodna veselica bralnega društva s sodelovanjem g. visokošol-cev iz Gradca se je izborno obnesla. Ko smo stopili j po stopnicah v gornje prostore Celcerjeve gostilne, nas je pozdravljalo zelenje od vseh strani. Zgoraj pa so zaznamovale vsakega gosta vrle Sentiljčanke z na- j rodnim trakom. V veseiičnem prostoru smo videli najrazličnejše obraze. G. visokošolce iz „slovenskega" i Gradca, 12 po številu, lepo število gostov iz Maribora, vrle Sentjakobčane, Jareninčane, pevce iz Sviči-ne itd. Med to družbo pa so se sukale vrle Sentiljčanke v pestrih oblekah, izvrševaje posel spretnih sejmark, hitrih poštaric itd. Godbene točke so se izvrševale zelo dobro Pevski zbor plov. kat. akad. dr. „Zarje" nam je zapel mnogo lepih komadov narodnih pesmi. Lep govor g. stud. iur. TonČeka Qgrizek je našel v vseh navzočih mnogo odmeva, še bolj pa smo se divili, ko je stopila na oder vrla Sentiljčanka, gdč. Krenova, ki je deklamirala: Na potujčeni -zemlji. Zatem še je razvil zelo živahen poštni promet; poštni seli. so bili zelo hitri. Mnogo veselja je vzbujala šaljiva tombola. Le prehitro je prišel čas ločitve. Najraje bi kar za vedno ostali ¡v St. Ilju, tako veselo je bilo zgoraj. Da se je veselica tako dobro obnesla, se je posebno zahvaliti deteljici: „Thaler-Golob-Zebot, katera še naj dolgo krepko deluje za probujo šentilj-skih Slovencev. m 6»pod. tiasteraj. Občinske volitve se vršijo v petek, dne 26, t. m, Zupan Koser se jih kar nič ne veseli. Ze ve zakaj, mi pa tudi. Posebno sa je zameni župan svoj.m občanom pri razdelitvi podporne krme. Pri tej priliki j.h je precej trpkih moral slišati od marsikoga. Seveua, različni izgovori mu niso nič pomagali. Pa tudi njegovo županovanje kot tako je marsikomu odprlo oči, Dovolj je še v naši občini poštenih mož in voliletv, . kjiterim se je v/(eii.no čutfno zdelo, zakaj je ravno spodnjegasterajska občina delala vedno pri volitvah sramoto vsem drugim občinam cele župnije. Pri okrajnih, pri deželnih, pri držav no-zborskih volitvah itd. je Koser imel redno svoje kandidate, različne Bračke, Senekoviče itd. Nikdar z nami, vedno proti nam, proti koristi slovenskega ljudstva. I*i to je šlo leta in leta. Seveda je vsakokrat propadel. A »vendar, sramota je tol In zato pri sedanjih vol.tvali ne bo šlo tako gladko. Tudi različne grožnje ne bodo veliko pomagale. Ali ne veste, nekateri priganjači, da so take grožnje protiposiavue ? Protiposlavno bi buo tudi, volilcem izročiti samo izkaznice, odvzeti pa j:m glasovnice. G. župana opomnimo na to, da morato po § 17. obO- reda volil em izročiti legitimacije »u glasovnice, kakor hitro je volitev razpisana, in t>i je že več kot en teden, najmanj pa tri dni pred voMInim drevom. Na vse to Vas že naprej opozorimo. Zakaj postava je več ko Steni zabavi. m O nca pri Račah. Gospod Fr. Want je zopet daroval našemu društva 1 K. H ala mu prisrčna! Edin kmet ki se nas spominja tudi z darovi. , Odbor. m Slivnica prt MariborO. Ker se je merala za 7. svečan napovedana igra iz » zadnjem Sluv Gosp navedenega vzroka (glej ¡st. Janž Dr. polje) preložiti, prosim i oproščenja vse tiste, ki so prišli iz d.-ugih far, ter jih prosimo, da nas v nedeljo 21. sveč. počastijo s sv. jo navzočnostjo, zlasti zavedue H .čane in Frimčane pa tudi vrle »t. J»n<čane pričakujemo Igralo se bode: „Kazen ne ¡¿ostane1- m „Krčraar p'i zvitem rogu'. Kdor se torej že i n» mastno neieljo pošteno in dobro za bavati, je povabljen p» v černieah v staro šolo. Med posameznimi dejanji igraj i naši d >bro sn»ni tatnburaši. Začetek takoj po večernicah. Vstopnina SO v, otroci 20 vin. m Laporje. Na sploino željo zlasti ker so bili mnogi radržani udeležiti ee veselice dne 1 v. t. m. vsled shoda v Slov. B strici, se ve selca v ned ijo due 21. svečana ob 3 uri popoldn» p mori z istim vsp rtd .m in ob istih cenahl Kdor se zadnjikrat ni udeležil, naj v ne dtijo pride, ne bo mu žal! Na mnogoštevilno vestlo sviuenje u ji dno vabi odbor. Ptujski okraj. * p Dornava pri Ptuju. Naše Kmetijsko bralno društvo je imelo predzadnjo nedeljo v šolskih prostorih gledališko predstavo „Pri gospodi", katere se je udeležilo čez 200 ljudi. Predstava se je prav imenitno obnesla in diletantinje so prav pogumno nastopale, čeravno so bile še le prvikrat na odi u. Ca .t vsem! Posebna hvala g. nadučitalju za trud in izvežbano petje, katero nas je jako zanimalo. Potem smo se še posebno zabavali v gostilni g. Franca Herga s Šaljivo pošto in nagovori. „Bralno ai ušivo" pri Sv. Marku niže Ptuja si je itvolilo na dan obunega zbora sledeči odbor: č. g. župnik Skuhersky Leopold, predsednik; g. nadučitelj Vauhnik Mihael, podpredsednik; g. Ivanjšič Ljudevik, tajnik; g. Veršič Janez, blagajnik; g. Črežnik Suma, knjižničar, gg. Golob Jernej in Primožič Janez odbornika ter Herga Marko in Primožič Mark » namestnik». p Sv. Marko niže Ptuja. Naše bralno društvo priredilo je dne 31. januarja in na Svečnico popoldan po večernicah predstavo „Nežka iz Bleda". Obe dve predstavi £te bili jako dobro obiskani in igralke so žele zasluženo pohvalo za svojo krasno igro in petje. Istotako tamburaški zbor pod vodstvom vrlega našega organista. Za uredbo igre si jep 'osebnih z slu<* nabral g. Vilko Ivančjč. Bog ga živi in vse igralke ter kmalu nam napravite zopet tal o veselje, p Sv. Marke niže Ptuja. V pro(estantovskem nemilem listu „Marburger Zeitt'ncr" na^a'da nekdo in ovaja tukajšnjega vse časti vrednega g. naduči-telja in domačega župnika pri šolskih oblastih, da baje ta dva „vindišerja" svojevoljno zlorabljata šolsko poslopje za „vindišarske" predstave. No, osel je kašljal, pa ni mu bilo treba, kajti okrajni šolski svet je na prošnjo tukajšnjega bralnega društva predstavo dovolil in to tem rajše, ker polovica čistega dobička je določena za uboge šolarje. Sram naj bo take podle dopisnike! p Sv. Marko niže Ptuja. .Umrla je dne 14* b m, ¡po dolgotrajni, mučni bolezni Terezija Strelec, žena dolgoletnega cerkvenega ključarja Marko Strelo-a. V botrinji ravno obhajajo ženitovanje. Istotaja) jo umrla v Stojncih dne 15. t, m. Ana Karo ravno isti dan, ko je bil njen sin poročen pri Sv, Marjeti niže * Ptuja. Naj v miru počivate 1 p Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Ni še dolgo tega, kar so ustanovili pri nas mladeniči svojo Z.", a že nas je presenetila s krasno prireditvijo. Dne 14^ t. m. po večernicah so uprizorili naši vrli mladeniči po poučnem govoru in kratkem šaljivem prizoru trt-dejanko „Vaški skopuh". Dasi se še dozdaj niso nikdar kretali po gledališkem odru, so nastopali neustrašeno in z neko gotovostjo, da jih je moral vsakdo občudovati. Vse uloge brez izjeme so bile v mojsterskih rokah. Ni ga menda bilo človekja, ki pe bi odhajal poln hvale iz natlačeno polnega gledišča. Mladeniči, ta prvi nastop naj vam bo hvala za trud, obenem pa bodrilo, da delate tudi za naprej z isto vnemo in požrtvovalnostjo v procvit našega ponosa >— vaše Mla-deniške zveze. P Sv. Andraž v Slov. goricah. V tukajšni župnijski cerkvi je bil poro^eu v srečo dne 10. svečana, priden, slovensko-narodni mladenič, Franc Rajšp iz Vitomarec, z vrlo in pošteno nevesio, OtJijo Mernik v Slavščini. Novemu paru obno sreue in blagoslova božjega! p Na Lunuvcu v župniji Velikanedelja nabralo se je o priliki gostije Matjaža Sire in Marije Kosi za revne šolarje velikonedeljske šole 6 K. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! p Ormož. Tukajšnji trgovec g. Ludevik Kuhar rič se je dne 17. t. m. poročil v Ljutomeru z gdč. Mi-mico Stanjko. p Sv. Miklavž pri Ormožu. Poročil se je dne 8. svečana g. orgar.ist Lenart Rajšp s pridno deklico s Hermane, Terezijo Karba. Bog daj novoporo-čencema obilo srečo in blagoslova! p Umrl je v Kostrivnici dne 12. t. m. gospod Alojzij Ogrizek, trgovec in posestnik, po dolgi in mučni bolezni. Bla^ mu spomin! p Svetinje pri Ormožu. Pust se bliža svojemu porazu. Nekaj časa je kraljeval nad nami, toda končno smo ga vendar premagali. Malo dni še in pusta ne bo več. In kakor bo izgubil pust kratkočasja obleko, tako tudi mi, posebno mladina, slečimo dosedanjo obleko ter jo ob pogrebu pusta zamenimo z novo, boljšo. V naših vrstah naj bo samo en klic: Združimo se, fantje v mladeniški in dekleta v dekliški zvezi. Nastopimo pot združitve, ki nam bo prinesla mnogo dobrega. p Pri Sv. Križu tik Slatine je 16. februarja umrl najstarejši mož cele nadžupnije, namreč Janez Sinkovič, Jinančni nadpaznik v pok., v 90. letu svoje starosti. Bil je vedno dober kristjan in vnet Slovenec. Sveti mu večna luč! p Sv. Lovrenc v Sl>v. gor. Tukajšnja čtb larska prdrtižnica. ima v nedeljo t. j. 21 svoj sestanek in sicer po rani maii v novi šoli Na dnevnem redu je: pori čilo tajnifca, blagijniba, nabiranje novih udov, pobiranje članarine in volitev noveg* ali potrd tev starega odbora. Pridite torej čebe'arji v obilnem štev lu p Dijaška Kuhinja v Ptnjo. Prvo poll tje tega šolskega leta so darovali za to huhnjo: D?želni zhor štajtrnki 800 K, Družba sv Mohorja v Celovcu ob cesarjevi šestdesetletnici 5tO K, okrajni zastop ptujski 400 K, Antori Hajsek, mestu župnik in kanon k v 8!ov. Bistrici zapustil ll)8v3 K, Klub naprednih slov akidi»mikov v Celja od novoletne zbirke štajerske 1-¡0 K, posojiinica v Makolah 100 K, dr. T. Horvat, odvetnik v Ptuju 40 K; po 2 i K so dir^vali: Anton Jurca, c. kr. k. m-rc. svetn'k dr Fr. Jurte a, od etn k ,Ios. Zel»nik posestnik in Andiej Jnrte'a prof v Moskvi; 15 K o m ški posojilnica; 11 K Kirinir Bratkovič, c. kr. mtar; pi 10 K: dr. Alt Brum^a, od«etn'k, Jož Fleck, inf. pr»št. Ant. Kolarič, gimn. prof.. Miha L miovsek, župnik v Makolah, dr, M. Scbmirmju', zdravnik v Raji en>)urga, o. Lenart j Vsupotič gvaidijan, Drag em Zupančič, veleposestnik in krajna po«o-] jilnica v Ljutomeru; 6 K Ant. Supc, c. kr. višji davčni upravi-elj j v p., po 5 K: Rudolf HiVelka, trgovei1, Hrovadn Ksist, c. kr. poštni j asistent. Kaukler Ivan, nad ičitelj, K jc M&itio, c. kr davčni ofi ijal, dr Komlj*iec Jos., gimn. prof, L»nart Fr , rg v. knj g vodja, Pet ršii Sv. N , trgi ve\ Finterič Abk«.. solin tator, Psunder Fcrd , mi-atni vikir, dr. S«g din S ef„ c. kr sn.uiik, n. Se iniek Lu-ij, Senčar Al., tigovec, dr. Bela Siubee, zdravnik, T.ioiak Fr, c. ki-, da čui upraritej o. V-k-aelj Pij, hfgl, gost luičar v Rušah; po 4 K: C !enš k Martin, gimn. prof. v p., Hebna io Neža Lempl; Ji K dr. Iv. D mn k. odvet. kandidat; po 2 K: B enčič Mihi, velep s. v Spnhlji, Fttorer Simm, c. kr. davčni agisteni;. G uma« Demeter k«tlar, Goljit Ant iz C rk vCev, Miha Horvat od Sv. Urbina, Jager Avg., mestni kaplan, Lstonja Fr., kaplan v Vitanju, Koser Fr. v Ju^šincih, Muršec Anica, 8tavmec J. g., Strmšek Fr., mestni kaplan, Š amt erger Jurij, Vrezni k Jo»., e. kr. davčni ari v. Bra u*a, c. kr. fia.n^ui paznik in Kovač, taj> ik okr. zastopa t O-možu. Živil so darovali; Brus, Golob Pihlar in Toman Janez, župuik n* Hajdinu. Odior se isk eno zahvaljuje vsem cenjenim darovate jem ter prosi tudi z»naprej blagohotne podpore. Ljutomerski okra). 1 Ljutomer. Predsednik „Braln. društva za Ijntom. okolico, mladenič Ignac Lipovec, se je dne 17. svečana ■ poročil z UrSiko Kosi iz Bačečovec. Mlademu p«ra vsi udje bra'nega društva želijo dost' in trpine sr če! — 1 Ljutomer. Zadnjo soboto večer, 13 feb., so ljutomerski N"i.nci napravili velik nemSki bal pri Št'a je v L ub'jatd streljal na Slovence. — K »j ne tjnt merski Nemci, kako sta vi prijatelji slovenskemu Ijnd tvn ? — Slov-nci si bomo vašo ljubezen «h bro lapoinnib ! Imarka*. „Šalferain", voiašk» g'idba iz Ljubljane; . . Nemške plesalce in plesafiioe pft ; ste menda dobili is BudapeiU ? ! l Cezanjevci pri Ljutomeru. Obče spoštovani kmet Fraae Maskorič si je dne b. feb. od Sv. Krža pripeljal vrlo gospodinjo iz znane Magdičeve rodbina Vrlemu gospodarja, odločnemu pristašu „Kmečke zveze", kakor tudi njegovi aovi gospodinji, kličemo vsi CezanjevČarji in znanci: Na mnoga leta, srečna in vesela! — 1 Sv. Jurij ob stavnici. Umrl je dne 12. t. m. nekdanji vitanjski organist Franc Magdič. N. v m. p. 1 V radgonskem okraju so prekmurski Slovenci pokupili v zadnjem času 89 posestev. Nemci sedaj po svojih listih tožijo, da bo knralu poslovenjen ves radgonski okraj, Radgona sama pa bo ostala jezikovni otok, ako se kot protitežo proti prekmurskim Slovencem ne bo skrbelo, da se bodo v okraju naseljevali Nemci. telj, Jože, Sadek, namestnik, Ignac Ravtnjak, tajnik, Pavel Kropej, knjižničar, Martin Kumar, blagajničar. Simon Hren, pevovodja. Zbiramo se k poučnim shodom vsako 8. nedeljo v mescu po večernicah v bralni sobi. Zveza šteje sedaj 20 udov. Na prvem poučnem shodu je govoril naš g. nadučitelj o zdržnosti in opo- i .. - r. .. „ 10 , . . „ . • minjal fante, naj „puste opojne pijače; zlasti ob ne- : [ujemo „Narodnemu Dnevniku» od 12 februarja Zadnjo J ' J ' r -■ - - - - j besedo o zmagi Narodne stranke pri občinskih volitvah dne 11. febr. bo spregovorila namestnija. Lani je nisie bili veseli. Letos zna tudi zasmrdeli. c Šmartno ▼ Rožni dolini. Dopisuna od nas v „Nar. Liot", ki vsakogar ognusi s Svojim umazanim jezikom, imenujemo prizadeti zaradi zadnjih njegovili lažujivih dopisov nesramnega lažnika in obrekovalca, vseeno če svoje besede preklice ali ne. c Dramlje. Ne hvali dneva pred večerom. To sve- SlovenJJraik) okraj. b Razbor pri Slovenjgradcu. Tukajšnje Slov. kat izobr. drnštvo je imelo 7. Bvečana t. 1. svoj prvi občni zbor. Iz odborovega poročila se povzame sledeče: Društvu je od njegove ustanovitve 19. mal. srpana 1908 do danes priglasilo vstop 53 udov, toda se jih je vsled razmer nekaj zbrisalo. Blagajna je imela skupno K 94 20 dohodkov in K 92 20 stroškov. Poučni shodi so bili 3. Predavanja so bila sledeča : razlaga pravil, zavarovanje za starost, trusti. Knjižnica ima 144 knjig; prebralo se jih je 217. Novi odbor: Lenart Pačnik, predsednik; č. g. Josip Krohne, podpredsednik ; Mihael Gla-enčnik. tajnik: Jurij Slivnik, blagajnik; Ivan Glasenčnik, knjižničar : Metevž Pečovnik, Franc Epšek, odbornika. — Pripis. Predavali so vse trikrat č. g. Josip Krohne in sicer radovoljno, za kar se jim odbor v imenu društva najtopleje zahvaljuje. — Za slov. kat. izob. društvo: Ivan Glasenčnik, knjižničar. k Pribora. Gospodarski shod je vse udeležence zelo razveselil, pa še bolj zadovoljil. Skrbnemu in za povzdigo saše živinoreje vnetemu g Jelovšeku se pač pozna, da se le trideset let peča z umno živinorejo. V („Gosp. novicah") podamo kratke podatke njegovega jako zanimivega predavanja. Dopoldne je obiskalo shod 54 moških, popoldne pa 1 samo — 66 žensk. Drugokrat nas mora priti še več! Gospodu Jelovšku izrekamo vsi prav prisrčno zahvalo in mu kličemo: „V kratkem na veselo s-idenje na Prihovi!" s Velenje. Pešcica velenjskih posili-Nemcev, ki se je objedla slovenskega kruha, katerega ji Slovenci tako radevolje nosijo, hoče nas Slovence strahova-ti, nas hoče s pomočjo Sulverajna in Siidmarke krotiti, nas hoče prisiliti, da naj velenjski Slovenci radevolje prav krotko in ponižno uklonemo vrat in rečemo: Tako bratci nemškega Sulverajna in Siidmarke, zdaj nam pa vrzite vrv okoli vratu in prav močno zadrgnite, da Slovenec še črhnil več ne bo. Tako, tako, oh hvala vam lepa, da ste nas le zadrgnili, kako smo (vam hvaležni! — Toda bratci, malo še počakajte, dozdaj še imamo Slovenci preveč zdrave pameti. Mi si sami ne pustimo vratu zadrgniti. Ampak mi pravimo: svoji svojim, svoji k svojim. Slovenski rojaki v prelepi Šaleški dolini, razumete? Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji. Drugega nočemo nič! Kaj nam mar to ni dovoljeno? Rojaki, kdo ima zemljo po vseh pravicah pridobljeno, pa bode pustil, da mu drugi na njej gospodari, da on sam k večjemu orje in seje, žel bo pa drugi? Kje najdete takega bedaka? s Iz velenjske okolice. Da bi Vi vedeli, gosp. urednik, kako je zadnjič vse letalo po trgu, posebno nekateri ljudje iz trga. Jaz sem bil slučajno v trgu, saj večkrat pridem, pa takega direndaja še nisem videl. Kje je gospodar, kje je gospodar? Tako je vs^ vpilo! J a, kateri gospodjar? vprašam začudeno enega, ki sem mislil, da samo nemški zna. Pa mi zavpije: „Slovenski Gospodar". Ja gospod, sem mu odgovoril, veste slovenskih gospodarjev je pa veliko, veliko. Tukaj okoli Velenja smo sami slovenski gospodarji, kaj še ne veste? Veste, sem mislil, da ne znate po naše kramljati, veste, sem slišal, da bo v Velenju vse tajč, pa naj vam povem, smo sami slovenski gospodarji, pa tudi po Št. Ilju, po St. Anldražu in tu gor, pa to tak veste, sami slovenski gospodarji. „Bedak", mi zavpije: „Slovenski Gospodar" tam gor v MJariboru. J a, ja, saj pravim, do Maribora so slovenski gospodarji in Še prek Maribora, veste . . . Pa je že zdirjal naprej, ker mi ni mogel dopovedati, menda sem malo gluh, ali pa je mož bil do zdaj nekolike slep, da ni videl slovenskih gospodarjev in jih je še le zdaj začel iskati. v: s Skale pri Velenja. Bralno društvo vrlo napreduje, četudi mu manjta primeri ih prostorov. Knjižnic» se nihaja zdaj v kaplanijski vrži, kjer se knjige izpoeojnjejo vsako nedeljo in vsak praznik po obeh opravilih in po večenroah. Od novega leta stm se je izposodilo 80 knjig. Društvo šteje »daj okoli 60 udov, ki so udnino 1 K plačili; druge, ki so bni dozdaj udje društva ali vsaj društvu ni-o nasprotni, kakor ra?ni liberalni nazadnjaki, vabimo, da brž pristopijo in pf ravnajo udnino, zlasti ker troo letos naročili mnogo novih knjig ter bo tudi vezava precej stala. § Brslne iruitvo v Škalth pr redi prihodnjo nedeljo t. j 21. m veselico v iujn šču Predstavljala ne bo :gr»: „Kazen n* izogne* Zadetek tečno ob 8. uri popoldne. Posebna vabila se ne bodo rs/.-»•tiJjala. Konjiški okraj. I Sv. Kunigonda n. P. V našem kat. del. izobraževalnem društvu se je osnova'a mladeniška zve-«»• V odbor so bili izvoljeni: Valentin Očko, vodi- deljah uaj ne hodijo v krčme. Alkohol ne. da moči, je vzrok prepirov, pretepov in pobojev, alkohol je strup, ropar, ki jemlje mladeničem čas, zdravje, denar, naš najhujši sovražnik. — Imamo že tudi nekaj mladeni-čev, popolnih abstinentov. Bolj ko bode mladina zdr-žna, več bo imela veselja do izobrazbe, več denarja za dobre knjige in za katoliško časopisje. — Letos je pri nas posegla smrt najprej v mladeniške vrste, vtr-gala je lepo cvetko iz Marijine družbe, da jo presadi v nebeški vrt. 1. februarja je umrl Janez Založnik p. d. Zgor. Padežnikov, v dvajsetem letu svoje starosti. Bil je priden mladenič, dober otrok Marijin. To bodi v tolažbo skrbnemu očetu in blagi materi, ki sta zgubila krepko oporo. Družbeni fantje so z Marijinimi svetinjami na prsih v lepem številu spremili dragega tovariša k zadnjemu počitku ter pokazali s tem plemenito ljubezen, ki veže Marijine sinove. c Savinjska dolina. Dični poslanec Roblek je zadnjo nedeljo, dne 14. t. m. govoril zopet liberalnim škricem v /Celju ter ž njimi koval naklepe proti kmečki stranki. Roblek je sicer kandidiral kot neodvisen kandidat, sedaj pa ga imajo celjski liberalci popolnoma na vrvioi. Zato pa Roblek tudi ničesar no stori za svoje volilce. Vozi se samo včasi Dunaj gledat, a na kmete tam ne zmisli, k večjemu še naredi pot za kakega uradnika. Veliko smo pričakovali od Robleka zaradi hmolja. Saj so nam tudi od vseh strani trobili ,na ušesa, kako drag bo postal hmelj takrat, če izvolimo Robleka. Sedaj imamo Robleka, cen za hmelj pa nobenih! Seveda, ako se Roblek suče samo okoli mestnih škricev in liberalnih učiteljev, nima Časa misliti na kmete. Roblek se pri svojih različnih dohodkih bogati, mi pa lezemo v dolgove. Živel naš dični poslanec! c Od nekod iz Savinjske doline. Napredni svet vr • . . x j v u v prosvitijenem žiO. stoletju ne veruje več v čudeže.: ... f c Celje. Nemci so postavili pretečeno nedeljo za kan- > J hočem na tem mestu didata za drugi deželnozborski mandat mestnega volilnega i . , , „ „a . • okraja Celje, ki obsega Celje, Laško, »evnico, Brežice, ! cenjenim oraicem ;„c>iov, uospouaija m "i"- Vojnik, Vitanje, Velenje in Šoštanj, š^tanjskega župana 8at! dva resnična dogodka, katera sta se prigddila Wuschnagga. Hans \Voschnagg je mandat sprejel. - [ sedaJ v veselem predpustuem času nekje pri nas K Dežtlni meščanski učitelj Aistrich je izjavil, da vstraja j Savinjski dolini. Kakor znano, je pri nas precejšnjo pri svoji kandidaturi | število naprednjakov, kateri ošabno nosijo glave po K pomanjkanju krme. V nedeljo dne 7. t. m. je i k(>ncu in prezirajo vse, kar ne diši po liberalizmu, bil pri celjskem okrajnem glavarstvu sestanek zaup- f Eden teh omikancev, bivši župan, je izročil posestvo " ■ svojemu sebi enakemu sinu za precej vi* I soko kupno ceno. Sinko bi sedaj same umevno po-; treboval pridne pa tudi petične neveste. Kje pa naj Celjski okraj. j J ■ nikov, oziroma interesentov, za pomožno akcijo vprid posestnikov, ki so vsled pomanjkanja krme prišli le- tos v hudo stisko. Poleg celjskega komiteja, kateremu na čelu je obče za okraj neumorno delavni c. kr. okrajni komisar dr. Breschar, so bili povabljeni tudi zastopniki kmetijskih podružnic. Navzoči so bili tudi drž. posl. dr. Benkovič in deželni poslanec Terglav. Namestnija je namreč pripravljena, setvme po znižani ceni oddati. Skoraj vsi navzoči so se izrekli za to, naj se še hitro krma po znižani ceni odda. Zastopnik dobrnske podružnice, gospod Kukovič, župnik tamkaj, je predlagal, naj se za celjski okraj dovoli vsaj 1000 kil deteljnega semena. Njegov predlog se je sprejel, kakor tudi isti gospoda dr. Benkoviča, ki se je potegoval za laški okraj, v tem smislu, da se dovoli po znižani ceni oves in dertarna podpora. Lepo je bilo videti, kako so se zastopniki kmečkih teženj zodinili v tem zboru pod vodstvom g. dr. Brescharja. Navzočih je bilo okoli 40 oseb. c Vransko. Umrla je 81 let stara Frančiška Musi, mati duhovnov Jožefa in A ojzija Musi. N. v. m. p. c Braslovče. Socijalni tečaj se vrši dne 1. in 2. marca v Braslovčah. Mladeniči, možje, pridite v obilnem številu na ta tečaj, c Sv. Ema: Mladeniška zveza pri Sv. Etni naznanja, da bede imela svoj mesečni sestanek dne 21. svečana, po rani sv. maši v prostorih Čitalnice kat slov. izobraževalne ;a društva pri Sv. Emi. Zopet ste povabjeni fantje in mtfje k temu p menljivemn mladeniškemu sestanku, pri katerem sa bode pred valo o naših so»r>žmkih. c V Cretn blizu Teharjev so ustrelili minole dni volka. Priklatil se je preko svetinjskih hribov. c Slivnica pri Celju. One 14. t. m. smo meli občni zbor bralnega diu^tva. Videli smo, da imajo naši fantje smisel za izobrazbo, kajti tako s čutli govoriti zna le tisti, ki ima vajo; in vaje nam tukaj v „Mladeniško zvezi" nikakor ne manjka. Naš gospod kaplan imajo že takšno ži-lavost, da ne morejo gledati mladih talentov brezdelnih. V svoji sobi nam povedo marsikaj zanimivega in poučnega, a tudi nas fante vadijo v govorih in deklamacijah Na tem mestu Vam izrek a no, gospod kaplan, nijprisrčuejšo zahvalo! — Naša izobrazba pa bede v oči nasprotnika; zasnubi nevesto, ki bi imela lastnosti, kakoršne zahteva od svoje bodoče žene? Pri naprednjakih domače župnije so sjicer deklice, pa petice, te preklicane petice, ni jih, pa jih ni. Nameni se torej v sosedno župnijo snubit nevesto, ki bi bila po njegovem mnenju dobra žena in izvrstna gospodinja. Nekega lepega večera vzame sebi enakega moža starašina seboj in hajd, mahata jo proti precej petični hiši, kjer prebiva up njegovega naprednega srca. Po navadnem pozdravu in razgovoru o snubitvi nanese govorica med drugim tudi na časopise. Ženin naprednjak prične pripovedovati, kaj je bral v „cajtengah". Dekle, kije bila snubljena, pogleda fanta resno in pravi: „Kateri časopis pa ti prebiraš?" Fant se hoče hitro odre-" zati, pri resnem pogledu dekleta se mu pa jezik zavozla in jeeljiaje izblebeta čudno ime najnovejšega časopisa: na—na— naaarrodnslovgospodar! Dekle pa z resnim in odločnim glasom pravi: „Tega lista mi ne poznamo, pri nas beremo „Slov. Gospodarja" in tudi moj bodoči mož mora imeti ta list na mizi. Dru-f gemu ne zaupam svojega srca in pa — Štiri tisoč krone. Ženin jo osramočen odkuri. — Drug fant, tudi sin bivšega župana v drugi občini, naprednjak od nog do glave, se tudi poda snubit v bližnjo župnijo mlado in premožno deklico, ker ga doma nobena poštena ni marala. S početka mu je šla cela stvar iz-j vrstno od rok. Pa glej ga spaka, ko je bil v najlepšem „galopu" se mu naenkrat nevesta splaši. Nevesta je namreč zvedela za preveliko naprednost ženina ter mu je dala slovo. Fantu se to ni dopadlo, zar to se je Šel opravičevat k nevesti ter se je hotel tudi fantom prikupiti, zato je plačal pijačo in pri tem razlagal svojo liberalno modrost. Fantje ga nekaj časa potrpežljivo poslušajo, potem mu pa v zahvalo za njegove liberalne nauke njegovega rojstva kosti prav pošteno prerahljajo, na kar je z „eilcugom transpor-tiral" svojo visoko glavico nazaj domu. Sedaj bodeta ta dva naprednjaka za celih 60 dni zaostala za svo- i toda mi se takšnih zmerjanj kakor: „podrepmki" nikakor jimi tovariši, ki so pristaši „K. Z." Ali ni to grozen — "" --------------—■ — "------- čudež?Naprednjak pred pustom, nazadnjak popustu. j ne bojimo. Mi se hočemo še za naprej oklen ti našega gosp ■ kaplana. Pri njihovem truda jih nočemo na cedilu postiti, j temveč jim hočemo pomagati po svoj>h skromnih močeh. ^ Znaki mladeniške eveze nam niso tuji, le bolj razširiti jih 5 je treba. Ne sme biti v Slivnici kst nar. mladeniča, ki ne bi imel tega lepega znaka. — Fantje, naprej ! — Sin matere Slovenije. — c Vojnik Od vseh strani se piše in poroča po časopisih, kako deluje v razn h krajih in po raznih društvih. Tudi pri nas se pridno gibljemo. Imamo dvoje bralnih društvih, ki obe krepko naprrdujeta Eno priredi vsako leto . po eno ali celo dve pred tavi, d ugo pa priredi, če ne vsako, pa vsaj vsako drago nedeljo kako poučno pr. davanje. Imeli srno todi še tretjo bralno drnštvo, in sicer Kamo za fante, ki je pa žalibog zopet raspalo, ker ni bilo j ravega voditelja. No, pa kljub temu lahko t mirno vestjo rečemo, dane 1 spimo, ampak da prav mnrljivo de>huiu Opazovalec. o Mozirje. Zanimanje za v«8elicd, kafore prireja ijo braževalno društvo, so zmiraj veij^ t) 'fttr> sa 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 6 K 80 vin po povzetja ali 5e »e polije denar naprej. — Mani kot 2 siekleaioi je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnoi-. od: P. JuHi iay rf k-«'" 4"! H)» on>i».l M*m*m+m a# Oreie ^e spreimn pri J.»kotiti Udiicb, k. la -, Sv. Peier v Sav. doi. 127 ■očen pekovski ofenec «e sprejme v p., rji Scbmitlt, 1'oštua ul št 6 MiriUr. 1S3 if m je <1; za razne st»«»je pro laja tiskarna sv. Cirila v Maribora l« 0 kg po 2 > K Pojasnila o insgratih daj9 npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko u _ ______10 vinarjev. Loterijske Številke. Učene« so sprejme pri Franca Dne 13. februarja 1909. Mdlar Maribor, Augas» Trst . 89 16 68 37 56 ' Lino . 37 40 63 25 73 Skladišftarja išče paroml n na Sp. Štajerskem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače, se naj pošljejo pod „Mlin" Celje poštni predal štev. 40. 67 Dečko s 14 leti, od poštenih sta riše', 6e sprejme takoj v službo k goveji živini z letno plačo 7/ K. Pod 14 leti se ne sprejme. Is'otam se sprejtie ena dekla nad 20 let stara z letno plačo 141 K. Prednost ima takšna, ki je bila že v službi in dovišila leto. Sprejme se v Hlaponcib, p. Juršinci, pri Jan. Šeguli. 66 Na prodaj je lepo srednje posestvo z lepim gadonosnikom in prostornim dvoriščem, ki je blizn farne cerkve in mesta Ptnj. Na vsaki strani posestva okoli 10 minut so oddaljene velike ceste. Vpraša se ustmeno ali pismeno pri T. mažu Klasmo v Zgor. Hajdinju štev. 27 Ptnj. 23 135.000 cepljenih trt različnih sort sortiran h kakor: Sjlvanec, Laški rizliDg in še 11 drugih vrst činih in belih 10.000. Okoreničenih b lk, trte so cepljene večine na Riparijo portalis, cena 10«» komadov 12 kron, bilke 8 krone 100 komadov. Cen0 I. vr-.te podi-ge (ključice) ript r ja port&lis na prodaj. 99 Učenec, ki ima veselje za trgovino, se takoj sprejme. Več izveste v Mariboru, Tržaška cesta štev. 7. 103 D bro rhran|enl še skoraj novi beoc n m t.>r 6 8 H. P. se zaradi .povečanja obrta, p. d jako ug d-n mi pogoji prod*. Motor se lahko prgl da v svojim t ku ob delavnikih. Naslov: Fran'! Caf žagioa uprava Sv. Benedikt v Slov. gnr. I ___116 Vlnlčar, b 3 do 4 delavskimi moč-mi za 2'/, orala velik im»r kančki vin.-grad, letni aeslužek 750-800 kron, dienar za poto»anje; le pri- i dni, razumni in trezni se naj ogla j si o — Vstop tudi tak. j, oalje i vsake vr.t* poi-1 lo delavci dobijo ; službo. Mlad ljudje, f»n'je in de- j kleta, ki ee h čejo iz br»ziti za ' oskrbnike, pazn k», majatje in ! majarc«, imajo prložnost. Polj ki, travniški, vinograd, iški in gozdni delavci se sprej. ejo za leto. P. -ses vo Thurn pri Velenju 120 Franjo Gniliak, 8v. Barbara v Ilal. zah, naznanja, da im» šo več tis.č podlage (ki u^ici za na suho cepili r pari e p irtaiis. Na razpo lago še je nekaj tisoč vk> ren'njenih divjakov (bilfj riparie pošališ Cona po dogovoru. 116 Lepo milo posestvo v Slivnic- p. Hoče z zidano hiš in gospodarskim poslopjem z 2 sobama, špeisom, kuhinjo, z veliko kletjo, s«inski hlevi, njiva, sadono^n ki, travniki, g. zd in h.ajde, se pro. a iz pr>«te io e za 2800 kron V na se naredi 4 polovnjake do 12 polovujaliov pijače, do 3 polo?nj»le sliv. Redi si lahko posestnik . d I do 2 travi in do 6 svinj. Dopis, se dopošljejo gospodu Fr*Wcn Ptteliucu v Bres-ternici pri Mar.boru 104 Išče se dobro idoča gost ln i v ni.jem sli pa na r&run. Ponudbe ni M. F. 100. Rimske'toplice. 118 Proda se nulo posestvo */« ure od Celja na zelo lepem ram p ihližno 3 orale njue travnik, hišam hie i za dve kravi in sviuj ; ve^ s- izve pri lastil ku Greg.ru Dernovši-k Terno»lje, š'. 65 poUa C Ije. 113 Dve dekli se išče'a za deželo na S^iod. Šta ar.-ikem, ena za ži ino in polje, droga pa h. Ije za dom. Ponulbe se i>aj p šijejo pod na-al vom: M»ri|a Belar — po pli<% v župn ji Sv Jedert Dovolj tra>nikov, gu/d.iv io njiv; stud.nčni vodnjak p d hišno streho, , oslopje vse v dubiein r-tanu, pr.^lam radi dr žns ih rizrner, cen., in takoj. Ferdin nd C^unar v Kleno v i pošta Riu.»ke topi ce. ' 94 Proda se hiša, visokopriUična, novozidana, s 5 sobami kuhinjo, 3 kleti, lepo dvorišče, ki se zapre, konjski hlev za 2 konja, kravji hlev za 2 kravi in svinjaki za 4 svinje. Zraven hiše se prodi lep sadonos-nik, vrt za sp že, nekaj travnikov in njiv H ša leži v trgu Št. Jurju tik cerkve, ima dvejuo pročelje in je najbolj pr merna za kakega trgovca ali upokojenega župnika. Cena pritrerna, odplačilo lahko. Natančnejše se zve pri g. F. Praun-Beis v Št. Jurju ob juž žel. 93 Proda se takoj zaradi bolezni trgovska hiša z novourejecim velikim prodajalniškim prostorom; hiša stoji na lepem prostoru tik farne oerkve v vel kem trgu ter ima dober promet Na-lov pove upravništro „Slov. Gospodarja". 137 Tfgovci posor! Enonadstropna hiša, primerna za kako trgovino, mesarijo in gostilno, se proda tik Trbovlskega tudokopa. V hiii j» 9 stanovanj, prodajalna, 2 kleti in je v n ej vinotoč. Hiša je zidana in z opeko krita Je še 5 let davka prosta, v bi žini je 21 privatnih in 60 ludokopskih hiš, je t rej isa. vsako trgovino; k hiši spada lep vrt Cena je 13 00t) kron. Takoj je> treba plačati 4flt 0 do 5 09 kron, drugo lahko ostane vknjižen" Več se izve pri lastnika Fr^nc Žagar posestnik v Trbovljah pušta I. 134 Več met. centov sladkega sena. in (tave j a ua prodaj v Meljski cesti št. 66 Maribor. Naznanilo. To spomlad i-Dim na prodaj lepo vzg. jeaa štiriletna drevesa. Veliki zimski kalvit, kanada rajneta, zgodnji virginski rožček in več mešanih dobrib sort. Dreves je nad 1000 na prodaj po > 0 v. Naročila spr.jemi M>rtn Matjašič, Hlap. nci, pošta Juršinci v,a Ptuj. 12» Na prodaj je nova hiša, pripravna, za vsako obrt na lepem prostoru, 11 zu cerkve in kolo ivora, za ce»to. Z aven je velika oj.va in vrt. Več se izve pri g. Ivanu Serschen pri Sv. Petru v Sav. dol. 126 Išče se vdova ali deklica, ki bi imela kako posestvo, gostilno ali t govino in bi hotela vzeti za gospodarja 60 let starega vdovca, ki položi v gospodarstvo 30 iO kron. Vse si bo zgodil) po nj^ni volji. Kdor poizve za kako osebo, dobi, kadar se bo sklenila pog. dba, {O krun. N slov: M. P. poste restan-te, Koprivnica, Spcdi.je Štajersko. U5 Služba organista in cerkovnika v Ribnici je razpisana do 10 eušca. Cecilijanci t d dihovnika priporočeni imajo prednost. — Cerkveno ptedst. jništvo. 13 i Pozor, kmetice in dekleta! V moji lekarniški praksi, k* tero izvršujem že čez 25 lat, posrečilo iznajti najboljše sredstvo u rast las, t. j. Kapilor št. II. Isti delnje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (frauko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, d» si vsaka obitelj naroči. Prosim, da. se naroči Bamo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrae 81avoni>a Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. Stefan Kautan trgovina z železnino V lt..nlgoui, priporoča 038 peči, štedilnike (rtparherd) in vsakovrstno posodo. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priporoča te-le tvrdke: Neveste in ženini, najdejo velikansko izbiro za obleke in perila v trgovini z manufakturnim in konfekcijskim blagom , E. MARI1ÍOR, Grojsbi trsj št. ti« Premog in flrva prodaja, ter stavi tudi na dom A. VERTNIK trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami :: Maribor, Koroška cesta. Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufakturnim blagom FELIKS ROP ARI BOR, Poštna ulica št. 8. S-goji k svojim! No?« frSovSna Fr. Bureš, nrar, očal ar in zlatar ?E§Ettiicffosa cesta 11 priporoča slavnemu občinstvu Bvojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se točno is :. hitro izvršijo. :: Zakaj ? J® kupujemo pri ULAGÁ TIABIBQB TegetkofoTa euta Iter. 11. Zato! ker se tam dobi najboljše blage fG najnižji sesi is sicer za jesen velika izbir za moške in ienske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in molke perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrata. :: :: i: Pehisfts! v veliki zalogi, kakor tudi ¡aa trace, dlvani, otročje postal]« tar ogledala po najnižji ceni. Frase Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. Narodna gostiln« = Pri pošti = iDiH^Of, Tegethetev? ossU 46 priporoča vsd&o svaka pivo, izvrstna doat?£a vina tar atrzle in topla je£i. Kar. ttedaa- Tovarne za giin sks fifcifff v Ražju zdeluje s parnimi stroji iz najboljie, večkrat piaaaist« gline prignane najboljšo izdelke, kakor: psientovsaj zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, op«ko s« zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plašče sa tlak, lončene cevi itd. po najnižji aenL Zaloga tndi v Maribor«, Cesarska oaata, prt kaaanari« t. 9ia*M Hm« »♦»♦♦♦»♦«ni ♦♦♦♦»«♦♦»«♦♦^ Slovenske gospodinje!! „Zvezdna" cikorija iz Prve jugoslovanske tovarne zakavine surogate v Ljubljani je res slovenski iz- Varstvena znamka. d8lek. Slavnemu slovenskemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru Šolska nlica Štev. 2 nasproti kavarne ,Central' moderno urejeno brivnico. Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem IVAN BER6LES, brivec. €ii|te!! Vebkansko zalogo novega modnega ter volnenega blaga, najnovejše vence in cvetlice za neveste priporoča slovenska trgovina Jos- Druškovič Slovenj gradeč. NEVESTE in ženini za nakup bale in finih oblek se priporoča slovenska trgovska hiša na de-:: belo in drobno :: R. Stermecki Celje. Velikanska zaloga, čudovito nizke cene. Poštne pošiljatve do 20 K franko. SlotT Bí^friVl 'n ce'ema °kr»ju se priporoča, da kupujete WíUVm svoje vsakovrstne potrebe pri trgovcu = ALOJZIJ Pil TER z= pri farni cerkvi v Slov. Bistrici. Postregel Vam bode gotovo zadovoljno in zanesljivo najceneje. Zaloga vseh strok blaga: za raznovrstne obleke, špecerije, semena, železo, železnine, i. t. d. Kupuje vse kmetijske pridelke. NB. Sprejema tudi zavarovalnino in daje v tem ozirn svet. Edina narodna steklarska trgovina FRAN STRUPI, Celje, priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba. IV» debelo — Na drobno! Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- / |'a Hupuje I« prednja »reike In vae vrste vrednostnih gmplr- Koči račun ter je obmtige pn iistib " ¡8! |U jev p» dnevnem biirraa. =========^===s Delniška glavnloa 8 3,OOQ OOP. — Re ervni food K 3QO OOO. Podružnice Spljet, Celovec :: in Trst :: Južnostajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu sprejem» hianilne vloge resk delavrik cd 6 do 12. ure dopoldne in j h obrestuje po Iliri «d«<««l«e ter pripisuje obresti vsa-krg» pil lita h ksptsiu Eerti 1 dsvek fl»čvje brsnllrirs fims ter ga ne idtegne vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmsrje, Štštarj In Vtaisko in rezervna zaklada, latera »nsista vie nad 280.000 K. Zato razdeli znatnesvote v občrkoriptre in dobrodelne ntmeie za gori navedene okraje. Dosedsj je dovolila za dijsfke ustaneve 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za nafrsvo potov 15C0 K različnim nčn^m zavtdorc in z» ustanovitev sle venske obrtte stiokovne šole 2,400 K, za podpore različnim požarnim brtmlsm in v kmetijsko gospodarske ntmene nad 2.000 K, skupno tediij nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se ili^nrčtoiorcbc hr ilriro Pr> nrlaganln svojega denarja ali kadar calagate densr za mladoletne ali juzncsiajersKe nr ar urice $iro,(ince iB zsi.tev.jte Pn i,i*nn$taiprsko hranilriicn sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in vaovaree izkljntno le v jUZIlU5lCljei »IVU III dllfllilLU. _Za biezplsčno dopošiljstev dmaij« sr johinice c. fer. po^tnobranOničnega ractins št. 18.bi8 vsakenu n» razpolago. SLAVIJA je največja slovanska zavarovalnica, proti požaru in življenju. Rokavice vse vrste hlače Is nsnfa, naramnice, razne bandaže, kakor na pr. klina pase, trebnšne obveze, snspsezorije itd. nmetne ude ter različno v to stroko spadajoče d*lo Ustnega Izdelovanja, priporoča po nizki ceni Franc Podgoršek, bandailat ta rekavičar Maribor, Grajska nlica 7. ¡Šlampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Werni$, dražba z omejeto zavezo v Borovljah (Koroško) Kemič .a pralnica tole* H. Volk, Šoštanj se prip »roča z» pranje in barvanje reznih oblek, koin-hovin, rokavic i. t. d. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vrsto. Ivan Ravnikar, Celje, Graika cesta št. 21 Telefon 6t. 17. Trgovina s špecerijskim blagom deželnimi pridelki in raznimi suhimi ter oljnatimi barvanci. Priporoča 3vojo veliko zalogo kinei-kega, ruskega in ceylon4kega čaja, jamukt runa konjaka, v j ah vrst namiznega in zdravilnega vina, kave najrazličnejšo kakovosti surove kakor vsaki teden štirikrat sveže žgtne. Zi postni čas priporočam namočeni ktkor suho poleuovko, sardine, morike postrvi v olja sveže surovo čajno maslo in druge delikatese. B > ** ®a vraucoat&ih papirjev in aa osebni kredi* jm4 sg^duiiad pogoji. Dolgove pri dragih zarodih al oaebah prevzame t rroje la-t proti povtafcfrh malenkostnih gotovih stroškov. Pro&nje ia Hattae m vknjižba dela brezplaši», stranka plaža k kofefe*. Za vplačili pošti •• «lab. hwwi llnléna »38 Uradni dassi vsmk torek in petek dop©ldn@ Tsraftua is irošBjB ss siffijžBsa ml laz, tenfiii pszstfe ImM si 1—12. ter 84 3.-6. m Lepa priložnost za kupce! Je enonadstropna, obrestna hiša z vrtom in dobro gostilno, na leto 3 046 K obresti, zavoljo preselitve za 43.000 K na prodaj. (Pod dobr m kupom lahko na hiši 16 000 K dolga ostane). Zraven še je jako primeren prostor za mešanj o. Naslov v upravništvu. 132 Vabilo i občnemu zboru Posojilnice v Gornji Radgoni, registromane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 3. sušca 1909 ob 9. ari dopoldne t zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1 Sprememba pravil. 2. Poroč lo načelstva. 3. Poročilo računskega pregledovalca oz. njegovega namestnika. 4 Odobrenje računskega zaključka za leto 1908. ft Razdelitev čistega dobička. 6 Volitev novega načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika. 7 Slučajnosti. __Načelstvo. Cepljene trie I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juriincl pri Ptuju: trsničarska zadruga pri Sv. Bollankn pri SrediMn; trsničarska zadrnga v Ljutomeru; trsničarska zadrnga v Žetalab pri Rogatca; eea Ceniki so na z> btevanje brezplačno na raipolapo. Vinogradniki, pozor!! Podpisani naznanja, da ima na prodaj suho oepljene trte I. vrste, in sicer cepljene na R portalis, Laški r lček, iluhtnina in Sipou (pošip). Cena I. vrste 15 kron 100 ko-11 vivte >goraj imenovanih sort 6 kron iOu komadov. Dvjaki R | ortalis 3 krone 100 komadov. 41 FRANC SLOJDNJAK, trtnar; pošte JnrŠincf pri Ptn|-n. Vinska' dražba. Ravnateljstvo posestev kneia H"gona Windisch Oratza v Konjicah (hšt. 70, vila) priredi v četrtek 4. marca 1909 ob 7,11. uri dopoludne dražbo belih m rudečih vin (ca 800 hI) iz Škavc (Koijic), Žič, Oplolnice, Vinarij in Rito-znoja (Slov. Bistrice). Vina se bodo brez sodov oddajala. Pri dražbi je takoj plačati 30% kupnine, ostanek pa pri odvozu vina. Vina se mora tekom 14 dni po dražbi umakniti. Ravnateljstvo posestev kneza Hugona Windisch-Gratza _v Konjicah, 9 februarja 1909. 130 Slovenec Konrad Skaza, delavnica ia vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Grfidea, ========== Tirol =========== ■e naj topleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in frank o Postrežba solidna in hitra.__681 Naznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Molser na portalis 20.000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portalis 10 000. Trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip Portalis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. J^ V^j^ i? posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. MIlan hočevar-Celje = Glavni trg M. 10. Oves za seme čisti beli pohorski znano najbolj obstojoč in največ zrna prinesoč se dobi po 20—22 K 100 kg, tako tudi jari ječmen, siva ajda, rž, domače pohorsko detelno seme. Lucerna, vse vrste travno seme, ran-kli, korenje, z enim vsa polska in vrtna semena najvišje kaljivosti pri 124 Simonu Hrepevnik v Konjicah. Steckenpferd-milo z lilijinhi mlekom NajmehkejšB milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva se povsodi. 128 Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vret žganja OJja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radensko kislo vodo, galioo, žveplo in rafije. -»-hhmk iso Jamčim za dobro in solidno postrežbo. Ceno posteljno perje. 1 k« «Ive«», pnljene*» K r—, pol Bele«» K MO, bele«» K. * —, o i»tln I. •Uuovttnlm uerjeie K I«' -, n»pol in»n» K 10"-, m»h» K M -. pernic» aanui K ir-, U _. W—. i«l»vnlca K a—, S M.4— r»»poi>U» po povielju, uvoinin» ■m »»»toni, »d K 10,- ~n>re| pofcnlne proeto Maks Bereer ▼ Dešenicu Stev. 235, Šanav». K»rne u«Al»,fte iPrnenl »II pošOedeB»r n»»»].Oe.lki laotonj Iv pok. proaM. la MLlototk : KMoiüko tíakovM) dnOtro. OU({UTOfUi mmiskli . Fiu Hti.mt Tlak lUtim n. Urila t Marital».