Dajte nam dela! Qserp stP nas je, ki iz dneva v dan čakamo in gledarr-p v ^rezupnost. Kaj pomeni to za nas, kaj za družbp in dobo, v katerj živirrjp? Naj tP neizčrpljivo problematiko sedanjosti vsaj približnp Drikažejo naslednje vrstice, ki naj bpdp naši javnosti v informacijo. pcjgpvprnim Pa. ki z mirnostjo in resigniranostjo gledajo 800 prppad,a.iočih mladih živHenj, v resno svarilo. Z Ijubeznijo in voljo zgrajeni temelji idealizma, morale in časti se majejp. Razmere v katerih živimo sp nam dale pečat dvpjnega ponižanja. Prvp ponižanje smo doživeli pb spoznanju, da se naš spotencirani idealizem ne upošteva ter da nihče njma smisla, d,a bi te mlade prekipevajpče sjle dal v službp. narodu. Drugp, ki je morda še večje od prvega, ria je zavest, da kljub spospbriosti za delo in deial bi v kulminaciji mladih sil, živimp na i-ačun drugih, bodisi staršev ali pa od javnih ppdpor. Dboje nas ponižuje ter razkraja človpškp dpstpjanstvp in čast. Zdi se celo, da je na delu neka razumljivo nerazumljiva ten(jenca. ki hpče mladim ljudem zlomiti ppštenpst, da bi jih naredila ponižne in neodporne za eksperimente, ki sp čestokrat v dnevni poUtiki »potrebni«. Nujno je. da v takih okpliščinah marsikdp klpne in se ne dvignc več Mlad je doživel »notranji preporod« in spoznal zakonitosti današnjega življenja, katere^a npsilci so kameleonski zpačaji. Kdp ima pravico narpd postavljati v tako usodno stanje. kdo jim je dovolil igrati se z uspdo naroda? Ni fraza, da sp kulturnejši in izobraženejši narpdi tudi gosnodarsko mpčnejši. Logična konsekvenca tega dejstva je, da z gosppdarskp močjo raste tudi političi^a in z pjp zvezana agresivnpst, katere žrtev postanejo manjši in slabejši. To resnico smo sppznali mi vsi ter z grozo gledamo na usodo naroda, ki ga ljubimo. Ugpvpr in trditev, da ni kreditpv, naj odpade, ker njegovc utemeljenosti nikakor ne moremP priznati. Ali mora biti res postavka za prosveto v državnem proračunu zavržena pastprka? Narpd plača in daje ogromne dajatve, riima li pravice zahtpvati vsaj minimum — urejenp špistvo? (200 učnih moči manjka samp v dravski banpvini.) V naši borbi za rjastavitev nam nihče ne mpre pčitati sebičnosti in kruhpbprstva. Ne bprimp se za kos kruha, ki bi ga z nastavitvi'p dobili. Taka metoda bi nas ppniževala in jp odklanjamo. Sklicujemp se le na potrebo eelote naroda. Prav tako pa tudi najpdločne'e odklanjamo naziranje. da je bil s tem, kp je bil nekdo nastavljen, deležen neke nosebne milosti in še nadalje, da se v ta pojem vključuje neka apriprna hvaležnost tistim, ki so ga nastavili in mu »pomagali«. Hočemo dela in dati narodu, kar po svojih strpkovnih spospbriostih dati moremo. Le takp bo narodu dana pot k boljši in lepši bpdpčnosti, ki tudi ne sme biti več samo beseda. Komur od merodajnih je kaj za mladino ter njen mpralni pbstpj in dalje, komur so interesi naroda sveti, ta ne mpre in ne sme mimp teh faktov. NTaj se vendar že začne razrpišljati o tem prevažnem vprašanju in naj vse delo ne obstoja le v tolažbah, da bodo nastavitve »prihodnji mesec«, kar se nam iz dneva v dan servira. Nihče nima in npče irfleti razumevanja za naše težnje, čeprav je naša zahteva in borba praviena in bolj življenska, kakpr katerakpli in kdajkpli. Mpč je v nas samih, zainteresirati mpramo k tej akciji vsc tiste, ki o tem pdlpčajo in tudi tiste, ki imajp od te pdločitve korist. Sami moramo začeti reševati svpja življenjska vprašanja. Ostanimo trdni kljub ponižanju, ki se nam meče v obraz! Z voljo, z zaupanjem \- bodočnost ter s spontanim in solidarnim nastopom tudi uspch ne more in ne sme izostati! BrezpoSelrji učiteljski abiturient. — Če hočeš 4obiti kako službo, j^ bolje da koga poznaš, kot da kaj znaš. Jos. R. Pollpk, prpf. na Mihiganski univerzi v Arneriki.