IZVESTJA Muzejskoga društva za Kranjsko. Letnik XV. 19O5. Sešitek 5. in 6. Preiskovanje voda za pitje in domačo vporabo na Kranjskem. Iz laboratorija kmctijsko-kemičnega preskušališča za Kranjsko v Ljubljani poroča ravnatelj dr. E. Kramer. Preskrbovanje z dobro pitno vodo igra na Kranjskem važno ulogo. Saj so v?i dcli Kranjske, izvzcmši Julijske planine, Karavanke in Kamniške planine s predgorjem in iztočniki, revni na studencih in drugih vodah. Malo voda ima zlasti notranjsko in dolenjsko gorovje dinarskega skladnega sistema, kakor tuđi mogočne diluvijalne in aluvijalne naplavine, ki izpol-njujejo veliko gorenjsko ravan z Ljubljanskim poljem vred. Uočim leži gladina podtalnice (podtalne vode) v omenjeni 'avnini tako nizko, da je napravljati vodnjake le težko ali pa sploh nemogoče, izgubijo se izvirki na Krasu že po kratkem nadzemnem toku v razpoklinah in votlinah kraških skal v nedostopne podzemske vodotoke. Pomanjkanje vode na Krasu je dalo povod intenzivnemu delovanju za dobavo pitne vode. Ta akcija pa se ni omejila le na Kras, ampak se je raztegnila tuđi na druge dele dežele, ki sicer nišo več v zvezi s kraškim svetom, pa imajo vendarle malo studencev. Do danes se je izvedlo že veliko vodnih naprav, katerih stroški se pokrivajo s subvencijami c. kr. poljedelskcga mini-sterstva, dežele Kranjske in z doneski deležnikov. Subvencije se sicer delijo v prvi vrsti v poljcdelski prospeh, vendar je očividno, da so take naprave v zdravstvenem oziru 8 — \ti-2 - istotako važne, kakor v gospodarskem in to posebno na Krasu, kjer se je pojila in se še poji živina s smrdljivo lužnico. Da živinoreja ne more vspevati v krnjih, kjer so vodne razume slabe, je samo ob sebi umevno. Po podatkih deželnega nadinženerja I. Sbrizaj-a') se je v zadnjih 12. letih, t. j. v času od 1892 do 1903, preskrbelo 104 krajem s približno 35.000 prebivalci prav dobre pitne vode. Skupna dolžina omrežja vodovodnih cevij znaša 114 65 ki/i in vsebina vseh rezervoarjev 2940 ;«* tor vsebina vseh kapnic (cistern) 1500 ms. Stroški za te vodovodne naprave pa so znašali 1.808.060 kron. Tekom 1904 1. še je izvršilo še pet vodovodnih naprav2), katerih dolžina omrežja vodovodnih cevij znaša 1G"57 km in skupni napravni stroški 231.000 kron. Z navedenimi napravami pa delovanje v tem oziru šc ni zaključeno, ker je ćela vrsta projektov, katerih izpeljava je nujno potrebna, tako da bodo končni stroški preskrbovanja z vodo na Kranjskem znašali okroglih pet milijonov kron3). Na kmetijsko-kemičnein preskuševališču za Kranjsko v Ljubljani se je preskusilo od leta 1898. približno 230 voda. Pri nekaterih preskušenih vodah so bile potrebne le posamezne določbe ali pa se je imela preskusiti samo njih sposobnost za polnjenje parnih kotlov, ali v druge tehnične namene, 190 voda pa se je natančneje preskusilo glede pitnosti in sposobnosti za drugo vporabo. Preden preidemo k razgovoru o sledečem tabelaričnem sestavu analitičnih izidov, je potrebno spregovoriti nekoliko besedij: I. O studenčnicah, potočnicah, rečnicah in podtalnicah v obče, 2. o zahtevah, katerim mora odgovarjati pitna voda, in o pravilu presojevanja, 3. o prcskuševalnih načinili (metodah). ') I. Sbrizaj. Dic Hindlichc Wasscrvcrsor^'unf; in Krain in der Zcit von 1892 bis 1903. Oesteneichische Wochcnschrift fiir den oITcntlichen Haudicnst, Jahr^. 190.1. Hcft 22. '') V Tržiču, Raki, Gornjem Mozclju, Slavini in Ilotcdcršici. 3) Dosudaj brez podporc so se i/vršili vodovodi v Knmniku, Škofji Loki in Stari I.oki. - lo:s - '. 0 studcnčnicah, potočnicah, rečnicah in podtalnicah v obče. Vsa voda, ki priđe pri preskrbovanju z vodo v poštev, priliaja od dežnice (podncbne vode), katere v letnem povprečju tietjina izhlapi, tretjina v rckc in jezera odteče in tretjina se v zemlji poizgubi. Voda, ki priđe v zemljo, prodiru deloma po razpoklinah ni votlinah navzdol, deloma pa vsled luknjičavosti in lasovitosti kamenja v kamenje samo. Vsa zemeljska skorja je torej do gotove globočine prepojena z vodo, ki se pojavlja na trojni način: i. kot gorska vlaga v luknjicah in lasovnicah kamenja, 2. kot podtalna voda v vodovodnih plasteli, ki imajo za podlago neprepustno kamenje, in 3. prosto krožeča voda v razpoklinah >n votlinah (kraška voda). V blizini potokov in rek prodira voda tuđi v stranske, vodo prepustne plastt (diluvijalne in aluvijalne tvorbe) obrežja, kar se mora zaznamovati za posebno vrsto podtalničnega toka. Iz vode, prešle v zemljo, in iz podtalnice izvirajo studenč-nice. Te so torej podnebnega proizvoda in zato je množina studenčnice v prvi vrsti odvisna od deževja ter od množine zemcljske napojnosti (infiltracije). Dežnica, ki se često zbira pri pomanjkanju studenčnice "i podtalnice v kapnicah in se v potrebi tuđi pije, ima v sebi zrak in ogljikovo kislino, često tuđi solitrovo kislino in amonijak. Studenčnica, potočnica, rečnica, podtalnica, kakor tuđi v razpoklinah in votlinah svobodno se pretakajoča voda je pa bogatejša na tujih snoveh, katerih se navzame na svojem potu skozi različne zemeljske plasti. Pri tem igra ogljikova kislina najvažnejšo vlogo. Ogljikova kislina je namreč posredovalnica topljivosti mnogih soli v vodi, posebno pa kaleijevega in mag-nezijevega karbonata, ki sta v čisti vodi skoraj netopljiva, dočim se v vodi, ki ima v sebi ogljikovo kislino, topita kot bikarbonata. Množina tujih snovij v vodi pa ni odvisna samo °d ogljikove in solitrove kisline v vofli, ampak tuđi od kako- 8* — 104 — vosti zemeljskih plastij, skozi katere se voda pretaka. Voda sprejme namreč iz tal temveč snovij, čim več je topljivih snovij v zemlji in čim daljša je pot, ki jo preteče. Kakovost zemeljskih plastij se ravna po vrsti kamenja gcologične tvorbe. Na gcologično kakovost studenčnega okrožja se sploh premalo ozira, dasi je ista za presojevanje vode dokaj velikega pomena. In ravno zaradi tega se je v naslednjern po možnosti oziralo na njo. Za primero podtalnic na Kranjskem naj omenimo pred vsem veliko z diluvijalnimi in aluvijalnimi tvorbami izpolnjeno gorenjsko ravan z Ljubljanskim poljem in pa ljubljansko močvirje. V gorenjski ravnini in v Ljubljanskom polju se pretaka voda skoz mogočne plasti apnenega in dolomitovega prodja (gramoza) in sprimkov, predno doseže svoje podtalje. Za primero s podtalnico napojenega diluvijalnega in aluvijalnoga obrežja rek in potokov navedemo obrežje Save, Ljub-ljanice, Bistrice in Šore. V razpoklinah in votlinah svobodno pretakajoče in tu zbirajoče se vode pa je dovolj na Notranjskcm in Dolenjskem *). 2. O zahtevah, katerim mora odgovarjati pitna voda in o pravilu presojevanja. a) V fizikaličnem in kcmičncm oziru. 1. Voda mora biti bistra in brezbarvna, ne srne disati in ne srne imeti nenavadnega (tujega) okusa, kajti voda, ki diši in ima tuj prikus, je zopcrna, in vsled tega malo vžitna, poleg tega pa je taka voda gotovo tuđi močno onečišćena. 2. Voda ne srne tekom 24. ur napraviti usedline in se tuđi ne srne skaliti. Sendimentarnih odkladkov ne srne biti v 4) Poskusilo se je enake vode prištevati k podtalnicam. Čc pa imenujemo podlalnice one vode, ki se kot dežnice ali nndzcmnicc pre-takajo skoz prepustile plasti in le/.e na ncprcpustnili plasteh, se tu zhirajo in pretakajo, tedaj je gotovo razloček med temi in med onimi, ki svobodno krožijo v razpoklinah in votlinah. — 105 — njej. Voda, ki ni bistra, je neokusna in sumljiva. Neznatno barvičenje in neznatna kalnost vode, katero povzročajo včasih glina, železni hidroksid, droban pesek in telesca čine prsti, ki plavajo v njej, še nišo vzrok, da bi se taka voda zavrela. Kalnost pa, ki kaže, ako se jo opazuje s prostim očesom in pod drobnogledom, da je voda onesnažena |>o nadzeniskih dotokih, raznih pomijalnicah, gnojnici, straniščnih odkladkih itd., 'zključuje vsako porabnost vode. 3. Toplina vode naj se giblje med 8 —12° C. Ako Pa kaže voda stalno toplino nad 160 C, ni več dobra pitna voda, ker le hladna voda nam prija in diši. Stanovitnost vodne topline (poprečna toplina kraja) kaže na to, da prihaja voda iz globokejših plastij, in na verojetnost, da je voda dobro precejena (filtrirana). Nestanovitnost vodne topline v kratkih časovnih prestankih pa kaže na onečišćenje vode po nadzemskih dotokih, ki pa so tuđi lahko filtrirani. 4. Izhlapni ostanek'1), t. j. skupna množina v vodi taz-topljenih sestavin, ne srne v dobri vodi presegati 0^5000 gramov v enem litru in ne srne biti po organskih snoveh preveč barvast. Izvzete so v tem oziru le močvimice. 5. Iz zgubitka pri žarenju") se ne more sklepati na ■nnožino organskih snovi; vendar nam pa kaže velik izgubitek Pri žarenju na to, da je v vodi mnogo takih snovij, kakoršnih bi v dobri pitni vodi ne smelo biti. 6. Množina apna in magnezije v vodi naj ne presega v litru 02 grama (20 nemških trdotnih stopinj). Vode v apnenih tvorbah pa kažejo lahko tuđi veliko višjo trdoto (30 — 400) in so še vedno dobre. Ako pa se zbira v svrho preskrbovanja z vodo med mehko in trdo vodo, odločiti se je za mehko vodo. 7. Kremikova kislina, glinina in železo v vodi 'ias poučujejo o kakovosti zemeljskih plastij, s katerimi je prišla voda v dotiko. Najvažnejše v tem oziru je železo. Mala *) (Gcsainmtriickstand --= Abdampfruckstand). 6) Gliihvcrlust. — 106 — množina železa še ne daje povoda, da bi se voda zavrgla. Ako pa se voda v ne čisto polnih stcklenicah, ki se vcčkrat odpro in pretresejo, v 48. mah skali, se brez poinisleka ne more porabiti za vodovod. 8. Množina klora naj ne presega 002 — 0*03 jjramov v litru vode, kar odgovarja 0033 — 005 gramov natrijevega klorida. Klorove spojine prihajajo v vodo ali iz naravnih zemeljskih plastij, ali pa od odpadovin sumljtvega značaja. CIoveška in živalska scalnica ter pomije domaćega gospodarstva in iz kuhinje imajo veliko natrijevega klorida. Večja množina natrijevega klorida v navzočnosti amonijaka, solitrove in solitrne kisline kaže na dotok straniščnih odpadkov v vodo. 9. Zveplena kislina se pojavlja v vodi kot mavec in v tem oziru pojasnjuje geologično tvorbo studenčnega okrožja. Njena množina naj ne presega o-o8 — O'l gramov 6" C3 v litru vode. Ona je vplivna na stalno trdoto vode. 10. Dušikovih spojin, kakor so amonijak, solitrna kislina ter beljakovinc (albuminoid-amonijak) ni v vodi naravne čistote; solitrove kisline pa se dobiva v nj ej le v neznatnih množinah. Množina solitrove kisline naj ne presega 00015 gramov in ona albuminoid-amonijaka ne O'OOO2 gramov v litra vode. Amonijak in solitrna kislina pa smeta biti v njej le v minimalnih sledovih, t. j. v komaj vidnih rcakcijah nezgo-ščene vode. Opomniti pa je. da imajo vode iz globokih vodnjakov poleg železnega okisa često tuđi večje množine amonijaka v sebi, ki ni z gnjilobo in trohnobo v nikaki zvezi. 11. Porabljena množina kalijevega permanganata ima veljavo, ki obsega vse okisbene dele vode in pokazuje vsled tega le deloma organske snovi, ki so v njej. Za okisbo organskih snovij v enem litru vode pa se ne srne porabiti već nego 8*0— IO'O miligramov kalijevega permanganata. Nckateri gozdni in travniški studenci, ki izvirajo iz tal z debelo crno prstjo, imajo večjo množino organskih snovij, piesegajočo označeno — 107 — ttiejo. Organske snovi takih voda pa so rastlinske nravi in ne dajejo vsled tega povoda, da bi se voda zavrgla. 12 Z v ep I o vod i ka voda za pitje ne bi smela imeti v sebi, kaj ti voda, ki ima duh po žveplovodiku, je zoprna. Ugovarjati pa se da proti vodi, ki ima žveplovodik, le tedaj, ako so v njej ludi druge nečistine, ki kažejo, da je voda v stanju gnilobe. 13. Voda za pitje mora biti popolnoma prosta svinčenili spojin in drugih rudninskili strupov. b) V drobnoglcdncm (mikroskopskem) oziru. Dobra voda, ki naj služi za pitje in druge potrebe, mora biti brezbarvna in čista. Vse snovi, katere je mogoče spoznati pod drobnogledom v usedlini, posebno pa one, ki so organske nravi, so tem sumljivejše, čim več plavajočih in usedlih snovij pripada rastlinstvu in živalstvu. Smatrati "se more, da je voda, ki vsebuje polcg krenotriksa (Crenothrix) in drugili glivnih nitek, kakor tildi poleg infuzorij mnogo diatomej, imela dotok iz bolj rasti inskih virov. Taka voda se mora vsekako smatrati za nečisto. Ako se pa pokaže, da so poleg komičnih znakov gnilobe v vodi razne glivne nitke, zoogleje, bakterije, infuzorije in radio-'arije različnih vrst ali ćelo odpadki iz kuhinje, domaćega gospodarstva, ostanki živalskega in drugoga blata itd., tedaj se mora voda brezpogojno zavreči. c) V bakteriološkom oziru. Bakterije, ki so navadno v vodi, nišo same na sebi nevarne človeškemu zdravju, vsekako pa je njih množina morilo za večjo ali manjšo čistoto vode, kajti vsako onečišćenje vode — ne oziraje se na ono po kemičnih obratih — pomnožujc število bakterij v njej. Veliko število bakterij kaže na možnost okužitve, ln to še posebno tedaj, ako so v vodi različne vrste bakterij. Pri presojevanju vode glede nje pitnosti na podlagi bak-teriologičnega izviđa ozirati se je na sledeče: — 108 — 1. V vodi ne sine hiti budilcev gnilobe in vretja. 2. V čisti in dobri vodi ne srne biti preveč bakterijskih kalij. Čista podtalnica in studenčnica iz ncokuženih zemeljskih plastij ima redkokedaj več, nego 5° knl'j °d mikroorganizmov v i c/n3. Pri napravah, ki nišo popolne, stopi število lahko na ioo—200 kalij v i cm*, ki pa ne smejo pripadati več nego IO različnim vrstam. Več nego 500 bakterij v I cm3 navadno nimajo čiste vode. Tuđi višje število bakterij v 1 cnis še ni znak, da je voda slaba, vsekako pa opominja na previdnost pri presojevanju vode. 3. Ako se število bakterij v vodi menjava od časa do časa, tedaj je to znak, da se voda začasno onečisti, in sicer po zemeljskili plasteh ali pa po posebnih dotokih in pri slabili napravah za filtracijo vode. 4. Vode, ki imajo v sebi kužne bolezni povzročajoče mikroorganizme, so popolnoma nesposobne za užitek. d) Presojcvanjc vode za drugo (lomačo in tehniško uporabo. Ražen za pitje rabi se voda za pranje, izpiranje posoil itd. Poleg tega pa se je rabi mnogo tuđi v najrazličnejše tehniške svrhe. Od take vode se mora zahtevati, da kaže vse dobre lastnosti pitne vode. Nekoliko višja in nestalna toplina, nepo-polna čistota, kakor tildi mal duh in prikus vode, se vse še lahko trpi. Ostalih zahtev se pa ne srne prezreti, ker se taka voda često tuđi pije, ako je ljudstvu dostopna. Na specijalne zahteve, katerim mora ustrezati voda za tehnične svrhe, se tu ni mogoče ozirati. 3. Načini preskuševanja. Način preskuševanja sledečih preskušenih voda je bil ta-le: a) Določba posušenega ostanka. V iztehtani platinovi skledici se je 500 do 1000 cm3 filtrirane vode na izhlapilniku izhlapilo, ostanek se je do težne stalnosti pri 1200 C posušil, potetn v eksikatorju ohladil in končno iztehtal. — ioy — b) Določba zgubitka pri žarenju in izžarjenega ostanka7). Posušeni in iztehtani ostanck se je izžaril, potom z ainonijevim karbonatom porosil, posušil tor končno iznova izžaril do težne stalnosti. Tako dobljeni izžarjeni ostanek se je v eksikatorju oliladil ter iztehtal. Razlika med iztchtanim, posušenim in izžarjenim ostankom je enaka zgubitku pri žarenju. c) Za določbo kremikove kislinc se je i liter natanko odmerjene vode izhlapil ali pa izžarjeni ostanek v to svrho porabil. Le-ta se je z zgoščeno (koncentrirano) solneno kislino porosil in Potem v vreli vodi raztopil ter tako dobljena solneno-kisla raz-topina z izločeno kremikovo kislino skozi majhen filter filtrirala. Kremikova kislina se je potem na filtru z vrelo vodo izprala in s filtrom posušila Posušeni filter s kremikovo kislino se je končno v platinovem lončku sežgal in v lončku ostala kremikova kislina 'zžarila, v eksikatorju ohladila in potem iztehtala. d) Filtrat od kremikove kisline se je z bromovo vodo okisal (oksidiral), preostanek broma izparil ter potem železo in glinina kot hidrata izločila z amonijakovo raztopino. Izločeno železo in glinina sta se potem odfiltrirala, izprala, posušila, izžarila in iztehtala. Železo zase se je določilo merilno-kemičnim potom tako, da se je titriralo s kalijevim permanganatom. c) Apno in magnozijo se je določilo v amonijaka-ličnem filtratu od železa in glinine. Apno se je izločilo z °ksalnokislim amonijakom, potem ko se je usedlo, filtriralo in lzpralo, posušilo, izžarilo in kot kalcijev okis (Ca O) iztehtalo. Magnezija se je določila v iiltratu od apna, in sicer tako, da se je filtrat najprej na približno 50 cm1 zgostil. Zgo-sčenemu filtratu se je dodal amonijak in raztopina natrijevega fosfata, na kar se je magnezija po daljšem času izločila kot ■osforovokisla amonijakalična inagnuzija, potem filtrirala, z amo-lijak-vsebujočo vodo izprala, posušila, izžarila in kot pvrofosfo-■"ovokisla magnezija iztehtala, iz katere se je končno izračimila Magnezija {Mg 0). 7) Gliihvcrlust — Gliihriickstand. — 110 — f) Klor se je določil po Mohr-ovem načinu s titrirano raztopino solitrovokislega srebra. x) Žveplena kislina se je določila težno-analitično, in sicer tako, da se je 2OO — 5°° c"li vode z dodatkom solne kisline zgostilo in iz zgoščene vioče raztopine izločila žveplena kislina z raztopino barijevega klorida, potem filtrirala, izprala, posušila in izžarila tcr kot žveplenokisli barij iztehtala, iz katerega težne množine se je končno žveplena kislina kot i' 0^ izračunila. li) Preskušnje na žveplovodik seje vršila le kvalitativno, in sicer tako, da se je nad vodo, ki je bila v do 3/4 napolnjeni steklenici, obesil moker svinčcnosladki papir, katerega počrnitev se je potem v zaprti steklenici opazovala. i) Preskušnja na amonijak se je vršila tuđi samo kvalitativno, in sicer tako, da se je dalo 100 c«1 vode v stekleno betico. Vodi se je dodal I cm'i raztopljene natrijeve lužniue in i cw3 ra/.topine natrijevega karbonata (sode). Vse skupaj se je potem pretreslo in pustilo, da se je usedlo. Od usedline odecjena tekočina preskusila se je končno z N essler-je vim reagensom na amonijak. k) Navzočnost soli tr ove kisline se je dokazala po znanem načinu z difenilaminom. /) Kvalitativna določba solitrne kisline se je izvršila z jodcinkovim škrobom. «) Skupna trdota vode se je izračunila iz težne množine kalcijevega in magnezijevega okisa. n) V svrho drobnogledne (mikroskopske) vodne preiskave, dejala se je voda v šiljast kozarec; nastala usedlina se je potem preiskala pod drobnogledom. o) Pri bakteriološkem preiskavanju uporabljnle so se Petri-jeve skledice. Stele so se kolonije po preteku 48 ur, odkar so bile zasejane. V naslednjih dneh so se potem kolonije vsak dan nazirale. Stetje kolonij se je vršilo s pomočjo močne lupe (povečalnega stekla) in okrogle v dele razdeljene steklcne ploščice. Za hranilo se je uporabljala mesnovodna peptonova — 111 — Relatina. Pri vseh bakteriologičnih preiskavah se je postopalo po Hueppe-jevih navodilili"). Navzočnost gnilobnih bakterij je bilo mogoče spo/.nati že po gnilobnem smradu mesnovodne peptonove gelatine v Petri-jevih skledicali. Za prigledno preskušnjo uporabljala se je sterilizirana raztopina 5^ grozdičnega sladkorja, i g peptona in O'% g natrijevega klorida v ioo cm% vode. Z delom te raz-topine do '/3 napolnjeno sterilizirano in z bombažem zamašeno eproveto vlilo se je I cmz vode, ki se je imela preskusiti. Eproveta postavila se je potem v termostat. Navzočnost gnilobnih bakterij je bilo spoznati po značilnem gnilobnem smradu. Na bakterije, ki provzročajo kužne bolezni, se sploh ni preiskovalo. ------------ V naslcdnjem sestavljcni so uspehi kemičnega, mikro.sko-pičnega in bakteriologičnega preskuševanja kranjskih voda. Zaradi lažjega pregleda so sestavljene lestvice (tabele) urejene po okrožjih posameznih okrajnih glavarstev. Pripomniti je še, da se je pri preskuševanju voda napravilo samo toliko določb, kolikor jih je bilo potreba, da se je lahko odgovorilo na stavljena vprašanja pošiljalcev v preskušnjo poslanih voda. Bakteriologične preskušnje so se napravile le tedaj, ako je bila voda po predpisih zajeta ali pa so se napravile bakterijske kulture na licu inesta po osobju zavoda. Vodne topline so navedene samo tište, katere je poizvedel zavod sam. Geologične tvorbe studenčnih okrožij in vodo prepustnih plastij podtalnic proučil je po možnosti poročevalec. To je bilo potrebno z ozirom na presojevanje voda, toda o tem še pozneje. V onih slučajih, v katerih se gre za vodne naprave večjega obsega, imele bi se geologične razmere vselej uvaževati, ker se na podlagi njih lahko presoja kakovost vode. Konečno mi je še omeniti, da je asistent preskušališča mženir-kemik g. Jakob Turk zadnji dve leti analiziral večino voda. 6) Dr. Ferdinand Hueppc. Dic Methoden der Baktcricn-Korschung. - 112 — Štev. J Politični okraj li i ISv'vJiovid;: ''jJiffi1 li)01 °1608 °0147 oli61 00031 siodovi oo62J' Glavni dolomit, 2 Vndaizl.jubljanico Slom-dolomit, li- ,y()2 0.]omn'C0 * l902 °2020 °0828 01192 - - °'°732 1 "" V°nadZmostom."00 * 190;! °'2070 °'0810 O12CO — — 0 07# a . ■ 5 .-. Voda^Lj^ul.ljanico , lyo;i q2062 008G2 01200 — — OO73u G r VOpodZmiUst'imniC° ' VM] °'2(X)5 °0865 °'1230 - - °'°731 c Izvira v Slern-dolo-._ Vod;i iz Ižiro na mitu, iilavnom do- ,,,,., „.,■.„ ,...,, „<■,„, ,, n"5<)0 7 ,u Karolinški zorniji v lomitu, lias-apnon- 1902 02510 0 1 1H5 01405 — — 007^ ja Ljubljani. cu, jurskem ovlitu; o potočnica. , c Izvira v prcrno^nvi 8 « ^'vLU'janf00 'pcSconc^,".11 19():i 02I10 00730 0'1-ilO 00008 Ki,d„vi OOO^ B! ti)02 °0191 001G() °°331 ~ ' ° ^ U ..-----------------------------------.-------------------------------------......-------------------------------------------------------------------10 StUHudCnTlS.Prl * 1 a Zl\ 1>itje in u w w drugo porabo spo-~~—-_^_ sobna. — 114 — Štev. Politični okraj Gcologičnn. Ime vode tvorl)a izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave ' Skupnega ostankasuše-nega pri 120" C Zgubitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si 0.) Železnega okisa in gli- e» nine (Fe, O3 -f Al2 03) 3 . .. O Stiidenčnica iipod Apnonci (?) karbon- ' „,, 13 JX fZ^Mk-i »ko tvorbe; stu- 1901 0 2M8i 0 0760 01688 - - 0'06^ grar, •" Voda iz izvirnika Masni apnoncc in |Om ,1.99« n.f!8W ll-nOFi O078" *" ** Ižico pri Studencu, gluvni dolomit; te- \M£ O llvo O OBOU Uloao — — «v £ ' ' koča vodu. ^^^* O — 115 — °0l89 001 i6 — — 0 — sledovi 0 — 0-8 8-5 800 V toj vodi jt! mnogo gnilobnih bakterij in plesni. Za pitje so ne more priporouati. 00 ioo — — so il a dokazati se da dokazati moćna reakcija 9-5 — 200 Večinoma pnilobne bakterijo. Vodazapitjo ni sposobna. - OOi()9 — — 0 — moćna reakcija 0 — 126 — 1000 Voda se skali na zraku. Duh in okus ima nc-navaden (tuj). Vscbuie mnogo gnilolmih bakterij. Za pitjo ni sposobna. (H212 — — vid na reakcija močna reakcija vidna reakcija 17-2 — — Voda jo kalna in ru-menkasta tor smrdi po gnojnici. Za pitjo je ta voda popolnoma nesposobna. °«99O 0 0262 — — jako moćna reakcija jako mo^na reakcija jako moćna reakcija 99 30-80 2500 Motna in nečista voda jo izredno trda. Za pitje ni sposobna. °03i6 00201 — — moćna reakcija močna reakcija moćna reakcija 7-8 15-98 — Prav tako. 0077l 00198 — — slabolna reakcija slabotna reakcija slaliotna roakcija 79 2808 850 Prav tako. 00128 — — 0- slcdovi 0 — 30 — 90 Voda jo cista in brez-barvna tor za pitje in drugo porabo sposobna. 0-0l92 00028 00058 — 0 — 0-- 0- 2-2 8G0 — Voda je prečoj čista in za navadno porabo sposolma. °0255 000i3 islcilovi — o-— 0 — 0 — 1-3 12-87 — Prav tako. o-oa3] OOOGO sledovi — 0-— 0 — 0' - Vi 10-91 — Iz razpoklin izvirajoča voda ima lil^C toploto. 0-0247 00058 sledovi — 0 — 0 — 0 — 2-0 11-93 — Voda je cista, istotako tuđi nje duli in okus; za pitjo in drugo porabo sposobna. °0260 00010 sledovi — 0 — 0 — Q-__ 3-1 13 29 100 l'rav tako. / Magnezije (Mg O) 1 1 Kloridov koi natrijev 1 *"* klorid računjenih Žveplene kisline (S O.) Žveplovodika (S H?) Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenila-minom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih mg. kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah Stevilo bakterij v 1 cm3 Opomba — 116 — Štev. 1 Politični okraj j Geolo»ična , . tvorba izvirkov Ime vode oziroma poiltnlnc vode Leto preiskave Skupnega ostanka suše- | nega pri 120° C | Zgubitka pri žarenja Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si Oj) Zeleznega okisa in gli- *> nine(Fe-.03 + Al2O3) 3 o 2G S^Tkifolje": "™'; 1902 0.2102 00800 0-1302 - - O**" 27 Močvirnica. ^jaTu"8"'' 1903 °1196 008i6 °0351 ~ ~ ^ 28 v°đ%*& itlZ '5S;£; 1902 08485 03640 0-4815 0 0182 00709 Ol59) đencu. _____y 29 1 V°danizvT?unillka ^"nj'^^pod"1 1901 0-2438 00890 01548 - - 0^ a talna voda. __-s ■JT Vodu \z vodniaka „., .... . „n\i 30 m Kolodvorske ulico D'^;T'n'^" ; 1900 08432 0-3910 0-4522 - - O-^ 2 »2 v Spodnji Siški. poaiaina voaa. Voda iz vodniaka 31 ea Spodnja Siska » 1900 0'39i3 00840 0-3103 — — " > št. 151. (rt —■— b w Voda iz vodniaka 252 £ Spodnja šiška » 1901 04250 00838 03412 — — " Z št. 106. 60 ____S a « Voda iz vodnjaka .{il.',na karbonskih ^ tjS c Spodnja Šiška »knhovcov in d.lu- 190J. 1-0354 04-OGO 06294 — — 02&^ — liiš. št. 77. vijalni proa; pod-n talna voda. Im . J* -------^ O 34 J ^Snodnjaltt,1"1 "jJSffi'vCda"!' 1901 °'5237 (H21B 04022 °'0033 °-°014 °'°^ o hiš. št. 197. -----j4--------------------------------------:----------------------------------------------------------------------------------------------------- O 35 V0ZR«1ri,^lVs'išnkial!a » 1899 0-3640 0-1180 0-2460 - -liiš. št. 13. Vođa iz vodnjaka v 36 iTu^llittnT • 1905 0-3180 00640 0-2540 - - " družbe. I — 117 — °0O57 00048 slodovi ___ i — p 1 o o \ te e 80 Voda je čisla, istotako njen duh in okus. Prav dobra pitna voda. — 0 — 0 — 0 — 35 309 1000 Imst v sebi gnilobno bakterije. Za domaćo porabo sposobna. °0357 0-023 i' - — vidna reakcija vidna reakcija vidna reakcija 115 20-90 — Vo«la je onesnažona in za pilje malo sposobna. 00058 — — 0-se. da dokazati 0-so da dokazati 0 — 06 11-3 — Voda je čista in brez-barvna ter za pitjo sposobna. °008G O-21O(i O-OII7 — moćna reakcija 22 303 Voda jo čista, a so moćno skali na zraku. Usodlina sestoja iz or-ganskib snovi. Mno^o ^nilobnili liakterij. Voda je moćno onečišćena in za pitje nesposobna — se da dokazati slodovi 0- 0-7 — Voda je čista in so ne skali. Voda je sposobna za pitje in druj;o porabo. ~~~ °U77G 0 0058 0 — dokaj moćna reakcija slahotna r\. reakcija 06 50 Stanje vode je čisto in istotako tuđi dub in okus. Voda je pi'av liobia plina voda. Voda jo kalna in ru-menkasta. Okus vode je nenavaden (tuj). Voda je inlicirana po gnilolmihbaktctijah iu za pitje nesposobna. O()lJO(i 00i'J7 00175 ...... l> 0117 — vidna reakcija jnočna reakcija 3'98 34 59 600 — ()• — vidna reakcija 0 - 632 19-25 — Stanje vodo jo čisto; istotako tuđi duh iu okus. Voda jo sposobna za pilje in drugo porabo. — 0 — sledovi sledovi 90 — — Stanjo vode jo čisto; prav tako tuđi duh in okus. Voda je za pitje in drugo porabo sposobna. — ()• — 0-- 0 — — — Stanjo vodo je čisto; prav tako tuđi dub in okus. Voda jo sposobna za pitje iu drugo porabo. /Magnezije (Mg O) I ~ \ Kioridov kot nafrijev \\ ""* ■ I klorid računjenih ! Žvcplenc kisline Zveplovodika (S Ht) Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenila-minom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v l litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stoplnjah Sfcvilo bakterij v 1 cm< Opomha - 1 1 Ft — Štev. Politični okraj Geologičqa Ime vode ■ tvorba izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave Skupnega ostanka suše- , nepa pri 12(1» C Zjubitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si O.1 Zeleznepa okisa in gli- P nine(Ke2O3+Al.Oj) g — j 0 V M>«& (,Ca O> \ * 37 V«uSk:l Iknljeva"- 1901 OG-ill 0-2190 0-4221 - - 0^ bi. 107 (ilinco. talna voda. Studenčnica I v St. Škiiljovc.i i.i po- ; , 38 Vidu. (Vodovod jconci karlmnskc 1!)()2 0 («10 0'01-il O'OKii) — 00039, O^ a knozošk. zavodov). tvorbe; studene- , JA nica. I . a btudenenirall v St. ' ^ ;-5<) ._ Vidu: iVndovod , 1902 OO2G3 0 0130 00133 — i 00020' OOOi1 — knezošk. zavodov). i 1 ■° 1 —^ s 40 Z1 Stušuv"iua V ' 1901 °'0395 °0018 °03" — — °'01 2 ! 41 i ftInvid%irKa '"»iffi'vSSn/ l9()l °'3368 0()i)3° 0-2«8 - - 00982 O i ^ i " Voda iz vodnjaka v ])iluvijalnipiod;ođ ,1 42 Z Selu pri Ljubljani strani iiilitrirana 1901 03533 (M-1G0 02073 — — O'l™ M (samostan). voda I.juliljaniee. 43 I VosoluZiušd"ia5aV • 1901 0G599 02980 0-3619 - - O^0 n 41 « Vsolu'z|ul'itt. V * 1901 04338 0-2402 01936 - - (H&"6 'a , ^ *5 0 VsiauiZhišd8"tian.V ' 19010-348101739 01742 - _ OlO°° 46 « Mo'te pdLjubija^ , 1901 0-2812 01132 0 1710' - ' - OO785 ® hišna št :I7. i j ^__^ 47 ^.'ste",!™'^0^11 » i9°,] o27(i°°|2io°'i62° - - °'o9lž 1 ! __-48 VMvi,izi,i;°''ri;«a ' 1901 °'3281 01140 0 2141 - - O'H78 i ili Vode št. 15. JG in 17 irnajo v sebi mnogo amlobnili bakterij in plesnivea (l'enicilliuiu gluucuin). — 119 — 0014« — i- slednvi r 1G- 27-40 — Vcnla ima tlu li po ž.ve-plovodiku. Okus vode je iicuavadcn (tuj). Voda ni za pitje sposobna. 0-0012 00058 — — 0- 0 — 0 — — 0-77 — Stanje vode je ('isto; prav tako tildi duh in okus. Voda je mehka tor dobra pitna voda. °0008 0 0058 o-- 0- 0- _ 051 — Voda je zelo motika, a cista ter z:i pitje in drugo porabo popol-noma sposobna. °0013 00028 — — 0 — slcdovi 0 — 85 1-6 50 Prav tako. 00298 00234 ___ — — Q.__ sledovi 0 — 6-0 139 — Stanje vodo jo čisto; prav tako tuđi duh in okus. Voda je za pitje in drugo porabo sposobna. °0G33 00058 — sledovi moćna reakcija sledovi 1-5 19 07 — Stanjo vodo jo čisto; prav tako tuđi dub in okus. Voda jo za pitje še sposobna. 00525 00317 — — moćna reakcija moćna reakcija moćna reakcija 200 2805 — Voda jo inlicirana po gnilotinih bakterijah in za pitje nesposobna. °03l6 0 0234 — — sledovi moćna reakcija slodovi 230 19-48 — Voda je po gnojišću inlicirana, se skali na zraku iu ima nenn-vaden (tujl duh in okus. Za pitje ta voda ni sposobna. U0336 00315 _ — sledovi moćna reakcija sledovi 200 14-78 — Prav tako. °0288 00320 — — inočna reakcija moćna reakcija moćna reakcija 150 11-88 — Voda ima nenavaden (tup dub iiv okus. Za pitjo ni sposobna °<>3O9 00340 — sledovi moćna reakcija moćna reakcija 200 13-45 — Voda 80 na zraku sMili in ima nečist dub in okus ter je prav slaba pitna voda. 0 0288 0 023i — srodnjo moćna reakcija mofna reakcija srednjo moćna reakcija 18 0 11-88 — So za pitjo ne moro pnporočati. / Magnezije (Mg O) II "" /i Kloridov kot natrijev | n 1 klorid računjenih c 1 Zveplene kisline i Žveplovodika iS Hs) Amonijaka (z Xessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenila-minom'l I Solitrne kisline (z jodcinkovim | škrobom) i Za okisbo (oksidacijo) organskih , snovi v 1 litra vode potrebnih i mg kalijevega permanganata ' Skupna trdota vode v nemških i trdotnih stopinjah ; !>tevilo bakterij v i cm3 Opomba — 120 — Štev. j Politični okraj Geologična Ime vođe tvorba izvirkov oziromn podtalne vode Leto preiskave Skupnega ostanka suše-nepa pri 120" C | Zgubitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline Železnega okisa in gli- f> nine(FejOs + Al2O3) 3 \i < i 49 fchie"SiJS t '"It^,,^ I5H)2 0-2833 0-1248 0-1685 - | - ! 0^ Studencu. , ] _ ,,.-■■ ,, Skriliavci in pe- , i ^jf. IM 2 lotociiica u potoka Sčenci kurbonskr 1002 0 0i(i!) OOIDS 00271 — — O'O"' * IlizovikvBizoviku. ivnrl)0. i.otnCi.i.u. c -'^ 61 f /altopril)™1^. 'Mtiff vPo,™;!: 1!)02 °'3275 °'1162 °-2113i ~ ~ °'0^ z ...........'.......------------------ ■ ■■ ■ ; 52 2 V'"vl1\ir.lvoCd1XkB * ISOH 0'.r)306|0-173il 0-3573' — — O'l61' i i i.. ■-5;! « V"lI'llH1zovikTkB " V.»lu iz ribnjaka. 1902O1413O1002OO411 - - OOl^ a VnJa iz vođniaka .... ..... ! »aC^ 5J. > /.-srhko-v,. tovarne Dilnvijalni pro.1; |90| 0 2010 00852 01168 — — 0'09-" ca v Fužinah. podlalna voda. ; j M 1 5f, S "ih!X^ ^Kilia. 189!) 0 2500 OOC80 0-18201 - - ; -c di'iicu« pri Vrliniki. , j _^--5G i .|S>ri,u6evcgalstu- . 1899 O2I5O 00420 0 1730 - -o dimca« pri Vrliniki : 1 i 57 f ^'„'o^m?!^:' KaX^!^ti; 1901 0-26M 0-0930 0-1G89 0-0196^ O0*»; 58° St"iS:'iZ 'k0Kiorr 1?05 0-2930 0-1000,0-1924 - - 00# studoii^nicrt. | j ., . l-i (Jrobije dolomita in 1 i ni7fi 59 v^orovnici "Pnen<-ov:i)o vodo jo ("isto; duh in okus vode jo dukaj čist. Voda jo porabtia. ^ ~- — __ moćna reakcija inočna reakciju inočna reakcija 14-0 700 So za l'itjo n« more pripurorati. 0 0175 0 — 0 — 0 — 3-2 220 — Stanjo vodo je čisto in prav tako tuđi duh trt okus. Voda jo ttda, loda za pitje ni druK" porabo sposobna. °'(X)6o — . inoona reakcija slabotna reakcija slabotna reakcija 122 21-44 _ Voda je kalna in iu-javkusla ter sploh moćno onečišćena. °O22O 00058 U — 0 — 0 — 0(i 123 (JO Stanje vode je čisto in prav tako tuđi duh in okus. Voda je pnpol-noma sposobna za pitje in drago porabo. -- 00075 -_. ()■— sledovi 0 — 40 0-9 — l'rav tako. 00058 0- sleđovi 0- i-2 08 i i 1 ; i Prav lako. — — — 0 — 0 — 0 — — 62 Gorak vrelee. Toplota + 20" C. 0 0059 0- 0 — 0 — 1G-33 Stanje vode jo čisto in prav tako tuđi duh in okus. Voda je popol-nonia sposobna za pitje in drugo porabo. --------- moćna reakcija moćna reakcija moćna reakcija — 20-0 — Voia jo kalna in ima nečist dub in okus. Za pitje se ne more priporoćati. 1 Magnezije (Mg O) jj ^ 1 Kloridov kot natrijev u p I ' klorid ra^unjenih fj 1 Žveplene kisline i /veplovodika (S II*) Amonijaka iz Nessler-jevim reagensomj Solitrove kisline (z difeni'a- i minom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) i Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih ; mg kalijevega permanganata • Skupna trdota vode v nomških trdntnih stopinjah Stevilo bakteiij v 1 cm:t j Opomba — 122 — Štev. Politični okraj | Geologična . . tvorba izvirkov Ime vode oziroma poiltalnc vode Leto preiskave Skupnoga ostanka suše-neca pri 121" <_'. Zimbitka pri žarenju Iz/arjeneira ostanka Krcmikove kisline i iSi O.,'i ! /oleznpga okisa in grli- p ■■■-..... - i o 60 LJSSti ik1^! 8tJS;i!;, 1898 0-1661 - - : 0 0083 0 0020 0^ Loki. . 6i rs.vo"prii sk..rji sk"^;,irr: iw)8 °1995 - - - - o0^ Loki. 62 Si^klJji IK98O-2OI01 - - - - ' 0^J •"> l-nki. . ^ c ... . a u : G-l * ShniciKj.ii.Mi/.sif.i-o % 19(H) O-SOlo' — — 00102 00299 00^S l/i I l^ G-i " mžutinLVSnmo- » 1900 O'liHO 0 0;!00 O'lOooi - - \^ rt stana v Skol'ji Lnki. i ' ^ | | 6S « "kS1!™™'^1 , 1900 0 2730 00800 01930, - - ! O«^ = Stari l.oki. n ■ u 1 - _---* o ! ' i Vođa i?, voilnjaka ,..... , ,o?5 66 1. Uišo štov. a« v Diluvijaliii |m..l; 1 (J03 ()'635O 0 2285 O--4OG5 — — O'l1' ,N Slilii l.oki. pudtaliiii viuhi. o ■^ i Q 67 sv."!u™.,."pri Sk"E;?Elw; 1901 O2B52100910 01612: - - 0-0^ Skofji l.nki. * ' 1 ! 68 slTov"cncemP,"! . 1903 02231 00870 0-1361 - - | O40*9 Škofji Loki. i ,.^-«10 "'"ov^pif1 , 1902 0-2301 00730 01571 - \ - \^>® Skoi'ji Loki. _^^--Studcnčnicc St. 67, 68 in 69 so se prciskale radi naprave vodovoda v Škofji LoK1- — 123 — °OO72 00058 sledovi l' i 1 10 60 Slanji1 vinlc je risto in piav (ako lu
  • (;. Voda je popolnoma sposobna za pitje iu drugo porabo. Hil2 0O058 — — 0 — 0- 0- 07 1190 ._ Prav tako. >o3l1 0()0!)7 sMnvi — ()■— 0 — ...... 0 — 0-5 11 r> i 21) l*rav taku. / Magnezije (Mg O) ! _ / / ------- — —JI X I klorid računjeuih ' Žveplene kisline /vcplovodika Amonijaka |z Nessler-jevim it'afrensoin i Solitrove kisline (z dtfenita-m i no ni) Solitrne kisline (z jodcinkovim ikrobomi 7.0. okisbo loksidacijo) organskih ?noTi v 1 litru vode potrebnih mg kalijevega pennanganata Skupna trdota vode v nem^kih trdotnih stopinjah Stcvilo bakterij v 1 cin:t j Opumba — 1LM — Štev. Politični okraj j i Gcolo^ićna Ime vode tvi)ll)a izvirkov oziroma pudtalne vode Leto preiskave Skupneira ostanka suše- ( neca pri 120» C j ZL'uliitka pri žarenja i Izžarjencza ostanka ! Kremikove kisline (Si 0.1 i Zeleznega okisa in gli- ; p ! nine(Fc.0j+.\lj03) a j _____________________ _. i: = : i Vmla iz vnilnjaka . . ; au 70 '"'Lkot'Lo'ki: !-itiC'vSJ»!: """» 0 2G10 0 1192,01448 - - 00«^ 71 Sjil-Ai!&i ^'SS;;nl'c: l:(05()-3y0o: 0 1130,0-2585 - - 0 ^ tr« stov. 57. I i i ! : ! I 72 a Kapni«. v Kranj.i. Kapnioa 1904 0 (»528 00328 00200 - j - ' " U! 73 > Sl^Tv »"-'.i. l«M)*O-173r, 0-0678 0-1.S7, - | - - tn Kranju. j 7-i > vmlnjakaM.T? l'JOi O1S37 0 O7i2 01005 - " \ ^ Krunju. | 75 2. Sak^a'Tv 'SS'vK11 l!K)4O-3f)8H»2»l»(V12G5; - - ," " Kranju. n 7(i o Ccp'H.ic'TSi,-- ''"'sUiilnllS!11'1'' 1898 °a058 ~ - 0008S ()O2G8 ° ■N j ° ■ i 77 o ^t^v^, Vc^;n^a':li; l«!>8 » 17f>t) - — 00102 00101 0"0& ' i — 125 — 0-0225 00177 - 1 o f li p te o 8 Voda je ćislaj>o stanju, Itarvi, duhu in okusu. Lysedlina sestoja iz rudniuskili snovi. Voda je prav dobra pitna voda. °0337 00380 — — 0 — vidna reakcija 0 — — lo-17 — Voda je nekoliko kalna po rudninskih sno-veh, ki so hitro vse-dejo. Uuhin okus vodo stu čista. Voda je za pitje in drugo porabo sposobna. 000i3 — — slabotna reakcija sledovi vidna reakcija 1-4 — 2000 Vsebujo mnogo ?ni-lohnib baktorij. Duh in okus imanenavaden (tuj). Se no more za pitje priporočati. 00014 — — 0 — ()•— 0- 072 — 50 Voda je čista po stanju, barvi, duhu in okusu. Voda jo porabna za pitje. 00058 — — 0- 0 — 0- 057 — 100 Prav tako. 00489 — — slabotna reakcija sledovi vidna reakcija 0-72 — 10000 Vsobujo mnogo grii-lobnib haktenj in ima zaduhcl duh. Se ne more za pitje pripo-rocati. °02n slođovt — — sledovi vidna reakcija 0- 0-2 124 — Voda je brezbarvna in čista. Usedlina sostoja iz rudninskih snovi. Dobra pitna voda in tuđi drugaćo porabna. «0O73 aledovi — — 0 — 0- o- - 10 30 — Voda je brezbarvna. Stanje vodo jo čisto in istotako tuđi duh in okus Umuilina sestoja iz rudninskih snovi. Vođa je prav dobra pitna voda. °oag6 00058 slcđovi sleilovi — 0 — 0 — 0 — 0-85 5-4 — Voda jo brezbarvna. Starije vodo je čisto in prav tako tuđi duh in okus. Izvrntna pitna voda. — — 0- o-- 0- 08 100 Prav tako. IO 7------------------------------11 1 Magnezije (Mg O) /I !--------—/~7/ Kloridov kot natrijev I "2 \\ klorid računjenih j 1 Žveptene kisline (.S O31 Žveplovodika (S H.) Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z đifenil-aminom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidac jo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah Stevilo bakterij v 1 cm1 Opomba — 126 — Štev. Politični okraj Gcologična Ime vode tvorba izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave Skupnega ostanka suše- j nega pri 1200 C Zgabitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si Oj) Železnega okisa in gli- v nine(Fe,05+Ali03) g "S1 i l. Studenunica iz ■., ... ,. „«sf 80 * Zapog pri SmM- hkolte^K"°c; 1901 0-3315 0-1473 0-18i8 - - O'^ > £ _______ __________ ____________________________^ 8. f ™^rS1 te^f*^. 1905 01865100^00901 - - 0«*«' M Selci. c____________________ __________^-^ 82 i StUKra"-ua I)r' G1satml'enĆni"l"; 1905 °'2961 0098° 01881 ~ ~ 0'1 m I V0dp,.iiTacUmrCa ^tmlc.S'.'ica01 1902 O2214 °'0814 Olm ~ ~ Q'^ i i i i i i 8* ""Si^i""1- GšauVđLo0nica.it; 190i °1893 °'B25 °'1368 - - °'038' liegunjah. ! a •— Studcnunica iz ntxA 85 =• studonca .orh« pri « 190i 0 1967 00335 01632 — — 00»* O IlcgUlljilll. •o a?__________________,________,_________.____________________________________________-^ > Voda iz javnoga Diluvijalni prod; irqo n-7Qfin O-1A9O nRRin 0Jl8^ Ob ~ vodnjaka v Radov- podtalnica 18"" " /8oU U J.44U U OOIU — — « fe ___1iil^____________________'__....._________________________________,_________^^ 2 i « « Si'tr„fi''iCMoileUl Apn(!nt0vorbe;0nSkC 1901 0-2399! O'lOOl 0-1398 - - 0072° Ju3 studcnčnica. c ^^- u u. o «8 f V°d,"jim,ml^ka 'rtudeuffl0' 1901 0-25i0 00.460 0-1580 - 0 0123 O^3 u O ____^ Studenčnica na -, ... ,. ., nfl0 89 Hlođu (vila »Sos- fekoljkaatiapnoncc; Wq% 02998 01297 01701 — — °° novka«). studencnioa. ; T ! I Studence št. 84 ima tuđi ime »Mravljinec«. — 127 — I Magnezije ^lg O) jj ~ li 1 Kloridov kot natrijev ~* 11 klorid računjenih = I Žveplene kisline i (S O31 ! Žveplovođika (S Ht) Amonijaka iz Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenil-aminom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah ^tevilo bakterij v 1 cm' Opomba 1 Voda j(> brezbarvna in (j.jj- čista Usodlina sestoja "76 .tadovi _ _ o- 0- 0- 1-4 18-48 70 IZ^^JZk sposobna za pilje in ^^^ drugo porabo. ~ 1 Slanjo vode jo čisto in U'OlOfjl _ „ prav tako tuđi (luli ili Jb slcdovi — — 0-— 0- 0— — 6-91 — okus. Vođa je za pitje in drugo porabo popol-\^_^ norna sposobna. °338| 0 0058 »'»'lovi _ 0— 0 — 0— 06 1BG — l'"»v tako. Q.n^ Voda jo brozbarvna; "60 0'0'i7 __ i __ 0'__ moćna moćna __ 24'^i — ^11'1 'n °^m ima čist. reakcija reakcija Se za pitjo no moro "*—^^^^ I priporočati. ! li II! i 1 Voda je brezbamia in Qn, 1 ! čista. Toplota +10" C u*;)5 o-OOii siedov, - 0- 0- 0- 2-3 9-9 50 ^^".'»iC.; i ■ sposobnu za pitjo in "--^_^ vsako drugo porabo. Voda jo brozharvnu in 0.o , S čisla.'r«pl««"+'JT."C ^U),^!) s.edovi _ 0-0-0- 1-4 10-61 110 Lr^Tpopo1;: 1 noma sposobna /.a pitjo in drugo porabo. °°727 ooW n-omr vidna ja^° ja^° 19-n v\-r Xoda }°v^ia^ a,so VJUjy» OUiiiJu — reakcija mofina moćna lđ O dO'O — brzo skali na zraku. "^--^__ I reakcija reakcija Za pitjo ni sposobna. (v i I Voda jo brozbarvna in 0i68| 00058 - - 0- 0- 0- 1-0 13-70 - ^?a +Jio"'cJttfa io sposobna za ]>ifjo •-- ; j in vsako drugo porabo. : Voda se skali, kor se jv ! izloči železni htdroksid u! u W701 sledovi — 0-— 0-— 0-— — 13-5 — „kus jo prečoj čist. Vsebujo baklorijo že-lcznj;icfi. Jošo zapilje sposobna. 0'()O|fi i Voda jo brozbarvna in *" 0-0058 0- 0- 0- 1-') t)J. čista. Jo sposobna za « « « i i u i ^-.0 jn (irl||,0 pora|)n. Toplina +10" C. 1 128 Štev. | Politični okraj Geologična Ime vode lvorba izvilkov oziroma pudtalne vode Leto preiskave |i Skupnega ostanka suše- j| nega pri 120° C Zgubitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si 0.) Zeleznega okisa in gli- *> nine(Fe,03 + Al20j) 3 o \ \< 90 V0daniIBtada.VBriil ŠkuK6.li«?0C: 1902 O26O° 0#0993 »-I«« - - 0-0*1 91 VOvagrlđu8BlodnCa ' 1902 °2659 0095° °1709 - - ^ g2 r Voaa^u-^vodn^aka . m% 0^222 0"0746 0'1476 — — O-063" o ot 93 - ^vna^SUaial^ vc'anoma'dl'lnit; 1900 02940 0'0990 0'1950 - - 0l05* ^ v '' studončnica. a) ^^-rt 9i \ sSh, LS°,čra.li0; 190i 0'2490 0-1143 0-1347 - - O^4 «__^-o e ča Voda iz »Kocono- „n] 95 u voga studenca. « 1 f:°'P"i7+2*c zračne toplnte. .le iz-vrstno porabna za pitjo ^^^^_ in drugo potrebo. Voda je brozbarvna O'Qup_ lor čista po stanju, "7 0-0029 sledovi _ 0-— 0-— 0-— 247 12-58 — ''"'",' i" "k'!s"- Jc, " " " "do prav dobra pitnn voila tor sposobna za vs;iko ^ ^^ clrugo porabo. Stanje vodo dokaj ^ OHSe čisto. Jo brezbarvna iu °eo 0 011G slodovi _ 0-— 0-- 0-— — 16-40 250 |>"uiiiokuBiićiatn. iuiv> ukjv Izlocok je rudninkoga izvira Je porabna za ^^-—__ pitje in druge potrebo. 130 Štev. Politični okraj Gcolojjična Ime vode lvorl)!l. izvirkov oziroma podtalnu vode Leto preiskave Skupnejra ostanka suše-ncua pri 120° C Zgubitka pri žarenju | Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si Os) Železnega okisa in gli- JJ nine(Fe.O3 + Al.O3) g 98 V2tađei^"r!SieS?a »i"'«^1^^""«™ I»0o O-i235!o0850 0-3385 - - O'^1 99 Vo<'p™dmvo,uripu LiS,Saic; 19U5 ()2G18 ooi55 °'2163 - - °'l00S 100 S VMiLtleSr TrScffi:eCi l!Wi 0'2<31 O-O897J 0-18M - - 0^ *— postajo Uolirova 101 I ,^„^p^5e. ^SS-' 190^ 01226 0-0451 0-0779 - - 0<& Otf sonicah. potounica. ^ a ^ Karl)onskiapnonec, e |l02 „ Statačnica pri ^"^^»^ver- l<)0^ 0 11S5 0 OB25 00910 00052 0 00U 005* n studcaGnica. w Voda iz vodnjaka (lorska naplavina tacfl H« «M l.išna št. 112 na na Savskom pm.lii; 1905 O35G1 0 0594 02970 — — 01^ " Joscnicali. podtalnica. a ^ JA ° Voda iz sludonca Karlionskiapnpnec, ; ^ 104 « »Ukova. nri k""°,fk' .'.'.' v"- 1904 ()' 1942! - n. (>• P-A. čista. Je prav dobra — — U— U— U— — 04 — pUna V0(la ter tudi --—^^ drugačc porabna. q.^ Voda je brczliarvna in **ll2 n.rw~>^r, „ „ „ «„..-_ čista. Neznatna used-Xi 00058 — — 0-— 0-— 0— 09 11-77 — lina jo rudninskop.iz-vira. Jo izvrstna pitna "^^■^.^ voda. 108 Vodnjak (rrajšiMne Able (HaM>ac!rt. Školjkastiapnenec; studenčnica. 1898 0 2374 — — 00016 00022 0083° 109 Vodnjak graj^ćinc Krumpork. • 181)9 04470 — — 00011 00012 016^ 110 mu ik Voda iz vodnjaka na kolodvoru v Trzinu. (Slina karbonskih škriljuvccv in pe-BČonccv; podtalnica 1903 03425 00999 0-2426 — 00356 O-H60 111 ta ca Voda iz vodnjaka v Trzimi hiš. št. 14. * 1903 03377 00795 0-2582 — 00385 0-U8" 112 > vi Voda iz arteziakega vminjaka v Trzinu hiti. bt. 14. 1903 02582 00721 01861 — 00372 0086' 113 IM C3 Voda vi. I*šato pri Trzinu. Potočnicn. 1903 0-2045 00601 0-1444 — 00041 00733 114 115 je okrajneg Voda iz vodnjaka v (ionijili Doin/.alah. Diluviialni proil; podtalnica. 1809 01900 — — — — 0 077° Voda iz vodnjaka v Dotn/alah, » 1901 01732 00678 0i054 — — 110 O •i* Voda iz studonca I Hova pri Kainniku. Karbonska tvorlia; studončnica. 1902 00308 00135 00173 — — O0029 117 O Voda iz studenca II Hova pri Kamniku. 1902 00292 00158 00134 — — 0-002° 118 Voda iz Zagorice pri Ilovih. 1903 00521 00140 00381 — — 0013 119 Voda iz Dio pri Hovih. • 1903 00607 00207 00400 — — 001&8 120 Voda iz vodnjaka v Kainniku. Groblje. 1903 0-2398 00720 01678 — — 0-089° l32 Štev. Politični okraj GeoloRična Ime vode tvorba izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave | Skupnega ostanka suše-nega pri 120» C Zgabitka pri žarenju 1 Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si O2) Železnega okisa in gli- v nine(Fe2O3 + Al2O3) g -----------------------------------li o 133 1 Magnezije (Mg O) 1 ** /l Kloridov feot natrijev il klorid računjenih j c l| Žveplene kislino Žveplovodika (S H.) Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kislinc (z difenil-aminom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah Število bakterij v 1 cm3 Opomba Voda je brezbarvna q~ i ter cista po duhu in u'76! slMlovi ! _ _ 0 — sledovi 0— 0-36 106 — °i?su- lNeznalna. " uscdlinu jo rudmn-| : ! skega izvira Jo dobra pitna voda. 1 Voda je brezbarvna n- ' ' : ter čista po stanju, uuu.SjU — — U— reakcija U— UOa j JJđ — znatna usedlirm jo ! j rmlninsko^a izvira. Jo ~-^^ j dobra pitna vodn. O(i<)rvf ; , u . - jal"1 Voda jo čista, a se *J5;()'O175 — sIa?otim: ()•— m?cn.a »laba _ 15-7 _ skali vsled izločitvo reakcija reakcija reakcija železiiega hi.lroksida. '^'1 0-ni'tft slabotna n. močna J,ak.° . i SUU120 — — ; 0 — ;retvkcija [reakcija ~ 10 8 — Prav tako. (j.r. | , Voda je brezbarvna in '&i (Vnnua n močna slabotna o.q precej čista Jo po-"UOO — — U — roakcija r(!akcija ! •' a — ra|,na za navadno po-^~^^_ : | i rabo. i < Voda je brezbarvna in (J.r, 1 čista. Neznatna used-'83 »ledovi _ _!()■-! 0•— 0-— 04 10-2 - !'"'" jo, ruil"ins,kV.i5n | u " u ( lu' izvira Je prav dobra pitna voda in tuđi ^~-^_ drugače porabna. ^" 000581 — — 0 — 0- 0— 06 — j — Prav (ako /*H9 0-0057 — — 0— 0— 0 — 08 0 9 — Prav tako. _^|>9 00058 — — 0-— i 0— 0— 0 8 10 — Prav tako. ^^ 00058 - _ 0 — 0— 0 — 1-6 1-7 — Prav tako. ^^19 00087 — — 1 0— 0 — 0— 17 18 — Pr»v ^k°-).y^. i Voda jo brezbarvna in '19 00087 - _ sledovi sledovi sledovi 08 138 10000^^^^ ~~~^^-_^ more pripuročati. u 134 Štev. Politični okraj Gcologičim Ime vode tvorba izvirkov oziroma podlalnc vode Leto preiskave Skapnega ostanka suše- . nepa pri 120" C il Zjrubitka pri žarenju j Izžarjenega ostanka > Kremikove kislinc (Si Os) ^ Železneira okisa in gli- : -nine(Fe;.0:,+ Ali03) H = rt _ 1 1 i Voda iz vođnjaka v .. „rf 121 Mokinjah pri Diluv.jaliie lerase; | ()02 0 3453 009OG 02547 — — O1^ Karimikii. taiimtiLunca. | -^ i ' "n ; .-E . _ -—"^ ..... ; i rt ,r . . .... , Morski miocen. [ i rtflj 199 > Vo(la .lz. s*-)kIpJc: posck inNnliporski |n,u ,vom» n-19ar, m-it-T ' 0P0^ jg Aloravoah. „^ > « 1 ; M ■ . - '■ -i—^"" 123 | vV^BlKt«do',S"pH ■ ISM)4 0-149510 0(iH)'0-0865; - \ - \^ ^ Moravčah. j ^y )2i 1 S'udMo,^vcaiZ ' 1904 0-3044 0-129-i. 0-1750 - - 0l$ ;g ' ■ i ! j______^ lm 125 i/,po?uzioka'crrne. P«!'«"'««. 1903 0 1700 0 0704 0 0996 -■ ' — 126 "'IŠin^ n^'sludcUL, 18!)8 0 2293 - - 00012 0 0023 0^ cd s ■ ■ . "(7 ! o c-127 1 Shp^™nia v • 189!) 0-3460 - - 00234 01875 0^ T3 ' i ' rt 128 f ^tojnihu'^m! • 18!)!) 0 5520 01100 0-4420 - -o at _ _^-129 x SlniT.i'-JTr'/ - 1899 01820 0 0840 0 0980 - — "\ 135 1 Magnezije (Mg Oi I/ " li KJoridov kot natrijev ( "" /1 klorid računjenih | c II Žveplene kisline 1 Žveplovodika ^S Hj) 1 Amonijaka iz Xessler-jevim 1 reagensom) 1 Solitrove kisline (z difenil- 1 aminom) 1 Solitrne kisline (z jođcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v i litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemskih. trdotnih. stopinjah Ktevilo bakterij v 1 cm3 . 0puni ha i i i 'i 1 Voda jo hrozbarvna Q.a. i ' i i tur čista po stanju, 1?2 00117 B'edovi _ o-- slodovi (»•_ o-6 ' 1*20 00 ii^V^^VjTt vod« znaša + l' " ^1 ^^ Jo dobia pitna voda. > ' | Voda {e kalna in so ,. ! [ počasioisti. Ilarvoima °'0l IWW ■ vidna: o.o, q.-n i sivkasto-rujavo. Duh , uW3i; — — 0— slodovi reakcija ""' " '" 1 — Je iist; okus pozorniji. || Jo za navadno pnrano I; . , sposobna; za pitjo pa ^-.^^^ i seno moro priporočati. °°62 0 0117 - '' - 0-- slodovi 0-- 185 i-00 - ithv lak... Q li.. Voda jo hrozbarvna in ^Ouon _ 0- -lodovi o_ 2-53 16-55 - ^ K£ £ ^~-~^__ I rabo sposobna. Predstojeći podalki se tićejo liltrirano vodo; "~" sledovi 0'0249 „ ,, „. __ razun tega zadržujo CaSO4 u " U— — — — 5-*a25(! suspendiranih i rudninskifi in (»'32 ."» g -^^^^^ organskih snovi v 1 i. Voda jo bie/.barvna t).A., j ter po stanju, duliu in liJ3 »ledovi i sledovi _ 0-— »lolovi () )•;-, . H-8 80 "kusu čista. Neznatna i " . " ' ' ° u usedlma jo rudnin-1 skega izviru. Jo prav '^■--__ , j dobra pitna voda. Voda jo brezbarvna in i čista, a se kmalu skali, ) (i. 1 ker se izloči iz njo "'0U017 - - 0- 0- 0- - ; 1G-8 60 ^iiSSIs.^ ! i i so »čisti in jo popol- i norna sposobna za pitj o 1 in drugo porabo. Vsebujo mnogo gni-lobnili liaktcrij ~~ ()()9<)i moćna | moćna ' moćna „„.„ |.,na Znatna uspdlina fo or-JJl — ! — ircakcija reakcija reakcija 2J ° :- "' . UW ganskega izvira Voda ! 1 [ jo kalna; nje duh in okus nećist. Voda ni za pitjo sposobna. --i! ^ 100351 _ _ moćna moćna moćna i q.q __ 15qq Prav tako. ^~~-____ i 1 reakcija reakcija reakcija ! t 136 Štev. Politični okraj j Gcologična Ime vode tv"rba izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave Skupnega ostanka suše-nega pri 120° C Zgubitka pri žarenja Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si ot) o Železnega okisa in gli- p nine(Fe.034-Al20,) = ! - i 1 130 ^'^.jaka^ „em";tdenč^ča. 1899 0 548 \ 00900 04580 - \ - -v Postojni. ; 131 H'IH "udHtadi»E0Ci 19(W 0110° - - - - oo*80 e 132 | (ior"vre,nna ^'TdŠ.S'"10' 1900 °'2665' 00850i °'181fi ~ ~ ^ o (Hrituf). ... , °" : 1 ! i.^-138 - Voda iz izvirnikov Rainovrstni 1900 0 1585 0 0i39 01H6 — — 0^ if. itoKG. upncnci. ^^s 13i ™ V0<'priiSlavh1Zi'.ika* KapPnon"cki l9()0 °'1928 °'0620 01308 ~ | ~ °'^ \'V\ "Se Voda iz studenca I Eocenski peščenci in i (>ao n. 177F. OOnfi'ii O 11 < O I 0'^' lđd pri Novi Sušici. lapor; studenčnica. '^ «"'0 ««!»o U11.U| — — "^ 136 « VnrdiaNoviU^"wH * 1902 OOi4° ° 016° OO28° ~ ~ ^ uri li uvi ou^icia ^^^ 13; 2 Vlad ^adanS'em0'1 . 1902 01035 00310 00725 - - 00^ ^ Selom. ! ____s t--8 S lošanalKal '"SSa^ 1«)S 0 1580J 0'0i70 01110 - - 0^. u f O ,...,, Eoconski poščenci, i ,« iao Vodaizstudoncain lapor, nuraulitski ioa/ ,-, 1B9Q n-ncen n-11OU OO"*' I3'j Pelelmje apnenec; studene- 190*01878 0 0680 0 1198 - — » (St. Pctor). ni'Cil l!0 V0đaiJZet:irnjraI . 1904 0-2006 0-0747 0-1268 - - " ' (St. Petor). __^_^ 137 ----------------------------------II ^ /Magnezije (Mg O) II — Kloridov kot natrijev C f klorid računjenih Zveplene kisline (S 0s> Žveplovodika (S Hs) Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenil-aminom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih j mg kalijevega permanganata ; Skupna trdota vode v nemŠkih . trdotnih stopinjah Stevilo bakterij v 1 crn' Opomha Webnjo ninoi^o gni-' lohnih h.-lktctij. - 0OO0-/ , • moćna i moćnu 17,v ' 1(;on Znatna uscdlina jo or-OO9J2 — — vsebujo reakcija „akcija 17 0 — 1000 puiskoga lavira. Voda ' ' \ jo kolna; njo duh in : j okus nečist. Voda ni ^ j za pitje sposobna. | | Voda jo hrezliarvna in (. , cista po stanju, dulm °oo* 0 0058; HWo»i _ o-- ~,' o- :+o 5-2 <)o il?!^;,,,^" j | izviru. .Ie prav dobra ~--^^^ i pitna voda. | Voda je brezharvna in čista. Neznatna usod-U'hie, ! '' Una ic rudninskoea in U1°i 00058 slcdovi i - 0-— sledovi[ 0-- •!■■() 11" 100 organskrsa izvira. Jo | : 1 prav dolira pitna voda | tor sposobna tuđi za --^i i drugo porabo. °U4 00030 slodovi _ 0 — sledovi 0-— 06 10-8 90 Prav tako. °356 00029 elodovi _ 0— 0— 0-— 5'0 | 117 120 Prav tako. ^U 000471 - - 0'- reakcija1 °'~ 7 () f) ° r>0 l''av tak,,. °°U 00040 — — 0— s'edovi 0— 5 0 12 40 '''-»v tak«. °°*0 0'0046| - - 0-- slcdovi 0— 7-6 18 Prav tuko. „ ! Voda jo brozbarvna u0l0s ! „ , _ . tor po stanju, duhu in ue sledovi — -- 0-— 0:— 0-— 1*7 ■ 8'5:i — okusu cisti. Usedlina jo riiclninskoga izvira. ^^_ i .lo dobra pitna voda. i | Voda jo brczbarvna . i tor čista po stanju, '-H)8i: C\ rmm dullU in OKUSU. TO-°* 00058 — — 0— 0-j ()•- 0-85 8(>1 10(1 plota vodo znaša H»C i , pri 28" ('. zračne to-| : plule. Jo dobra pitna ~"---^^ i i i voda. i i ' — — — 0— 0 — 0 — j 10 — 60 frav tako. 138 Štev. Politični okraj Gcolo^'ična Ime vode lvorlia 5zvirkllV oziioma podtalne vode Leto preiskave i Skupnega ostanka suše- ; nega pri 120» C j i Zgabitka pri žarenju Izžarjenega ostanka Kremikove kisline { (Si 0.1 Železnega okisa in gli- I] nino(Fe..O:,+AU0,) | g 1 1 11-1 v Jasen-u pri Ku.listm apnonrc; 19()j 0|;11() U 0255 0 l()5.r) () 0009 0 O008 0 °'^ Ilirski Uistrici. studenemca. l 1« v"hOTlmStpH0IliCr»ki . l'JOl 11 MlM)(«',i) 01217 0000(1 00007^»D390 Uistnci. = ! o 'i;i ^ LM^MoV n^cTlTloSn. ^ O-23GJ, 0-0I.28 U-I13G 0 0()i,2 00019! 0-1^ 1 ! (/3 1 U 1 n > ni £ .iKvisu^; £S '»»«-|W (l1^'(M^ «tra "-1«11«al)(ij8 a henozocnli. „;,.„. M *• S w o Voda i/, zilmžchili ' ; q.^ 115 « 7n1ecie"Ti 's'ono- " '!)0' 00Gi0 ° "'^ °'Or'10 (VIM)- 1()()t)-:i °'° " žccali. o u O Voda iz Rlavuogii ' s^ 110 \':nvoveSc«UdpTso- " l9Oi OO(ior> 001(l(i t)-Oi-!W. t)-OOiW 0 0018 0°|p nožcrali. — 139 — / ft - 1 1 .Magnezije (-Mg "' / KJoridov kot natri/ev — | klorid račuiijenih ]i 1 Zveplene kisline || > 0:, Žvi'plovoiiika Amonijaka (z Nesslcr-jevim reagensom i Solitrove kisline (z difenil-aminom^ Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litra vode potrebnih mg kalijevega permanganata skupna trdota vode v nem" C I pri H-5" ('. zračne lo-I ■ plole. Voda je pitna. I4o Politični okraj i Geologična . . tvorba izvirkov Ime vode oziroma podtalne vode Leto preiskave Sknpnejra ostanka suže-nepa pri 120» C i /gubitka pri žarenju i Izžarjenega ostanka !j Kremikove kisline (Si 0,) Železnega okisa in gli- I! nine(Fe.O,+ AUOj) g «.£ Voda Iz studenca Koconski pešćonoc, ; i !l47.|| i>ri .Vivmskom ^^"TuiS- ['m ° I588 0 0486 01102 -2,2 _ ni'c,i O<9 ------------ ■ " " 118 fl Vl"'r„,.^cs!lSnCa . • ISKnO^OOOig! 0-1777; - 0-001G O-13"8 i* Jg Kranjski moji. ! : ° M ^^ i 1 ! '« ^till^S "n"; ISH)3O-2880'0-1138l0-17-i7: - - ■*&' ' ' ' ' Vodu i/, .studencu „,,.,. , ..ni 150 u I'''O' pri Staren, "»^ jsk i apnenoc; 1900 &im O.,722 0H,f)8 _ _ 0 H9° o . i ' ; .{ 151 -1 ShKlončiiica pri Glavni dolomit; 1902 02520 0 0907 0161.H1 — — ' O'O'0' i ^ (..irkiuci. stiidciičnica. m " ' ; i 1 i <- ' 1 : i n ■ ' > 1152 m Slr!'"i:nrf^n!!'!v" . 1905 0 2H56 00690 0L(i60 00005 OOOM10 07^ 1 u [r,3 o .nad Otonico« v' » 1905 0-2243 00541 01702 00005 0 0019 00?3 1 u Slivnici pri Cirkmci. U. Voda iz vodovoda i : -n/v 1 Tji- v nolicu pri Cirk- . 1905 02170 007831013871 — ' — 0'°' nici. '6f> VOSpaodZUgaCtcuaV K0PSnkLtamlti 19000'2638'012B00-1388 ~ ~ ^30 141 I Magnezije (Mg O) // *" , Kloridov kot natrijev ^ klorid računjenih J ~" ' /voplene kisline || Žveplovodika (S H») Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kistine (z difenil-aminom} Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v ] litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata J Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah Stevilo bakterij v 1 cm:1 ! i Opomba 1 1 i 1 Mntna vsled rudnin-0'0029 — — 0— ' 0— 0'— '0*8 — — skih snovi,kisekmalu ; . vscdejo. i ^ Motna vah'd rudnin-U°IU 00117 - - 0- 0- 0- 2-5 1*6 90 S„S!jc™.Vii kot dobia voda za pilje ■"^^^ | in i]nig(i pinalto. Voda jn lue/.barvna in 1 i , i preci'] čistii. liscdlina O-Ona-I i srednje < ' src.lnjc j(' '■»".'»•' i" organ-^86 0008B — — moćna sledovi : moćna 12 1-i i 700 "kena uvira. Vso mie W°° 'reakcija: n-aknija mnogo Bmlob...h bak-terij. Vo»C zračno toplote. "^--^^^ : Jo izvi-stna pilna voda. Voda je čista in brezbarvna. llscillina rud-Q.(vq i ninska in neznatna. StG 0-0058 - - 0-- 0— 0-- 3-14 11-88 j 100 Togiota -H^ r ,,ri j pitjo in doinačo po-raho popolnomu spo-""--^_ sobna. ^17*7 a *\* • Vnda je brezbarvna in *'7 0-0058 Kl0liovi - 0-- 0'- 0- 09 13-2 , ■- .-ista. llei/.vrstna pitna -~~-~^. > 1 1 voda. 13 142 Štev. i Politični okraj j Geologična Ime vode tvorbn izvirkov oziroma podtalnc vode Leto preiskave j Skupnesra ostanka suše- , ncga pri 120« C ji Ztrubitka pri žarenja i Izžarjenega ostanka 1 i Kremikove kisline i (Si 0,) ' /eleznega okisa in gli- ji ~ nine(Fe.03+A!,0j) ]' = V Mm» (.C G} ft ^ | 156 S'"dŠi?BlV Ka'Si£"; '^1-' »-2159;0«l 0'1233 - j -.. . ._ _. i . . !. 157 o Slud0Sa" v • 1905 0-H51 0-0285 0-1166 - - 0-0$ M i 1 1rot;ni'|i :lp- 1904 0 2036 0 0753 01283 00004 0 0009 O'O^ Vodu i/, potoka 1 ..jg5 163 .i'otok. priKo- Poturica. 1902 02438 00998 01440 - - O"9^ aJ COVJU-164 | V)5 I V'"pri MiiMinu."08 • 1898 0-2423 - - 0 0017 0-0035 00&3" cd at 4) I -^ rr i . .— u "o .... Kreincnjukov kon- ! ^1|J 166 * ■iicint'uTpn'7' B^'rli™-st,'Ske 19Oi- »-021110 0094 0-0117 - - O'O"1 f Kočevju. ,;ira 1« — 143 — °;O189 00042 00230 — — o 1 o \ o — — Voda je brezbarvna in čista. Je izvrstnapitna voda. — 0 — 0 — — 7'79 — Prav tako. Vsolmjc izrod no mnogo Ktiilobnih bak-terij. Njo »luli in okus jo nočist. Voo-sobna za pitje. 00089 — slea izvirkov Ime vode uziroma podtaliie vode Leto preiskave : Skupnega ostanka suše- . nega pri 120« C | Zgubitka pri žarenju ! Izžarjenega ostanka ! Kremikove kisline 1 (.Si 0,) j Železnega okisa in gli- s> ! nine(Fe.O3 + AL.O3) 3 • ir7 Voda i/. sluthMK-ii I in nošćenci kar- ionu nn{.'Jr, (W)r*y (H>mV-V ' O'O^ lb7 pri Ortenekn. bonske tvorbo; stu- lJ1W U Uj'io. "Ul-W W UrfUd - — U denćnica. 108 „ V"p;Vudom.kuaI1 "'^..''nica!^ 'U03 0:!3(iW 17G ° bolnišnice v ' ("0;sk" B™'1^; 181)8 0-2246 — ' — [ — — i °° u Krškcm. Ktiuloni'.nica. 1 ' ' i •* ____.—-^ o . -- -i Vode štev. 173 in 174 vsebujejo lnnugo gnilobnih bakterij. 145 1 Magnezije (Mg O) ~ 1 Kloridov ko( natrijev 1 c klorid rafnnjenih Žveplene kisline (S * /OU nava.len (tuj). Znatna j ' reakcija ; uscdlina je organskoga i : J | izvira. Za pitjo ta voda ""--^_ i ni sposobna. ().q„ i Voda jo kal na; njo b58f 0 0G55 — — 0— sledovi aledovi \l() \ 208 — lluh '". okus V* J° | 1 | *" picci'j i-.ist. S(! ne moro "^*1*--^^ ! pripoiorati za pitjo. i : i j i ; Voda jo popolnornii ().(,' čista in bnv.bamia. w UUU43 „ _ 0— 0*— 0— 057 lio i- — noznalna. Topi. HS"C ' pri 7;'»" (i. Voda jo za ' i , pitjo in dru^o vporalio ~^^---^ 1 ■ 1 | popolnoma sposobna. Voda jo brezbarvna tor či.sta po duhu, ^'O'J'Jo okusu in stanju. Nc-"^ 0*0058 — — <)■— sledovi ' 0-— 1-0 $■* -J-M) znatnausedlinajorud-■ ninskoga izvira. .)«> ( dobra pitna voda ter I ; tuđi za drugo porabo ^-—_ _^ \ II sposobna. 146 Štev. Politični okraj j Geologična Ime vode tvorl)a izvirkov oziroma podtalne vode Leto preiskave Skupnoga ostanka suše-nega pri 123° C Zgubitka pri žarenju i Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si 0.) Železncga okisa in gli- ^ nine(Fej03 + Ala0,) -_______________ ~ | 177.1,1 V°vo,in]ikTv"il MisOtCude^,'i"r; 1900 0-6680 0-3218 0-3467 - - O^3 2 ^ Koslanjevici. 17811 ^.^rSi! ''"rdi-SK10" l'JOO 0-5148 0-2388 0-2760 - \ - " 1 ; . . . ^ki ilavci iu požčcnci ' ; i ~rf 17i) Mu.lonuiHca I pn karh.msk« tvorbe; 1 <)0i 0-0273' 0 0078 00201 — ' — OOU^ '■"'J1' stinlenčnica. 180 studentica 11 P,i , 1901 0 03J-5 00089; O-O25G - — 0-0<^ Voda iz vodniaka Aluvij Save in ,„ „.., „^».» _^_. n 18Ž I8l « novoga »odt.iiskagn Rorsko groblju; 1905 06384 01210 06174 - - O'!^ ;^> poslopja v Litiji. studem'-nica. 1 | ^-182 ; ^,^!:1^: (ilud^ntaC; 1904 0-9260,0-2845| 0 6** - . - *#* a ! { 183 « ^l'Kumom'.0'1 Kapiiica. 1902 00(i(i2 0-()'f20 0'0242' — : — a CJ ■ ._, Voda i/, studenca nnl2 184 « .Miikl.movcc pri )c>1'""'K, 189!) 02550 — — OOOOli 00102 0-U" i- St. Vidu. Muoini ima. o ;« i o 185 O vM!aka'rSka"vodaa« ^'"»ski .loloimt; 190| O.H253 o.lir)r,i 0 1798 0-0008i 0'0005; *>°9' llclcč Vrli. siuaeiiLinca , , i ■ 147 / ! 1 I Magnezije (Mg O) j __ / Kloridov kot natrijev j ff klorid raČunjenih Žveplene kisline (S Oj) Žveplovodika Amonijaka (z Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenil-atninom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za olcisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litru vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemšklh trdotnih stopinjah r*tevi!o bakterij v 1 cm:| Upomba °05i3 00965 — »lnliotna makcija moćna rnakcija slubotna reakcija 160 21 71 4000 V Icj vodi ju mnogo gnilobnili liiiktorij. /natna iit-isJIina je or-Kanskoga izvira. /u p'itjo ni aposoltna. -- 00322 slcdovi — slaliotna roakcijii moćna reakcija 0 — 1-4 — — Voda je brozbarvna tor sploli čista. Jo s]tosobna za pilje iit drugo porabo. °OO1Q 00043 — 0- 0 — 0 — 085 047 Voda je lnezbarvna in sploli cista, a jo zelo rnelika. Je prav dobra pitna voda ter tuđi za drugo porabo popol-nomu sposobna. °0003 000 U — — 0-- 0- 0 — 071 088 — Prav tako. °052l 0 0321 0-1402 — 0- slaliotna reakcija 0- 0'92 25-50 Voda jo brozbarvna ter sploh cista. i ....... OOGli — — 0'— 0-— 0-— 8-8 3648 Vsobuje ninoštvognilob-nih bakterij; jemotnain zelo trda. Uscdlina je organskoga izvira. /u pitje ni sposobna. -- 1 ! 003G0 — moćna reakcija tnočna reakcija moćna reakcija 80 — — Voda jokalna; njeduh in okus jo nenavadon (tuj). Za pitje ni sposobna- i ; Kloduvi 00547 — 0- slediivi 0 — 50 14-7 200 Voda jo brezbarvna ter sploh čista. Neznatna usedlina je rudni nskega i/.vira. JNje toplota znuša 8*o° C. Ju prav dobra pitna voda ter tuđi sposobna zavsako drugo porabo. !■ 00029 00624 — i °- 0 — 0- 1 56 18-24 24 Voda jo brezbarvna ter sploh čista. Nje toplota znaša 9*5'* C pri 7° C, zračno to-plote. Jo ])iav dobra ]>itna voda ter ludi sposobna za vsako drugo porabo. 148 Štev. Politični okraj Gcolo<;ična . . tvorl>a izvirkov Ime vode oziroma podtalnc vode Leto preiskave Skupnejra ostanka suže-nega pri lž(>« C Zs-'ubitka pri žarenja Izžarjenega ostanka Kremikove kisline (Si Oj) Železnega okisa in gli- ' ~ 186 187 188 189 190 191 192 19,-S 19i CS . &« n 4, •—. C *-'« J Is o > o « p _o "o ■a s ct n ^« u eo n s a> c 'rt* u o £ u. o «'■3 S E c o 2 E ° M n M Voila i/, voilujuka v Stuticnčnica pri ltan\n\\- pri Metliki. Voda i/, -stiiilenca v Hrozovici. Kapnica. < ilavni (Iciloinit ; studenr nir.a. Kicdni apuonui; studchčnica. KrŠki skladi ; student" niwi. Kredni apnnici; studnnčnica. Itolomit; studononica. 1903 1905 li)(K) iyoo 1900 1900 [901 1901 1905 01091 U-2G65 0 7(ViB 02555 0-2185 0 2Gt5 03200 02227 0-1 -409, 00 i 17 0 08G5 0-1770 0 0910 0 09G0 01065 0-2200 00538 0 0155 0 0644 01800 0 5-275 0-1615 01225 01590 01000 01689 00954 0-0007 00004 0-0021 00022 00763 0-201' 0-08*° O-O837 0-098° 0-128' oot*7 149 I Magnezije (Mg O) jf " ; Kloridov fcot natrijev \\ ~* 1 klorid računjenih || c I Zveplenc kisline j (S 0.) ! Žveplovodika (5 H»1 Amonijaka iz Nessler-jevim reagensom) Solitrove kisline (z difenil-aminom) Solitrne kisline (z jodcinkovim škrobom) Za okisbo (oksidacijo) organskih snovi v 1 litra vode potrebnih mg kalijevega permanganata Skupna trdota vode v nemških trdotnih stopinjah jtevilo bakterij v 1 cm' Opomba 00029 slcdovi __ 0 — 0 — 0 — — Vsebujo o C. Uulira pitna voda. j 0-1404 — — vidna reakcija jako moćna reakcija jako moćna reakcija 350 238 2000 Vsebujo mungo gni-lobiiih bakterij in jo kalnain nečista. UKod-lina jo oiKanakenravi. Se za pitjo no more pnporočatt. °%6 0'0146 — — 0 — moona reakcija vidna reakcija 0-8 9-4 — Voda jo brezbarvna in sploli cista. Usedlina jo neznatna. Jo za pitjo sposobna in sploh porabna. 00058 — — 0- močna reakcija vidna reakcija 0 95 105 — Prav tako. °0237 00117 — — 0 — močna reakcija vidna reakcija 10 123 — Prav tako. ^^ 00058 ] — — o--- vidna reakcija 0- 06 — — Voda jo brozbarvna in sploh čista. Jo prav dobra pitna voda in tuđi drugače porabna. °-Q06l 00058 sledovi — 0 — 0 — sledovi 0-7 13 50 — Voda jo brezbarvna in sploh čista. Neznatna usodlina jo rudninske nravi. Jo prav dobra pitna voda in splošno porabna. 00078 00010 0 — 0- 2-8 7-3 150 Jo neznatno kalna po ruđninskih snovch, ki so hitro vsodojo. Voda je brozbarvna in sploh čista. iNjo toplina znaša 8° (', pri 11" C zračno topline. Jo prav dobra pitna voda. «3 — 150 — Glede na medsebojnost kamenja geologičnih tvorb stu-dcnčnega okrožja, oziroma onih plastij, skozi katere se pretaka podtalnica s kakovostjo vode, pripomniti je slcdeče: 1. Vode, ki izvirajo iz karbonske tvorbe7) (iz škrilcev, pe-ščencev in kremcnjakovih sprimkov), imajo malo raztopljenih snovij (skupni ostanek). Po našili opazovanjih znaša skupni ostanek 00211—00680 gramov v 1 litru. Ker ima omenjeno kamenje malo apna in magnezije — v glinovili škrilcih sem našel O'lO — O-2O°/0 apna {Ca 0) in 022—O'3l°/0 magnezije {Mg O)s) — je tuđi malo apna in magnezije v vodi in vsled tega je voda zelo mehka. Skupna trdota vode se giblje v tem slučaju med 0*27—2-i6 nemških trdotnili stopinj. Iz omenjcnih tvorb izvirajoče vode so čiste in brezbarvne ter imajo nepopačen duh in okus, zato pa so izredno mehke in dobre pitne vode ter sposobne tuđi za vsako drugo uporabo. Vode, ki izvirajo iz temnih in iz svetlih fu.suUnskih apnencev9) teh tvorb, so primeroma trje. Mi smo našli v tem oziru skupno trdoto vode 5*2—7*8 nemškili trdotnili stopinj. 2. Studenčnice iz glinenih škrilavcev verfenskih plastij so mehke. 3. V vodali, ki izvirajo iz školjkastih apnencev10), je 01430—03965 gramov skupnega ostanka v 1 litru in 0058 do 9 1052 gramov apna ter kažejo trdoto 64—15 17 nemških trdotnili stopinj. Vode iz teh tvorb so čiste po stanju, duhu in okusu, brezbarvne ter sposobne tuđi za vsako drugo domačo in tehniško uporabo. 4. Studenčnice iz glavnega dolomita so imele c 1661 do 02520 gramov skupnega ostanka in 00381 — 00870 gramov apna v 1 litru; magnezije je bilo v teh slučajih v primeri z apnom mnogo v vodi, trd6ta vode pa se je gibala med 64—12*58 nemških trdotnili stopinj. Glede njih fizikaličnih lastnostij in usposobljenostij za pitje in drugo uporabo velja o teh vodah isto, kar smo slišali o onih, ki izvirajo iz školjkastih ') Karbon. — 8) Dr. E. Kramer, das Laibaclicr Moor. Lailiach. '905. str. u. — °) Fusulincn-Kalkc. — 10) Muschel-Kalkc. — 161 — apnencev. Popolnoma enake razmere vladajo tuđi pri vodali iz dolomitov drugih geoloških tvorb. 5. Studenčnice iz kraških skal (kaprotinskih, rudistnih in numulitskih apnencev) nišo pretrde; njih trdota znaša približno 12 stopinj. Tam pa, kjer voda zastaja v apnenem groblju in diluviju, znaša trdota vode 20 in tuđi več stopinj. V razpoklinah in votlinah kraških skal svobodno krožeča voda ima v sebi često železo. V slični vodi pri Postojni sem dognal (T1875 gramov žcleznega okisa v 1 litru vode. 6. Studenčnice, ki izvirajo iz eocenskih peščencevin laporjev, ki imajo malo apna, vsebujejo malo skupnega ostanka (00440 do O'IO55 gramov v 1 litru) in samo 00100 — 00452 gramov apna. Skupna trdota teli voda znaša i"2 — 5'9 nemških trdotnih stopinj. Vode takih studencev so torej zelo mchke. Vode iz eocenskih peščencev in laporjev, ki so bogati na apnu in ki irnajo za svoje podlago numulitske apnence in sprimkc, pa so bogatcjšc na skupnem ostanku (o'i 580—02005 gramov v I litru), kakor tuđi na apnu (00702 — 007 13 gramov). Skupna trdota teli voda je 8—9 nemških trdotnih stopinj. Omenjene vode so čiste, brezbarvne ter brez duha in priokusa, in so dobre pitnc vode ter sposobne za vsako drugo uporabo. 7. Podtalnice z diluvijalnimi sprimki in s prodjem zasute gorenjske ravni in na Ijubljanskcm polju nišo v enaki globini Pod površjem. Vzrok temu je iskati v sprimkih, ki leže v raznih globinah proda (gramoza). Gladina podtalnice na ljubljanskem Polju leži 16 —18;// globoko. Večja ali manjša globina gladine zavisi sevcda od visočine vodnega stanja. Omenjena podtalnica irna 0-1408 gramov skupnega ostanka, O'o622 gramov apna, OO167 gramov magnezije in 85 nemških trdotnih stopinj skupne trdotc. Voda je brezbarvna in čista po stanju, duhu in okusu ter ima stalno toplino. Gnilobnih bakterij ni v njej in je torej 'zvrstna pitna voda ter sposobna za vsako drugo domačo in teh-niško uporabo. Na nekaterih mestih periferije omenjene ravnine se Kaže, da je voda vsled konglomcratskih plastij zadržana v svojem toku, vsled česar gre več rudninskih snovij v njeno raztopino. Ker >3* — 152 - leži; vodnjaki omenjene podtalnice v nekaterih krnjili čcslo v blizini hlevov, gnojišč in stranice, je voda često inficirana (okužena) 7. gnilobnimi tvarinami in vsled tega za pitje nesposobna. V vodah iz ondotnih vodnjakov je bilo do 10354 gramov skupnega ostanka, 02546 gramov apna in 00652 gramov magnezije in njih skupna trdotaje znašala do 34'59 nemških trdotnih stopinj. Prodje in sprimki omenjene ravnine sestojijo večinoma iz apnenca in dolomitskega kamenja, kateremu so primešani v mali meti škrilci, peščenci in sprimki karbonske tvorbe, gie-denskih in verfenskih plastij "), porfni, porfirski groh, kresilnik itd. 8. I'odtalnica diluvijalne glinine (večinoma prhlenine kar-bonskih škrilcev in peščencev) imajo v sebi često večje množine ogljikovokislega železnega oksidula; slične vode se skalijo na zraku, ker se izloči železni hidroksid v kosmah iz njih. Njih okus je nekoliko sličen crnilu. Često pa enake vode tuđi diše po žveplovodiku. V našem slučaju je bilo 00385 gramov želez-nega okisa v 1 litru vode. 9. Podtalnica Ijubljanskega barja tako zvane »polžkarice« ima mnogo apna in magnezije. Nje skupna trdota je znašala v sledeeih slučajih do 30^80 nemških trdotnih stopinj. Kcr leži gladina omenjene podtalnice I —15 m — večja ali manjša globina je odvisna od visočine vodnega stanja — pod povr.šjem, zato so vodnjaki na Barju zelo plitvi, tako da dobivajo dotoke s površja in od raznih gnilobnih torišč, vsled česar so te vode za pitje malo sposobne. 10. Močvirnica (površnica iz močvirskih jarkov) je vsled črnoprstnih snovij, ki so v njej, rujavkaste barve. V njoj ni amonijaka, pa tuđi ne solitrove in solitrnc kisline in je vsled tega sposobna za navadno uporabo. Popravek: Na strani 102 čitaj 194 namesto 190. Opomba: V razdelku >Gcologična tvorba izvirkov itd.< pomeni » »prav tako«. ") Grodcncr- und Wcifcncr Scliichtcn. — 153 — Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani. Spisal Viktor Steska. Na ljubljanski sinodi 31. avgusta 1706 je stavil župnik iz Sninrtina pri Kranju Jur. Rosa (Rossa) predlog, naj se po ukazu tridentinskcga ccrkvenega zbora (sess. 23. dc ref. cap. 18.) ustanovi tuđi v Ljubljani semenišče za duhovski naraščaj. Ta predlog so zborovavci sprejeli. Neutrudni stolni dekan Janez Anton Dolničar (Thalnitsclier) se je z vnemo lotil dcla in pripravljal gradivo, tako da so 9- maja 1708 že položili temeljni kamen v ta namen določcni zgradbi '). Stavba je polagoma rastla, dobila 1. 1714. lepi portal, ki ga je postavil kipar Luka Mislej za 300 gld., in je bila 1. 1717. že toliko dovršena, da so s semeniščcm pričeli. To poslopje je se sedaj ohranjeno bogoslovsko semenišče. Temu zavodu so dali ime Collegium Carolinum Nobilium tam Convictorum quam Alumnorum. »Carolinum« se je imenoval zavod gotovo na čast knezo-škofu Ferdinandu Karolu Kuenburgu (1701 —1711), cesarju Karolu VI. ter patronu sv. Karolu Boromeju. Zavod je imel namen vzgajati mladeniče za duhovski in svetui poklič proti plačilu ali pa tuđi brezplačno na stroške v to namenjenih ustanov, zlasti Schellenburgovih, Thalnitscherjevih in heschernovih. Gojenci so se učili v jezuitskih šolah in imeli še posebej razm: zasebne ure v prostih predmetih. O vzgoji v tem zavodu in o pogojih sprejema je že pisal Anton Jellouschek -), o zgodovini poslopja pa dr. Janez Kulavic 3), Z;ilo nameravam tu dodati le nekoliko črtic, ki sem jih posnel '2 zapisnika, Tatque pcr urbem dispcrsi šibi victum quae-rerc coacti sunt«. Leta 1782. so bili tuđi Thalbergovi stipendisti izpuščeni; ustanova pa se je posameznikom na roko izplačevala. Leta 1783. je bil Janez Krstnik Debcvcc (Debeutz), znani pisatelj, ekonom v zavodu. Leta 17X5., in sicer 31. avgusta, pa je zavod ponehal vsled vladnega odloka. Ustanove so se pozncje dijakom v dc-narju izplačevale. Janez Debevec je kot oskrbnik 24. novembra 1785 oddal komisarju pl. Klassenan-u in tajniku Semcnu vpričo geneialnega vikarja Jos. Mikoliča in stolnega dekana grofa Inzaghija ostanek gotovine 715 gld. 38 kr in vse pohištvo. O izročenih pred-inetih se je napravil zapisnik. Pohištvo so prodajali 23. januvarja 1786 in še nekaj c'.nij j>ozneje na javni dražbi. Glavnice ustanov so bile naložene: Schi ffersteinova ustanova v znesku 36.000 gld. (1440 gld. obresti) pri idrijskemu rudniku; P r e s c h e r n o v a ustanova na domestikalni zadolžnici št. 2645 6000 gld., desetina v Kadovljici IO.OOO gld., skupaj torej 16.OOO gld. z obrestmi 1640 gld. na leto; Thalbergova ustanova: državna zadolžnica (erarialna) št. 2234 z glavnico 1000 gld., domestikalna št. 2646 z glavnico 16.500 gld.; pri stulncm kapitlu naloženih 2000 gld.; charta biancha pri samostanu v Kostanjevici 770 gld., torej glavnica 20.270 gld. z obrestmi 8IC48 gld. na leto. Naposled naj tu slede še pravila dnevnega reda, po katerem so se morali ravnati gojenci. 1. Ob petih vstanejo in molijo jutranjo molitev. 2. Uk, skupaj v solo in iz sole. 3. Po Soli uk do u. ure. Ob cnajstih kosilo, med kosilom berilo; ]>ol ure prosto, šola. 4. Po soli pol ure prosto; uk do '/4 7. /a 7. Odidejo k jezuitom v solo ali v cerkev k pridići, in sicer manjši učenci v solo, večji v cerkev. Doma je dopoldne eno uro, popoldne pred večernicami in po večernicah zopet po eno uro uka. 7. O prostih dneh po zimi smejo spati do sedmih. Učiti se morajo najmanj eno uro dopoldne in popoldne. V cerkev vse skupaj vodi prefekt, ki tuđi cerkev sam določa. V istem redu hodijo na izprehod venkaj iz mesta. 8. Brez dovoljenja prcfektovega ne srne nihče iz hiše. Cc gre kdo obiskat starše, mu mora prefekt določiti spremlje-vavca. 9. Gojenci naj bodo pobožni, pažljivi, pridni, snažni, livalcžni, pokorni in spoštljivi. Nepokorneži se kaznujejo. ■ O. Vsak naj strogo pazi na red, orožja naj ne nosi, če ga ima, naj ga prefektu izroči v shranitev; jedil naj si ne oskrbuje; vsi »aj med seboj mirno in v ljubezni žive in naj se trudijo skrbeti za čast božjo, za zveličanje svoje duše, za hišni red, spoštovanje prednikov in napredek v znanju. Gašpar Švab. Spisal Iv. Vrhovnik. Med duhovniki, ki so sredi minulega stoletja mirno in blagovito delovali v svojem pokliču in z besedo in s peresom Pospeševali korist našega naroda, se nahaja ime Gašpar ja Švaba, ki je umri dne 6. prosinca 1866 kakor župnik v Dobu, Bil je rodom Bohinjec. Rodil se je dne 2. prosinca 1797 na Bistrici štev. 18. Sedaj gospodari tamkaj drug rod: Stendlerji, ki so se preselili iz Nemškega Ruta na Tolminskem. Oče mu Je bil kmetovalec Janez Švab, poročen z Nežo Prežljevo '). V krstni knjigi je vpisano njegovo ime: Schuab, sam se je pisal za Shvaba, Švaba, a po pisarnah duhovskih in svetnih so ga Poznali vseskozi le za Sclnvaba. Gašpar Švab je študiral v Ljubljani. Po izvrstno dovršenih naukih — v bogoslovju si je ') Poručilo l)istri.škqj;i župnika Ivana l'ibra. — 158 — priboril agkrat eminenco — je sprejel mašništvo iz rok tedanjega ljubljanskega škofa Avguština Giubcrja dne 23. kimavca 1820. Prva kapelanska služba mu je bila v Preserju, odkodcr je prišel dne 12. vinotoka 1822 na Brezavec. Z dekretom od 27. veli-kega srpana 1825 je postal kapelan v Stari Loki. Ko je bil začasni Lichtenthumov kuratni beneficijat v Idriji Jožef Globočnik sprejel suplenturo II. humanitatnega razreda na ljubljanski gimnaziji, došel je dne 20. grudna 1826 od škofijstva Švabu ukaz, da naj gre po božičnih praznikih na njegovo mesto. V Idriji je deloval eno leto. Na to je šel za upravitelja župnega vikarijata v Motedražico, odkoder je štiri niescce hkrati upravljal bližnji Godovič. Dne 24. rožnika 1828 nm je nakloni! škof Anton Alojzij Wolf župni vikarijat v Hotedražici, potem ko je bil dne 6., 7. in 8. velikega travna istega leta napravil župni izpit. Na Hotedražico je bil Švab vmeščen dne 1. malega srpana istega leta. Šest !et pozneje je ljubljanski stolni kapitul izvolil Gašparja Švaba za župnika v Dobu. Ko je škof predlagal kapitalu prosilce — bilo jih je sedem — priporočil je Švaba, ki je bil po službenih letih četi ti med njimi, takole: »Wenn aber Hoclnviirdig selbes die vorziiglichsten F.'ihigkeitem'und die sorgfaltigste Venvendung derselben mehr zu berilcksichtigen geneigt sein solite, so diiifte Caspar Sclnvab derjenige sein, der dem hoclnviirdigen Domcapitel am meisten empfohlen zu werden verdient, da er bekanntermassen neben der fleissigen Ausiibung der Seelsorge sich ununtcrbrochcn mit Lecture be-schaftigt, schon einige krainisehe guten Biicher zu Tage gefordert, und auch schon eine Concurspri'ifung i'iir das Lehramt der Pastoraltheologie gut bestanden hat.« V Dobu je župnikoval 32 let. Prebil je tu viharno letu 1848., ko je vsahnil izdaten vir župniških dohodkov: tlaka in desetina. Nekoč na sv. večer je neki zlikovec izstrelil Švabu samokres prav pod noge. Dasi orožje ni bilo oštro nabasano, se je vender župnik tako piestrašil, da je odsihdob ven in ven bolehal. Poslednja leta je hudo trpel. Holehajočega je dne 27. malega srpana 1859 obiskal njegov soSolec, goiiški višji skot Andrej — 159 — Golmajer, ki je Švaba gmotno pod[>iral. Siromak je oslepel in leva stran mu je bila mrtvoudna; zato je dne 26. listopada 1863 poprosil škofijstvo, da bi mu dalo obljubljenoga administratora in spiritualibus. To se je zgodilo z novim letom 1864. Svoje mučno življenje je sklenil Švab na svojega godu dan 1. 1866., star 69 let. Dne 8. prosinca ga je pokopal tedanji stolni prost Anton Kos, ki je imel tuđi pogrebni govor. Gašpar Švab je bil vri, zgleden duhovnik. Visoko ga je čislal knezoškof \Volf. Leta 1847. je prosil Švab za izpraznjen stolni kanonikat in za dekanijsko župo v Ribnici. V terni, ki je šla dne 28. kimavca istega leta iz škofije za ribniško župo na vlado, je stal na prvem mestu Švab. Wolf ga je sijajno pripo-ročil: »Caspar Sclnvab, Pfarrer in Aich, 50 Jahre alt und seit dem Jahre 1821 ununterbrochen in seelsorglicher Dienstleistung, in welcher er durch 25 Jahre und 11 Monate seiner Pflicht als Hilfspriester und seit dem Jahre 1828 als selbststiindigcr I'farr-vikar und Pfarrer vollkommcn cntspracli, in sittlicher Beziehung irnmer ein exemplarischer Priester \var, auch in wissenschaft-licher Beziehung lobcnswerth ist und sich fiir die Decanatspfarre Reifnitz ganz eignet . . . Seine seelsorglichen Obliegenheiten hat er allenthalben ordentlich erfullt. Als Cooperator^ in Altenlak crtheilte er drei Candidatinen des Ursuliner-Convents in Lak den Unterricht aus der Methodik und als Beneficiat in Idria ertheilte er Privatunterricht in der 2. und 4. Grammatical-Classc des Gymnasiums. Als Pfarrer in Aich ist er vvegen seiner Thatigkeit bei der Conscriptions-Revision und den Impfungs-fjeschiiftcn, sowie \vegcn Fordcrung der Feuerassecuranz und auch \vcgen seines Benehmcns zur Zeit der Robatrenitenz der dortigen Bauern belobt \vorden. Ausser seinen Amtsgcschaften \vidmet er sich sehr fleissig der LectUr und der Verfassung von Er-bauungsschriften fiir das Landvolk in krainischer Sprache und ■st ein schr empfehlungswerter Seelsorger.« — Vlada je prezrla Švaba in dala Ribnico Holzapfelnu (Škofijski arhiv). Iz osmrtnice, ki jo je Gašparju Švabu spisal krašenjski z'ipnik Jurij Vari v »Zgodnji Danici«, posnemam, da je bil — 160 — v Svab i/.vrsten dijak, zvest prijatelj, mož prebrisane glave, člo-vekoljuben, prijnzen in postrcžljiv gospod in zgled prave potr-pcžljivosti; bil je dobrotljiv in je vselej rad od svojega vzel in bližnjemu podelil; hkratu je hil lepega, olikanega vedenja (Zg. Danica. 1866, 21). Švab se je tuđi bavil z nabiranjem zanimivih ostalin. Leta 1848. je poklonil zgodovinskeinu pokrajinskemu društvu neki solnograški novec od leta 1520. in dve svetinji (Mitt. d. h. V. f. Kr. 184S, 47). Svab je bil marljiv nabožni pisatelj. Spisal je: 1. K a t o 1 f h k i nauk od S a k r a 111 e n t o v f v e t e pokore in prefvetiga refhniga tele f a, slosliil Gashpcr Shvab, kaplan. V Ljubljani 1826. 8°. 154 (Ga prodaja Korn bukvoprod.) (Šafarik, Gesch d. siidsl. Lit. I. 120). 2. Ciofp. Krifhtofa Schmida, Korarja Avgullanfkiga, Sgodbe fvetiga pifma sa mlade ljudi, okrajfliane is Nemfhkiga preftavljene (od Gasparja Shvaba). V Ljubljani natifnil Josh. Blasnik 1830. 8°. 190 (Šafarik, ib. 190V — II. natisk 1846, 8°. 2OO. — Ko je bil Švab za kateheta na idrijski nor-malki, spoznal je, kako potrebna bi bila slovenski deci knjiga, ki bi obsegala ob kratkem poglavitne biblijske zgodbe. Ob.šir-n<:jše delo te stroke so dobili Slovenci že leta 1815., 1816. in 1817. izpod peresa Mateja Ravnikarja, ki je v/.onso poslo-venil velike svetopisemske zgodbe Krištofa Šmida, manjšili se je lotil Švab in jili i/.dal v založbi A. II. I Iohna. Oceno te knjige, zelo laskavo za prelagatelja, je o njeni drugi izdaji na-, pisal Leopold Kordesch v »Illirisches Ulntt« 1846 str. 159. O jeziku sodi : »Die Spraclie ist krilftig, biegsam, reichhaltig, dabei popular und dem genieinsten Maune verstandlicli.c A Metelko je pohvalil žc prvo izdajo »Sgodb«, češ »de so v dobri slovenščini natisnjene.« 3. Nauk katoljfhke /.crkve od opravizhenja grefhnika. Sloshil Gafhper Shvab, fajmafhter v' Kotedershizi. V natif teli bukev fo miloitlivi Firfht Gofpod Gofpod Anton Alojs, Ljublanfki flikof 23tiga Listognoja 1830 dovoljili. V' — 161 — Ljublani i «S32. Natifnil Joslief Sasscnbcrg. Na prodaj per Adamu Ileniiku I Ionu, bukvovesu ino kupzhevnvzu s' popirjam. 8°. 254. 4. Pogled v' vczhnoft, ali IVcmifliljevanje l'htiiih pollednjih rezhi zhlovekovih. Is nemfhkiga preflavil Gafhpcr Shvab, fajmalhter v' Hotćdrashzi. (Vinjeta: odprta knjiga na križu) V natil tih bukev lb milolllivi Fiiiht Gofpod Gofpod Anton Alojs, Ljubljanfki l'likol 26. velkiga travna 1X32 dovoljili. V'Ljublani, natifnil Joshef Hlasnik, 1X33. Na prodaj per Janesu Klcmensu, bukvovesu 8°. 570 -|- 2. 5. Pridige sa vfe Nedeljo in Prasnike zeliga leta, ktere je pridigoval (iafhper >hvab, fajmofhtcr v' Dobu. Pervi del. V Ljubljani, natifnil Joshct ISlasnik, 1835 Na prodaj per Janesu Klcmen.su, bukvovesu. 8°. 450 -(- 6 ^Skofovo dovo-Ijenje je bilo dano dne 20. velikoga travna 183 5). — Drugi del. 8°. 469 -)- 7. Prva knjiga obsega govore izza prve adventne nedelje do binkoštnega ponedeljka; a v drugi knjigi so pro-povedi izza prve nedelje po Duhovem; poslednji govor proslavlja obletnico posvećenja vseh cerkev. 6. Prefveto reflmje telo najfvetejfhi sakrament, in edina I!oga vredna ino njemu najbolj dopadljiva daiitva nove savese. 1846. To delo napolnjujoče 728 na pol popisanih polovičnih pol je ostalo v rokopisu, ki je šel v izgubo. Švab je ta spis poslal dne 27. vinotoka 1846 škofijstvu v pregled in potrjenje. Rokopis je obležal v škofiji. I'isatelj ga je nato reklamiral dne 27. rožnika 1848. »Zufolge Ordinariats -Intimation vom 11. Juli 1848 Nro. 980 habe ich dieses Manuscript rilckerhaltcn. — Pressfreiheit!« vzkliknil je Svab. (Dobovski župni arhiv.) Švab je pisal lepo, dosti pravilno slovenščino ogibavši se prevelikoga purizma. Poglavitna doba njegovoga pisateljovanja spada med leta 1826. in 1835., ko se je širilo po Kranjskom zanimanje za metelčico. Švab ni krenil v njen tabor, nego so Je zvesto držal stare bohoričice. Njegovo slovstveno delovanje so opisali: Cop oziroma Safarik, Metelko in Ma ni, — 102 — V »l'aul Jos. Safarik's Gcscliichtc dor siidsla\vischen Lilo-ratur« I. stoji na strani 42. kratek životopis Svabov. Pod za-glavjem 4. Glaubenslehre sta na strani 120. navedeni Svabovi knjigi tu omenjeni pod št. 1. in 3., a v razpredelku 6. Erbauungs-schriften b. Biblisclie Gescliiclite stoji na strani 129. naslov knjige št. 2. Metelko v svoji rokopisni »Pismenici«, hranjeni v arhivu »Slovenske Matice«, omenja rojstne letnice in dneva in posled-njega službovališča Švabovega, a nato treh njegovih knjig št. 1., 2. in 3. () poslednjem delu meni: »Prav lepi nauki v hvale vredni slovenščini«. Marn se je bavil s Švabom v »Jezičniku« 1885, 47. Za kratkim životopisom je nanizal naslove njegovih spisov št. 1., 2., 3. in 5- Iz prve Svabove knjige je povzet v »Jezičnik« kos predgovora na vzgled. »Pogled v vezhnofl> je prezrl Marn; a zato omenja to knjigo dr. Glaser v »Zgodovini si. slovstva' II. 271., ki navaja po Šafafiku tuđi št. 2. prvo izdajo (ib. 275). V Antona Janežiča »Kratkem pregledu slov. slovstva« stoji na strani 142. Švabovo ime v vrsti marljivih obdelovalcev slovenskega cerkvenega slovstva. Slovenski knjižni trg pred sto leti. Obj;ivil Iv. Vrhovnik. Oj, kako je bil boren slovenski knjižni trg pred sto leti! Obsegal je do malega edino le nabožne in šolske knjige in še teh je bilo pičlo število. O tem nam svedoči zaznamek knjižnih del, ki ga je pridejal knjigi: »Molit u Grofhnika«, izdani leta 1804. založnik Joanez Recer. Pripomniti treba, da Rccer ni navel le knjig, ki so izšle v njegovi zalogi — ćelo nekaj svojih je izpustil — nego tuđi, in sicer večinoma, izdaje drugih založnikov. V nastopnih vrsticah ponatisnem njegov knjižni oglas doslovno, a dodenem svoje opazke v oklepih. Natisnjen je Rcccrjev cglas na poslednjih štirih straneh gori imenovane — lf,3 — knjige in se pričenja z hesedami: Heim Vetiegcr diescs ist auch zu haben: - nato ju naštetih ednajst nemških knjig; nied njimi sta dva slovenska katekizma : Katecliismus, kraine-risch und deutsch 8 kr. — in : Katecliismus, der Grosse, mit Fragen und AnUvorten zu dem oifentlichen, und privat Untcr-richt der Jugend in den k. Staaten. Kraineriscli und Deutsch. 8. 36 kr. Potem so navedene tri slovenske nabožne knjige: Lifti inu Evangelii, na ufe Nedele, inu Prasnike zeliga lejta. 8. v' Lublani. 1803. 1 II. 12 kr. [To je 4. izdaja Japlove evangeljske knjige; I. je izšla leta 1787., 2. leta 1792. — obe Pri J. F. Egcrju (Simonič, Slov. bibl.') 276; 3. izdaja, dosedaj inenda neznana, je zagledala beli dan leta 1800. (prav dobro obranjen izvod njen je v podpisanega knjižnici) — naslov ji je: Listi inu Hvangelji, na vsse nedele, inu prasnike zeliga lejta, s' Perpushenjam gnadliviga, visoku vredniga firshta, inu gospoda, gospoda Mihaela, eden dvajsetiga shkofa, [)erviga vishi shkofa Lublanskiga, na svetlobo dani po novim testamenti od zli. v. gospoda Jurja Japelna, koralja v' Zelovzi, i. t. d. prestavlenim. V' Lublani, per vidovi Teres. Eger. 1800. 8°. 8 1 402 str. — Krog leta 1800. so izšli »Listi inu Evangelia« tuđi v Mariboru (Simonič, ib.). — 4. izdajo Japlove perikopne knjige, ki ju je l>onujal Recer na prodaj, je oskrbel A. Gassler. Petič je izdal •Liste in Evangclje« v omenjeni redakciji Recer leta 1805. (izvod v podpisanega knjižnici). Naslov je isti kakor šesti — tuđi Recerjevi — izdaji leta 1806.; navaja ga Simonič 1. c.| Sveti Poft nu (!) Ev an g e li i 8. v' Lublani 1804. 21 kr. [Postni evangeliji so bili natisnjeni v Ljubljani: !. 1768 (Simonič, Si. B. 101), 1771. (i. Pohlinova izdaja), 1773. (2. in 3. P. 'zdaja; z letnico 1773. so bili »Sveti Postni Evangeliumi« dvakrat natisnjeni), 1783. (dosedaj menda neznana 4. P. izdaja; izvod te knjižice se nahaja v podpisanega zbirki; naslov: Sveti Postni '-vangeljumi, katiri Se v' Katolshki Zirqvi skus shtirdefot dny ') Pišočcmu ta sestavek sta mi rabila drja Fr. Simoniča »Slovenske '■Hblioirrafijc« piva dva snopića, segajoča do 416 str. — Ifi4 — S. Pofta bcrci, is Latinskima na Kranjsku preftavleni, fe snajo k' vozilima troshtu virnili Kriftianov v' poftu per sgudnih IMafhali brati; koker fo na velike profhne bramnih clufli ftifkani, inu sdej k' tretjimn (!) malu, med ludy dani. (Vinjeta.) Cum per-missu superioruni. V' Lublani, Druknnu per Ignaziu Klain-majerju. 1783. 8°nepag. Narobili strani naslova je: Impriinatur Titl. Alexander von Schell. Lavbach den I3ten Juny 1783. Cetrta (false: tretja) izdaja je doživela ponatisk leta 1789., ponatisnile so se ćelo besede, stojeće v naslova: »sdej k tre-tjimu malu med ludy dani« (Simonič, SI. b. 102), dasi je bila to peta izdaja Pohlinovih postnih perikop. Istcga 1789. je izdal menda Japel pri Recerju knjižico: Sveti Poftni Hvan-gelji sa vlak dan v' poftu (ib. 102), ki je po drugi naloshbi IV. pifma« izšla vnovič leta 1804. in jo je ponujal Reccr konec »Molitve grešnika« na prodaj. Postne evangelije so ponatisko-vali poznejc večktat, n. pr. leta 1806. Ta izdaja je naslovljena: Sveti Postni Evangolii rasdejleni na ufe dny v' poftu, kakor fe v' Rimlkih maflinih bukvali najdejo: Tuđi kasanje, kje le najde Mranjc pred Evangoliam. (Vinjeta.) Po drugi naloshbi fvcuiga pifma noviga teftamenta vun dani. V Lublani, Natilnenu inu na prodaj per Joann. Rozerju. 1806. 8" 112 str. Isti naslov ima Recerjeva izdaja postnih perikop leta 1810.J Pot Sve ti ga Krifha, Pervu v' Lafhkim Jesiku, od fvelizhaniga Patra Leonarda. 8. v' Lublani 1804. 14 kr. [Ista knjižica, v nemškem jeziku natisnjena v Ljubljani leta 1772. v 5. natiska pri Recerju, je bila za dva krajcarja cenejša. Kdo ve, koliko natiskov je doživela slovenska »Pot sv. križa«. V podpisanega knjižnici je med drugimi izvod tega delca iz 18. stoletja, ozaljšan z lepimi v jeklo rezanimi rokokoškimi po-dobami, žal, da ni umetnik na nobeni zabeležen. Naslov knjižici se glasi: Pot Svetiga Krisha Pervu v' Lafhkim Jesiko od Sveli-zhanga Pater Leonaro A Portu Mauritio Is oiftrejfhiga Ordna Svetiga Franciska Resloshen Potler Nemfhku, sdei pak Kransku k' zhafti Chriftufoviga Terplcnja Od eniga drugiga Paterja taiftiga Ordna na ivetlobo dan (Vinjeta: vaza.) S. Perpufhenjatn — 165 — Vikfliili. V Lublani, Per Joan Fridr. Egerju. Da bi bila sveto-križna knjižica porabnejša, dodajali so ji oo. frančiškani še molitve za sv. maso ob posebnem naslovnem listu, ki slove: Andohti Pouna Visha S. M.-islio Shlisliati od Isvelizhaniga Roga (!) Bogezhiga (!) P. Leonatda imenuvaniga a Portu Mau-ritio is ojftreifhiga ordna S. Francishka V Lashkimu Jesiku fpifsanu, potler od eniga is taiftiga Ordna na nemshku fcdej pak na krajnsku prebernera (!) (Vinjeta) S' Perpufhenjam Vikfhih. 8". 63 str. Pot Sv. Krisha in Andohti Pouna Visha imata skupno paginacijo. Z istim, toda pravopisno zboljšanim naslovom sta izšli obojni ti knjižici »V I.ublani per Andreju Gafslerja (!) Natiskauzu. 1802.« Posameznim postajam so dodane neumeteljne ilustracije z nemškimi podpisi. Govore o križevih potih pripomnim, da so se v 18. stoletju širili med Slovenci tuđi pisani navodi, kako naj se opravlja ta pobožnost. Iz očetove ostalinc je prišel v podpisanega knjižno zbirko rokopisni zvezek v 8° obsegajoči 22 listov — poslednje tri strani so nepopisanc — z naslovom na prvi strani: Ta prema ga n Iludizh, ali ta treka Visha fuet krishou Pot pellati; ukup fpifsan od zhafb/ uredniga Gofpud Paterja Aloyfiusa VVartha is Ordna fue-tiga Bernarda u' Lejtu 1781. Kakšno slovenščino je pisal o. Alojzij Wartho, razvidimo iz tegale odlomka »spremifhluvajna« IO. postaje: Ti Grefhniki pak i majo u' Peklii ufse edine Martre perzhakat, kir luojemu Mefsii ufsc Luthte perpufte. Pofebnu taifte ponozhne Sove, ti ponozhni Ulazlu'igarji, tifte salublene Tize, katire drusiga nezh na mislejo, koker u' Lufhteh, inu Nazhiftofti, koker te Suine valat se. Posebnu taifti, katiri u' Nasmasnofti shive, katiri drusga na mislejo, koker moje Gerlu nalivat, suoj Trebeh sa Boga" moliti, inu zhaftiti, katiri po Oshta-riah (kerbnu Shtazione obiskujejo, katiri per Pokaleh suojc suetu Spremifliluvajne delajo, katiri se u' to vinsko Andoht toku samislejo, da se njem od velike Andohte po Glavi meilha, katiri l'o toku fueti, ele namefti debi oni okuli Oltarja hodi'li, de ti Oltarji, inu Suetniki se okuli njeh verte, katiri drusiga na shele, koker Nuzh, inu Dan pod Pipo leshat, pod Pipo 14 — 166 — sliivcti, pod Pipo umreti, inu u' enimu poulinimu Sodu poko-pani biti. O koku blu dobru, kebi ti Wirtji tuđi cn malu Shouza med Vinu smeifhal, be guifhnu na blu tulkajn Pianzou, be se na fturilu tulkajn klaffajna, tulkajn oprauliveh Befsedy, tulkajn Pofhrcfhnofte, tulkajn kletuze, bi na imeli ti Wirtji tulkajn ptujeh Grehou! — Za »Anleitung zur biirgerlichen Haukunst fi'ir die deutschen Schulen« so nanizane v Recerjevem oznanil-niku še nastopne slovenske knjige:] Nov poprauleni Plateltaf, ali bukve zherk. inu befedi etc. 8. 4 kr. |To je abecednik, ki je izšel leta 1803 »per Jan. Fridriku Egerju«; popolni naslov njegov stoji v Glaserja Zg. si. si. II. 2i6.| Bokuze(l) sa Rajtengo etc. 5 kr. [O. Marko Pohlin je izdal leta 1781.: Bukuvze sa rajtenge — najbrže je tu navedena računska začetnica nova izdaja Pohlinove knjižice. Velki Katekisem s' prafhanjami etc. v' Lublani 1804. 18 kr. I To je pač Japlov katekizem, ki je prvikrat prišel na svetio leta 1779. Izdaje od leta 1804. ne poznata ni Šafafik ni Simonič.] Kcrshanskiga navuka. Islagaine po Zcsarskili Dcfhelah naprej pifsanim Katehismufsi v' latinfkimu vun danu od J Jacomina. 2 Thl. 8. Lublani 1801. 1 fl. 10 kr. [To knjigo »prestaulenu V slovenski Jcsik od Andrea Reya, Faimastra u Sibki na spodnim Stayerskim« je »natifnil inu saloshil Andreas Gafsler.«| Premi sh 1 u vanj a na vsaki dan tega Tedna, od teh nar Poglavitnifhili Navukov nafliiga Mojftra Jes. Kriftufa. 8. v' Lublani. 9 kr. |Izdaje te knjižice: 1753, 1758, 1776, in 1796 gl. Glaser I. 203. Recer oznanja tu izdajo »Premishluvanj« od leta 1803. Naslov te knjižice, obsegajoče 47 str male 8°, je pravilno objavljen; izpuščene so le besede: Is Nemfhkiga na Krajnski Jcsik prestavlena. (Vinjeta.) V Lublani, Per Adam Heinricli Hohn, 1803. | Sveta Mafha inu kriftiansku Premifhluvanje is fvo.tiga pifma sa vfak dan Mefza, tuđi druge lepe Molitve 12. v' Lub- — 167 — lani 1804. 18 kr. [To je osma izdaja znanega molitvenika, ki ga je po abbcja Mezanguya knjigi spisal Juri Gollmayr. Prvikrat je bila natisnjena ta knjiga leta 1783. Leta 1804. je izšla »per J. Rezerju «] Sbrane Molitve is nemfhkiga na krajnfku preloshene, od J. Japelna. 12. v' Lubljani 16 kr. [Natisnil jih je Eger 1. 1786. Istega leta kakor »Molitu Grofhnika« je izdal Recer ponattsk Japlove obredne knjižice, ki je izšla leta 1784. in 1788. »Skus Ign. de Kleinmayerja, Stifkavza« pod naslovom: Zerkvene Pesmi Litanie inu Molitve per boshji slushbi is Nomfhkiga na Slovtjnfko preftavlene. V Lublani, Per Joannesu Rozerju Natifkavzu 1804. | Molitu eniga virnu andohtliviga kriftiana. v' Lublani 1802. 10 kr. [Pisatelj tega molitvenika je Jožef vitez Jacomini. V drja Fr. Simoniča Slov. bibliogr. stoji na str. 175, da je bila ta knjižica natisnjena v Celju leta 1820 V Recer-jevem knjižnem oglasniku naznanjena »Molitu« je torej starejša, inorda prva izdaja Jacominijevega delca.j Vezhna Pratika od Gofpoda Iftra etc. 8. v' Lublani 1801. 12 kr. [Šafariku in Simoniču je znana Večna Pratika žalskega beneiicijata Antona Breznika natisnjena ok. 1787, potem 1789, 1791, 1803 gl. Simonič SI. bibl. 49 in 416, a gospoda Istra Večna Pratika je našim bibliografom neznana Svefti Tovarfh eniga fledniga Kriftiana, katiri fkusi ta Katehismus, ali potrebni kershanski Navuk njemu kafhe to pravo pot proti Nebefsam, inu fknfie (!) Tobive (!) Bukve, ali hiltorio od Tobia 8. v' Lublani 20 kr. [To je okrnjen naslov znane Paglovčeve knjige gl. Izv. XIV str. •]•] in 199.| Kuharfhe(l) Bukve. 8. v' Lublani 30 kr. [Vodnikove Kuharske bukve so izšle »Skuši saklado Andrea Gassler« leta 1799.] Tu malu Bcsedifhe tren Jesi kov. Kleines Worter-buch in dreyen Sprachen. Quod eft parvutn Dictionarium tri-lingue. 8 Laibach 2 fl. [Pohlinov trijezični slovar je prišel v deželo leta 1782. pri Joan. Frid. Egerju.J — 168 — Naposled oglasa Recer še devet del: tri nemška in Šest latinskih bogoslužnih in šolskih. Izmcd nemških oincnim: Kern B. Aufruf an die Be\vohner Krains zur allgcmeinen Annahme der Kuhpocken-Impfung. Mit eincr nach der Natur illum. Kupfertafel 8. Laibach 40 kr. Morda je to isti Kern, ki je leta 1799. izdal v slovenskem jeziku: Nauk od kose stavlenja. Joanez Recer je bil poleg Andreja Gasslerja, Ignacija pl. Kleinmayerja in vdove Terezije Egerice pred sto leti marljiv »stiskavec« in založnik slovenskih knjig. Istega 1804. leta je ražen že dveh omenjenih del natisnil II. del »Sv. Pisma noviga Testamenta« in izdal >Krajnsko Pratiko sa Lejto 1805. (Vinjeta: trije ktnetje, srednji s cepcem, zgoraj solnce in mesec.) Lublana per Joannu Rezer.« Pri Recerju so izšlc leta 1806. Vodnikove »Pefme sa pokufhino.« Nelson v Ljubljani. Spisal Viktor Steska. Letos so obhajali Angleži stoletnico zmage pri Trafalgarju in hkrati stoletnico Nelsonove smrti. Ker je pa Nelson bil tuđi v Ljubljani, naj se ga spomnimo s kratkimi vrsticami. Horacij Nelson je bil rojen 29. septembra 1758. v Burn-ham-Torpc v norfolški grofiji. Njegov oče je bil pastor. Kot dvanajstletni deček je prišel na vojno ladijo, ki ji je bil zapo-vednik njegov stric. Leta 1771.se odpelje na kupčijski ladji v Zahodnjo Indijo, leta 1772. se udeleži ekspedicije na severni tečaj, 1. 1776. se odpelje v Vzhodno Indijo, I. 1777. postane mornarski častnik, 1. 1779. kapitan in se udeleži ameriške vojske. Tu je zbolel in se je moral pocrniti domov 1. 1780. Leta 1782. se je zopet odpeljal v Severno Ameriko. Po Versaillcs-skem miru je obiskal Francosko. Leta (784. je postal načelnik ladijc Boreas, ki je imela 28 topov in se je tedaj mudila v Vzhodni Indiji. Tu se je oženil 1. 1787. in se potem povriil na Angleško. Leta 1793. je postal zapovednik Agamemnonu, ki je bil v — 169 — Sredozemskem moiju. Isto leto v avgustu so ga poslali k angleškemu poslancu v Neapolu Sir William Hamiltonu. Pri toj priliki se je seznanil s Hamiltonovo soprogo. Še isto leto je odšel z admiralom Hootlom na Korziko, da bi si jo prisvojil za Anglijo. Pri obleganju Calvija je izgubil eno oko. Pod vodstvom lorda Hothamom je ujel dve francoski ladiji, pri St. Vinccntu pa je zajel (15. februvarja 1797.) tri španske ladije in dobil v svojo oblast španskcga admirala. Za to junaško dejanje je bil imenovan za kontreadmirala. V luki Santa Cruz je zaplenil Spancem bogato obloženo ladijo »srebrnega bro-dovja«, a pri tem izgubit desno roko. Oziraje se na to nesrećo so »Lublanske Novize« 1. 1798. v 71. listu pisale: »En Nemec na Duneji gospod Denis je na čast Nelsona naredil eno kratko pesem po Netnško inu po Latinsko, katiro mi tukaj z' kratkemi besedami kraincam po našim jeziki preložimo: Ce manka desnica Se tebi ni bat, Zadost je levica Francozc požgat'). Ko ozdravi, mu poverijo poveljstvo v sredozemskem motju z nalogo, naj pazi pri Tonlonu, da Francozi ne bodo mogli v Egipet. Napoleonu pa se je posrećilo ncopazovanemu oditi. Nelson ga išče po morju in ga po dolgem iskanju zasledi pri Abukirju ter popolnoma unići franeosko brodovje (i. avg. 1798.). V plačilo za to izredno zmago je bil odlikovan z naslovom nilskega barona in je dobil plače 2000 sterlingov. Po tej zmagi je bil poslan v Neapel, kjer ga je kralj imenoval za vojvodo brentskega (Brenta). Tu se je radi svoje krutosti zameril an-gleški vladi, ki ga je odpoklicala domov obenem s poslancem Hamiltonom. Na tem potovanju je prišel tuđi v Ljubljano. Filharmonijsko društvo ima v svoji kroniki o tem dogodku to ') Mani. Jezičnik: Val. Vodnik str. 13. in Val. Vodnika Izbrani spisi, str. 146. Uredil Vr. VViesthaler. Tu se nahaja več izpiskov iz Vodnikovih Novic o Nelsonu. — 170 — beležko-): »14. avgusta 1800 je društvo priredilo akademijo na čast semkaj došlemu zmagavcu pri Abukirju, nilskemu lordu Nelsonu. Ta je počastil akademijo v družbi z mylordom in mylady Hamilton in se povoljno izrazil o uspehu diletantov. Koncert se je pričel s slovečo, na Angleškem zloženo vojno simfonijo, l'otem so z izrednim čustvom in veliko točnostjo predavali italijansko arijo: La virtu brittanna.« Po svojem povratku v domovino je bil imenovan za viceadmirala in se bojeval pri Kodanju (1801.). Odlikovan z naslovom viscounta se je bojeval s Francozi pri Boulognu. Po amienskem miru se je vrnil k Hamiltonovi vdovi v Morton. Ko se je boj zopet pričel, je odšel kot poveljnik sredozemskega brodovja proti francoskošpanskemu brodovju (83 vojnih ladij) in ga premagal 21. oktobra 1805. pri Trafalgarju. Zrnate pa se ni mogel veseliti, kcr mu je kroglja končala življenje. Slovesno so ga pokopali 8. januvarja 1806. v Pavlovi cerkvi v Londonu. Ilvaležna An-glija nm je postavila mnogo lepili spomenikov. Nelsonov značaj osenčuje njegovo razmerje s Hamiltonovo soprogo, ki je imela prav romantično življenje. Kot liči ubožnih starišev, rojena v Prestonu (v Lancascliire), je Ema Lyons prišla po smrti svojih roditeljev v \Vales. S 13. letom je šla služit in bila pestunja, potem dekla, hišna in natakarica v gostilni, kjer so se /.birali zlasti gledališčni igravci. Tu se je seznanila z mnogimi vplivnimi oscbami. Pesniki so opevali njeno lcpoto in jo upodabljali v slikah in kipih. Znanje z lordom Grenville ni ostalo brez posledic. V tem času se je učila gledališčne umetnosti in je čudovito napredovala. Grenville jo posije k svojemu stiicu lordu Hamiltonu prosit podpore. Hamiltorni pa je tako ugajaln, da jo je vzel za svojo ženo (1791). Sir VVilliam Hamilton (1730 —1803) je bil od 1. 1764. angleški poslanec v Neapolu in si je kot starinoslovec pridobil mnogo zaslug za razkopavanje Herkulana in Pompejev. V Neapolju se njegova soproga kmalu seznani s kraljico in si jo popolnoma pridobi. J) Bliittcr nus Krain. 1S62, 155. — 171 — S svojo pretkanostjo je v politiki Angležem mnogo koristila. Z Nelsonom se je sprijaznila že 1. 1793. in mu povila 1. 1801. hčerko. Po smrti svojega soproga (1803) je živela na pristavi Morton Place, ki jo je kupil Nelson. Ko je pa Nelson umri, je radi razsipnosti kmalu ubožala. Leta 1808. so jo pregnali i/. Anglije. Umrla je 1. 181 5. v siromaštvu v Calaisu. Mali zapiski. Prešcrnozicga spomenika stavbišče in okolica leta 173S. Kogar zanima, kakšen je bil pred 167. leti kraj, kjer stoji sedaj kip drja Franceta Prcšerna, naj si ogleda Mecingerjevo sliko sv. Florijana v stranskem oltarju na evangeljski strani šentpeterske cerkve v Ljubljani. Gorenji dcl slike nam predočuje vojaka v železnem oklepu z zastavo v roki, dva angela mu držita orožje, eden se skriva pod njegovim plaščem, drugi nosi vodo, a tretji jo zliva na gorečo liišo. To je sv. Florijan klečeći v oblakih in prošeci, da bi minil požar v šentjanževem predmestju v Ljubljani. V spodnjem delu podobe nam je ohranil slavni slikar Iep kos naše stare Ljubljane, in sicer prav tišti oddelek, ki se dan-današnji dviga Prcšernov spomenik v njem. Izza roba okvirja gleda vzhodnji vogel avguštinske (sedaj frančišUanske) cerkve. Nekdaj je stala tu cerkvica sv. Martina »na hribeu.« Prvo avguštinsko cerkev, sezidano leta 1628., je uničil požar. Njena podoba nam je v preprostih potezah obranjena v dnevniku Ijubljanskega škofa Tomaža Hrena. Sedanja cerkev, zgrajena na troske barona Ki tirada pl. Ruessensteina, je iz leta 1640. Naši predniki so ji rekali pri Devici Mariji pred mostom menda zato, da so jo razločevali od stare frančiškanske cerkve Marije Device v nebo vzetc, ki je stala ob stari gimnaziji. Scdanji Marijin trg je rabil nekdaj prodajalcem drv. Na tem trgu so bili do leta 1786. tuđi živinski sejmi (Vrhovcc, Laibach, 185). Na Mecingcrjevi sliki ne opaziš niti drv niti živine, pač pa se nahaja ob avguštinski cerkvi kup kamenja, ki ga ob-deluje kamenosek s kladivom. Kamenarska delavnica se dotika hiše, stojeće na mestu sedanje Urbančeve. Na stransko steno te enonadstropne hiše kamenarni vrh strehe je zapisal slikar svoje ime in letnico: Valentin Metzinger pinx. 1738. V tej hiši — prvi na levi strani šentjanževega predmestja — je v pritličju prodajalnica. S sosednjc, takisto enonadstropne hiše, tiščeče se prve, visi s srednjega dela pročelja neki znak v podobi — 172 — kratkokrilc zastavice, menda ščit gostilne >zum ucissen Ochson,* kjer je imela tedaj zbirališče zadruga ljubljanskih irharjev (Mitt. d. Mus. v. IX. 21., Trctji hiši na levi imenovanoga predmeslja je streha v plamenu. Nasproti kamenarni stoji na Mecingerjevi podobi kakoi prva na desni strani šent-janževega predmestja enonadstropna liiša s strmo streho tam, kjer je pred nekaterinii meseci še stala stara Mavrova hiša. Zgoraj so vpodobljcna tri okna, spodaj prodajalna s strešico nad vrati; morda je bila že tedaj tamkaj lekarna. Te hiše se tišči nižje poslopje moleče nekoliko ven v trfj prav kakor letos podrta Bučarjeva hiša, na katere stavbišču se je nahajala ta zgradba, ki je vtegnila biti kako skladišče ali prodajalnica. Stare proda-jalnice so imele spodaj na eni strani do polovice zazidan vhod; gorenja stran nad tem zidom je rabila za izložbo. Ob tem pritličncm poslopju so se dvigala tik pred špitalskim mostom visoka zidana vrata — nekak odprt slavoluk. Iznad strešice vrat so moleli trije zidani nastavki z dolbinami, kjer so menda ticale svetniške podobe. Pravkar omenjena vrata so vpo-dobljena tuđi na Valvasorjevi sliki ljubljanskoga mesta. Tostran vrat proti sedanjim \Volfovim ulicam je stala ob mostu enonadstropna zgradba z dvema linama malo nad sredino poslopja. Rila je podobokana tako, da je Ljubljanira tekla skozi obok. Vse kaže, da je bila tu mesnica ali stro-j:irna. Ob lcvem bregu imenovane reke se je nizalo šentjanževo pred-mestje in niže doli njegovo nadaljevanje: šentpetersko s cerkvijo sv. Petra. Špitalski most je bil lesen, sredi na dolenji strani ob ograji opremljen s podobo Križanega; ob razpelu sta bila kipa Marije in sv. Ivana evangelista. Pred križem na špitalskem mostu je gorela svetilka. Ker so mimo-gredoči tubakarji prižigali pipe ob nji, odstranil je mestni magistrat 1. 1796. križ (Vrhovec, ib. 130). Premostili so ga tja, kjer še sedaj stoji — ob uhodu v frančiškanski samostan. A še neko drugo znamenje na špitalskem mostu nam je naslika! Mecinger; to je bil kip sv. Ivana Nepomučana, ki je bil nameščen pod skromno strešico na isti dolenji strani mostne ograje blizu križa. Ob vsaki strani špitalskega mostu so stale pozneje kramarske prodajalnice — bilo je 14 takih lop. Na šentpeterski sliki se vidita samo dve ob koncu mostu proti špitalskim vratom, ki nišo našla prostora na podobi. Dalje doli je semenišče, zgrajeno med leti 1708. in 1714., za njim nekdanji frančiškanski samostan (poznejša gimnazija). Konec samostana tik Ljubljanice blizu sedanjega jubilejskega mosta se je dvigal močen okrogel mestni stolp. Nabrežja ni bilo nobenega. Ljubljanica je segala na obeh straneh do hiš. Tak je kos Ljubljane, ki nam ga je predočil Mecinger na sliki sv. Florijana. Verjetno je, da bo i v bodoče kakor dosedaj usoda tej sliki mila, a gotovo ni; zato bi bilo umestno, ko bi kak slikar — ne fotograf, za fotografovanjc je spodnji del slike pretemen — kopira! pravkar opisani oddclek stare Ljubljane ali za muzej ali za mestni magistrat. J. Vrhovnik. — 173 — Odkod ime Kolezija? Tam, kjer se začenja ol> (iradaščici mostili log, stoji vsem Ljubljančanom znano kopališče Kolczija. Starcjši Ijudje pomnijo, da so nekoć tamkaj ob precejšnjem vodnem strmeu klo-potala mlinska kolosa, a nihčc Ljubljančanov ne pomni, odkod je ta kraj dobil ime Kolezija; saj bo že skoro 400 let, odkar je Peter Kollesia, mlinar ob Gradaščici poleg mestnega loga, z dovoljenjem kranjskoga vicedoma Erazma Braunvvartha prodal svoj mlin Ahcu Pelschacherju za 24 ogeiskih goldinarjev. To se je zgodilo dne 4. volikega travna 1518 (Mitt. d. h. V. f. K. 1865, 17). Mlinariščc je prešlo na tuje, a ime Kolezija je ostalo. V malo drugačni obliki srečamo to ime že konec 15. stoletja. Iz leta 1496. se je ohranila vest, da je imela Ljubljana tedaj dva mlina: enega poleg Šenklavža, enega ob Gradaščici »die (se. Miihl) des Kolesa gewesen« ; temu mlinu je bil tistega lota lastnik ljubljanski meščan Ilenrik Reiten Esell (Mitt. 1868, 54), ki ga je bil s svojo ženo Margareto vred kupoma pridobil v ponedeljek po Cantate leta 1489 od Gregorja, mlinarja v Kranju, za 14 ogrskih gld. Pred Gregorjem je bil bistnik mlinu ob (iradaščici Tomaž Thurner iz Trbiža (Mitt. 1862, 54). Zdi se, da spošto-vanega ljubljanskoga meščana Hcnrika Keiton Esella nišo vodno klicali tako, kakor bi so bilo spodobilo, z njegovim pravim imenom, nogo z na-devkom: Riga (osel). Listina, spisana v Ljubljani na sv. Mihaela dan leta 1497., poroča namreč, da je deželni glavar in kranjski vicedom Viljom pl. Auersperg izročil mlinarju Petru »kaufrechtvveisc« mlin ob Gradaščici, ki ga je bil opustil (ode verlassen) Ifenrik Rvgo, ljubljanski meščan. Mlinar Peter se je zavezal, da hočo popraviti mlin tako, da bo zopet za rabo in v teku dveh let dovolili Rigu, da ga na/.aj kupi (i!>. 55). Imeno-dajalec Peter Kolezija je toroj mlinaril ob Gradaščici od sv. Mihaela 1497 do 4. dne velikega travna 1518. Njegov naslodnik je obdržal mlin do 1. dno malega travna 1532. Toga dne sta Ahca Pečaherja varha (Gerliaben) Jurij Serter in Ivan Ilonigsavmer, ljubljanska meščana, prodala imenovani mlin ljubljanskemu meščanu Ivanu Pintarju (Hans Pinter) za 25 funtov. Kupno pismo je pečatil kranjski vicedom Volbank pl. Lamberg. (Mitt. 1865, 19). Ker so se poleg mlina napravile stope za smodnik, je prejel Ivan Pintar od cesarja 50 ogerskih gld. odškodnine in odpust desetino (des zehnten Pfenig). To odškodnino mu je izročil Volbank pl. Lamberg vpričo ljubljanskoga meščana Vida Kisla (Kliifsl) (ib.) — Izza 25. dne velikoga travna 1878 je Kolezija lastnina ljubljanskoga mosta, ki je kupilo mlinišče in kopališče od Lovrenca Suhodobnika. Poslednjo je uhranilo in zbolj-šalo, a mlin je opustilo že čez par let. Ime Kolezija — eno najstarejših topograliških nazivanj ljubljanskih — je ostalo do danes. Iz konca 18. stoletja omenjani obliki: »na Kolesje« in v'Kolefsije« ; sedaj pravimo: v Koloziji. Ko so pred tridesetimi leti tlajali imena ljubljanskim ulicam, so nekdanjo >l'etolinovo vas«, ložočo — 174 — med trnovsko ccrkvijo in med Kolczijo, prekrstili v »Kolezijske ulice.'' Pravilneje bi se utegnile imenovati te ulice »Kolezijeve«. Ko bi se bila sprejela ta oblika, bi ne bilo tolikokrat pomot in zmcšnjav, ko se za-menjavajo Kolczijske ulice s Kolizejskimi. J. Vrhovnik. Majhcn dopohtek Vodnikovomu životopisu. Ilenrik Jurij Hoff navaja konec tretjega dela svoje knjige »Historisch-statistisch-topographisches Gemahlde vom Herzogthume Krain«, izšle v Ljubljani leta 1808., poglavje: Verzeichniss Der Gelehrten Krains in v njem na str. 148. knjižne sadove Valentina Vodnika v štirih točkah. Nas zanimata prvi dve točki, ki ji navedem tu doslovno: Valentin Vodnik Professor der Poetik, schrieb einen uendischen Schreibkalender fiir die Jahre 1795 • • • 96 . . . 97, und fiir die Jahre 1798 ... 99 ... 1800 . . . 1 ... 2 ... 3 ... 4 ... 5 ... 6 aber einen Sackkalender in eben dieser Sprache. 2. Die vvendischkrajnerischc Zeitung i 11 dem Jahre 1797. ..98...99 und dann im Jahre 1800 durch seinen Fortsetzcr Ilerrn Johann Suschnik. Iz navedenega povzamem: 1. da je prirejal Vodnik, potem ko je bila zanikla »Velika Pratika«, njeno naslednico »Malo Pratiko« (Sackkalender), in sicer izza 1. 1798 do incl. 1806; 2. da je Vodnik urejeval »Lublanske No vize« prva tri leta, a zadnji t. j. četrti tečaj tega časnika je nadaljeval Ivan Sušnik, ki je torej drugi slovenski časni kar. Četrti letnik »L. N.« se znatno loči od prvih treh, kar je dobro opazil Vodnikov životopisec Fr. Wies-thaler (Val. Vodnika Izbrani spisi XXX) pi.šoč: »Z 12. oktobrom 1. 1799 (štev. 41.) je prevzela njih lastništvo »Maria Therezia Egerca«; odslej so so se prikazovalc v izpremenjenih, pa manj všečnih črkah in bolj hibni pisnvi, ki so jo brez dvojbe vsaj deloma zakrivili nespretni stavci.« Vzrok izpremembi je bilo dejstvo, ki ga je omenil IIolT: uredništvo »L. N.« je prešlo v roke Sušnikove. V tretji točki poročila o Vodnikovi slovstveni delavnosti se spominja Iloff njegovih »Kuharskih Bukev« in v četrti »Pefmi sa pokufhino.« Na-])osled naznanja, da sestavlja Vodnik slovcnskonemški in nemškoslovenski slovar po Adelungu. — Hoffovi knjigi je dodan imenik naročnikov; med njimi je tuđi: Valentin Vodnik, Professor der Poetik in Laibach. J. Vrhovnik. Pohlinova „liibliotheca Carnioliac". Pojasnilo o opombi gospoda dr. Prijatelja na str. 89/90 tekočega letnika »Izvestij« : Da omenja Kopitar tisek Pohlinovega dela, sem opazil v zadnjem hipu pri zadnji korekturi svoje razprave, ko sem jo baš že oddajal v lic. knjižnici'gosp. uredniku prof. Pintarju; ker se moja razprava konca prav na koncu strani, sva težko našla mesto, kamor bi se mogla deti opazka o Kopitarju; dela sva jo — radi popolnosti — tja, kjer je vrstica slučajno nudila prostor. — — 175 — Notica ivifarikova (Copova) mi ni bila znana. Na Alterjev članek scm naletcl slučajno, zasledujoč delovanjc prof. Zupančiča. S tem je stvar pojašnjena. Sicer pa sta omenjeni notici tako skriti, da sta s tiskom Pohli-novega dela vred ostali neopaženi. Dr. I( r a n Ilcšič. Došlej neznan župan ljubljanski. Ko sem preteklo poletje pregleda val in obdelaval v mustnem arhivu takozvana kupna pisma iz 18. stoletja, ki so pisana deloma na močnem papirju, deloma na pergamentu, naletel sem slučajno na ime ljubljanskoga župana, ki je bil dosedaj neznan celo Vrbovcu. Leta 1767. je bil župan neki Janez Mihael Kuckh. V izvirili listini je podpisan: Jobann Michael Kuckh, Hiir germe ist er. Predno se je povzdignil Kuckh do županskega dostojanstva, je bil — že leta 1762. in dalje — višji mestni blagajnik (Ober-Stadt-Cammerer) v Ljubljani. Po hronologiji spada župan Janez Miha Kuckh med svoja kolega: Gambo Franca (1764.) in Hartollotija Mafijo (1770.). A. Aškerc. Krstna imena v Ijubljanskcm mestnem arhivu. Da so akti ljubljanskoga mestnega arhiva do dobe franeoske okupacije v začetku 19. sto-letja vsi nemški in da se sele za časa Napoleonovc vlade na Kranjskom pojavljajo tuđi redno slovenski uradni akti, sem omenil že v lanskem letniku »Izvestij.« Zanimivo pa je vsekakor to, da imajo v izključno nemških aktih 18. stoletja (n. pr. takozvane kupne pogodbe) krstna imena na-vadno slovenske oblike! Tako čitaš: Matija (Mathia), Juri (Jury) Ilanže (Hansche), Francc (Franze), Jernej (Jerny), Miha (Micha), Marko (Marco), Jera, Urša (Urscha), Mica (Miza) i. dr. Germanizatorskega namena po tem takem uradniki, ki so bili Fami pač tuđi često rojeni Slovenci, menda nišo imeli. Pisali so torej krstna imena tako, kako so jih slišali izgovarjati. Nekaterim so se narodne oblike krstnih imen zdele bržčas ludi bolj izvirne, avtentične in — lepše, nego nemške. A. Aškerc. Abraham a Santa Clara je imel 30. avgusta 1705. na Dunaju za tam živeče in zbranc Slovence nemško pridigo slaveč kranjsko deželo po reku: Narrabo mirabilia tua. Ich will deine Wunder erzehlcn. Ps. 70. Ta govor je ohranjen z naslovom: Redliche Red' fur die krainisehe Nation. Ko je bil Alojzij Egger profesor v Ljubljani, je to pridigo izdal v programu ljubljanske gimnazije 1. 1857 in v ponatisku, ki je pri Klein-mavru stal 12 kr. (Prim. Novice 1S57, 248). Lctos je bila torej dvesto-letnica tega govora. V. S. Slovstvo. Slovenci v šontodski županiji na Ogrskcnt. Zgodovinska, na-rodopisna in književna crtica. Napisal Anton Trstenjak. V Ljubljani 1905. — 170 — Založil A. Trstenjak. Str. 115. Cena 1 K. Ki:r se je »o*pod pisatoij osebno prepriča! o razmerah med ogrskimi Slovenci, je knjižica dragocen donesek za spoznavanje naših bratov pod ogrsko krono, ki se vkljub svoji osam-Ijenosti dokaj čvrsto ustavljajo pomadjarjenju. Krtici na Spodnjem Stajcrskem. Maribor 1905. Založil Murski. Str. 68. Ta knjižica, sestavljena od dr. Kovačiča in M. Slckovca, je izšla kot primeren spomenik na dvestoletnico slovenske zmage nad Kruci. Dr. Vladimir Levec: Pettauer Studiett. V »Mittcilungen der anthropologischen Gesellschaft in Wien« v XXXV. zvezku v II. in III. snopiču str. 64—98 se nahaja tretji oddelek dr. Lcvčeve razprave: Pettauer Studien. Pisec spopolnjuje tu za slovenske kraje Peiskcrjevo trditev, da pomenja beseda »supanus« v starih listinah pastirske ali živinorejske plemiće nasproti kmetom, ne pa to, kar pomenja župan dandanes — srenjskega predstojnika ali sodnika. Župani so bili vedno dvozemljaki, včasih edini prebivavci kake vaši; nasproti kmetom je njih razmerje 1 : 3'Ć4; bili so večinoma pastirji, ne poljedelci. Kmetski element je pa moral naposled zmagati. Ta zmaga odseva iz obredov pri ustanavljanju koroških vojvod. Nasproti mnogim drugim razlagam teh obredov in njih pomena razlaga dr. Levec svoje mnenje, da pomenja obred: Vojvodska oblast na Koroškem pristuje kmetu in koroški vojvoda je kmetski vojvoda. — Naposled dokazuje, da so se Slovenci kot poljedelci naselili bolj ob bregovih, puščali pa nenaseljene ravnine. Te so bile torej brez gospo-darja. Ko so prišle slovenske pokrajine pod nemškc vladarje, so ti smatrali nenaseljene ravnine za svojo last in so jih pričeli deliti in razdajati med svetne in cerkvene veljake. Tako so naselili tuđi ravnine. Razprava se bo še nadaljevala. Pripomniti je, da dr. VI. Levec spisa ni popolnoma do-končal, ker ga je smrt prehitela. Izdajo spisa je oskrbel dr. Arnold Luschin pl. Ebengreuth. V. S. Imenik članov „Muzejskega društva za Kranjsko" v letu 1905. R. Častni član: Anton Olobočnik pl. Sorodolski, c. kr. vludni svetnik v p. na DlHKIjll. — 177 — B. Dopisujoča člana: l)r. Malija \V ret s c li k <>, vitiv., c. kr. dvorili svetnik na Duiiaju. I) r. Arnold Liiscliin pl. F. I) i'ii greu t li, vitez, e. kr. dvorili svetnik vseučiliški profesor v Gradcu. C. Redni člani: Apfaltrern Oton, baron, c. i 11 kr. pravi komoriiik, član gosposke zbornice, graščak na Križu pri Kumniku. i 5 Apili Josip, c. kr. ućileljiški profesor v Celovcu. Arko Mihael, dekan in deželni poslanec v Idriji. Avsec Fra ne, žiijjnik v Št. .lurju pod Kumom. Ažman .lane/., župnik v Gorjah pri Bludu. Bamberg O to mar, knjigotržec in tiskar v Ljubljani. 10 Barle Janko, nadškofijske pisarne arhivar v Zagrebu. li i nder Josip Ju lij, dr., c. kr. realčni profesor v Ljubljani. Bizjan Jane/., župnik in dekan v Moravčali. Bock Hmil, dr., primarij deželne bolnice, sanit. svetnik v Ljubljani. Bobinjec Peter, župnik v Sko- cijanu na Dolenjskem. 15 Bonać Ivan, knjigovez in trgovce v Ljubljani. C i r b e i ni b A 1 f o n z zu Hopffen-bach Freiberr auf Gucttenau, c. in kr. polkovnik v p. v Mariboru. Debevec Josip, dr., c. kr. gimnazijski profesor v Kranju. U e k 1 e v a J a n k o, posestnik v Vremskem Britofu na Notranj-skem. Detela Oton, pl., kranjski deželni glavar, graščak, Ljubljana. Dolenec Jožef, dr., profesor 20 bogoslovja v Ljubljani. I) o s t a I Jožef, kuezoškofijski tajnik v Ljubljani. l'lis Janez, prelat in generalni vikar v Ljubljani. Foderl Janez, pekovski mojster v Ljubljani. Gantar Lovro, župnik in dekan na Vrhniki. Giontini Rafael, knjigotržec v 25 Ljubljani. Grasselli Peter, deželni odbornik, ravnatelj užitninskega zaklada v Ljubljani. Gratzy Oskar, pl. Wardengg, dr., : c. kr. realčni profesor na Dunaju. Gregorič Vinko, dr., primarij deželne bolnice v Ljubljani. Gruclen Jožef, dr., profesor bogoslovja v Ljubljani. Hein Viktor, baron, sekcijski na- 30 čelnik v c. kr. ministerstvu za notranje stvari ua Dunaju. Hieng V.rnest, trgovec v Ljub-I ljani. Hiersche l'rančišek, župnik v Kudečuh ob Savi. j Hiersche K o n s t a u t i n, dr., okrožni zdravnik v Zeleznikih. U ribar Ivan, župan ljubljanski, j itd. v Ljubljani. — 178 — 35 H uh ud Fra n c, c. kr. dež. šolski nadzornik v Ljubljani. .Ja n esc li Ja 11 cz, zascbnik v Ljubljani. Janežič Ivan, dr., profesor bo-goslovja v Ljubljani. Jare Anton, profesor na knezo-škofijskih zavodili v Št. Vidu. .1 e g 1 i č Anton B o n a v e n t u r a, dr., knezoškof v Ljubljani. 40 .lenko Ludovik, župnik pri Sv. Duhu nad Krškini. .1 c r e t i u Martin, c. kr. okrajni tajnik v Litiji. Jernian Ivan, pekovski mojster v Krškeni. Ilešič Fran, dr., c. kr. učiteljiški profesor v Ljubljani. Jugovic l:ranja, iiadnčitcljiea v Kranju. 45 Juno\vicz Rudolf, dr., šolski svetnik in ravnatelj c. kr. realke v Ljubljani. Jiistiii Rajko, nadučitelj v Vreni-skem Britofu. Kadivec Anton i ja, usnjarica in posestnica v Ljubljani. Kalan A udre j, kanonik v Ljubljani. K ari i u Andrej, dr., kanonik v Ljubljani. 50 Kenda Robe rt, gimnazijski profesor v Ljubljani. K 1 i ii a r Anton, deželni stavbni svetnik v Ljubljani. Koblar Anton, župnik iu dekan v Kranju. Ko I lm a n n I" rane, trgovce in predsednik Mestne branilnice v Ljubljani. Komatar Franc, c. kr. gimnazijski profesor v Kranju. j Kos Franc, dr., c. kr. ućiteljiški JV> j profesor v Gorici. Koslcr Josip, dr., posestnik v Ljubljani. Kušar Franc, župnik v Mengšu. Lad stat tur Hrizant, tovarnar v Domžalah. i Lan thi eri a Parat i co Karol, grof, c. in kr. nadporoćnik v p., i graščak v Vipavi. | Lavtižar .ložef, župnik v Ra- (>0 tečah. Lcderhas Ludovik, c. kr. gim-j nazijski profesor v Ljul)ljani. I Lesar Jožef, dr., ravnatelj kne-zoškofijskega semenišća in član c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Levec Frančišek, c. kr. deželni šolski nadzornik v Ljubljani. Levičnik Albcrt, c. kr. deželnega sodišča predsednik v Ljubljani. Liechtenbcrg Leopold, baron, (>!> deželnega glavarja namestnik, graščak v Abaliu. L u ck ni a nn Anton, tovarnar v Ljubljani. Luckniann Josip, bankir, predsednik „Kranjske branilnice" v Ljubljani. Luckniann Karol, glavni ravnatelj kranjske industrijalne družbu na Savi pri Jesenicali. Majdič Peter, posestnik paromlina v Jaršab pri Mengšu. Malenšek Martin, župnik pri 70 Sv. Petru v Ljubljani, i Mantuani Josip, dr., pristav v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju. Mejač Andrej, deželni poslanec, trgovce in župan v Komendi pri Kamniku. 179 — Mervec .lanu/, župnik v St. Ru- purtu na Dnlunjskum. Mirović Milan, ravnatulj Kosler- juve pivovamc v Šiški. '■> Modic Fran, posustnik na La- hovem pri Rakoku. Mrkim Anton, ukspo/it v Ra/- drtem. Murnik Ivan, cusarski svetnik v Ljubljani. Novak A v gust, tovarnar v 2u- luznikih. Novak M i li a u 1, e. kr. sodni svćtnik v Senožečali. ^0 O b u r g f 611 Josip, c. kr. profesor v Kočevju. Oblak Junez, župnik na Bludu. Orožen I'rane, c. kr. učiteljiški profesor v Ljubljani. Pajk Milan, c. kr. realčni profesor v Ljubljani. IJ«i ti I i ii Alfonz, c. kr. gimna/ijski profesor v Ljubljani. N5 Pavlin Franc, c. kr. niulinžuner v Ljubljani. Pečnik .lernej, i/kopovatelj starin v Ljubljani. Perušek Rajko, c. kr. gimna/ijski profesor v Ljubljani. Pfeifer Jožef, deželui svćtnik v p. v Ljubljani. Pintar Luka, c. kr. skriptor na lieejski knjižnici v Ljubljani. !'() IM a n ta n Ivan, c. kr. notar iu državni poslanec v Ljubljani. Plcteršnik Maks, c. kr. gimnazijski profesor v p. v Ljubljani. Poč Martin, župnik v Komcndi. Podboj .lanuz, duh.svćtnikinžupnik v Toplicah pri Riidolfovem. Podkrajšuk Fra ne, žele/niski oficijal v Ljubljani. Pokoru Fra ne Ser., župnik v 95 Mesnici pri Kranju. Povše Frane, državni in deželui poslanec, deželni odbornik v Ljubljani. Prossinagg Robert, dr.. zdravnik v Ljubljani. Račić Josip, dr., c. kr. dvorili svćtnik in finančni prokurator v Ljubljani. Radics Peter pl., historiograf v Ljubljani. Kalinu Ivan, c. kr. notar na Brdu. 1(K) Ramoveš Jernej, župnik v Po- ljauah nad Skofjo Loko. Robida Ivan, niestni policijski ! komisar v Ljubljani. | Rohrniann Jožef, e. kr. notar v Cerknici. Rohrniann Viktor, trgovec in posustnik v Ljubljani. Rozinan Josip, niestni kaplan 105 v Celoveu. R u p r e c li t J a n k o, lekarnar v Trebnjem. | Sji jo vic Ja n uz, kanonik v Ljubljani. Schmidinger Karol, dr., c. kr. notar v Ljubljani, S c h 6p p 1 Anton, dr., vitez pl. Somnvalden, odvetnik, ravnatelj „Kranjske liranilnice" in deželni poslauec v Ljubljani. Sch u Iz Ferdinand, muzejski 110 asistent v Ljubljani. Schwegel Josip, barun, c. in kr. tajni svćtnik, državni in deželni poslanec v Gorjah. Senekovič Andre j, c. kr. gimnazijski ravnatelj v Ljubljani. Sila Matija, dekan v Tomaju pri Sežani. — 180 — Si likovi č Karol, c. kr. gimna- zijski profesor v Ljubljani. 115 Sitar Valentin, kaplan v Smarji pri Ljubljani. Smičiklas Tade, kr. vseučiliški profesor iu pretlsednik jugoslo-vanske akademije v Zagrebu. Smrekar Jožef, ćastni kanonik in profesor bogoslovjav Ljubljani. Soiivan Ferdinand, veletržee v Ljubljani. Stare Josip, dr., pristav c. kr. finančne prokurature v Ljubljani. 120 S t e s k a Viktor, knezoškofijski tajnik v Ljubljani. Stor Fra ne, dr., odvetnik in po-sestnik v Teharjili pri Celju. Str nad Vojteh, c. kr. nailzornik tobačne režije v Sidlcu pri Kut-nigori na Češkem. Stroj Alojzij, špiritual v bogo-slovnem senienišću v Ljubljani. Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji. 125 Svetina Ivan, dr., c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Svoboda Heurik, dr., realčni profesor v Ljubljani. Svoboda Karol, c. kr. rudniški svetnik v Idriji. Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih. Šavnik Karol, cesarski svetnik in župan v Kranju. l,'i() Šiška Josip, knezoškofijski kancelar v Ljubljani. Šmid Walter, dr., kustos kranj-skega dežel. muzeja v Ljubljani. Šorli Ivan, c. kr. okrnjni glavar v Pazinu. Štrekelj Karol, dr., c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu. Štrukelj Ivan, župnik v Zgor-njeni Tuliinju. Šubic Ivan, e. kr. ravnatelj obilnih šol v Ljubljani. Šuman Josip, c. kr. dvorili svetnik v Ljubljani. Tavčar Ivan, dr., odvetnik, gra-šćak, državni in deželni poslanec iu deželni odbornik v Ljubljani. Tolazzi Tomo, posestnik v Lo-gatcu. Trček Mi li a cl, župnik in dekan v Šmariji pri Ljubljani. Valenta pl. Marchthurn Alojz, dr., c. kr. vladni svetnik in profesor v p. v Ljubljani. Vavpotič Ivan, dr., okrožni zdravnik v Rudolfovem. V e 1 k o v r h Ivan, c. kr. nadpo-ročnik v p. in občinski svetnik v Ljubljani. Vid mar Josip, župnik v Žireh. V o k Fra n c, dr., c. kr. notar v Ljubljani. Volići na Ivan, magistratni svetnik v Ljubljani. Vrhovnik Ivan, župnik trnovski v Ljubljani. Wurzbacb Alfonz, barun, gra- ščak, deželni poslanec v Ljubljani. Zabukovec Janez, župnik na Jesenicah na Gorenjskeni. Zamejic Andrej, stolni dekan v Ljubljani. Z e s c li k o A 1 b e r t, trgovec v Ljubljani. Župan Ivan, župni upravitelj v Hrenovicah. Župan Tomo, monsignore, pa- peški častni komornik itd. v Ljubljani. Žakelj Friderik, šolski svetnik in c. kr. profesor v p. l.f) 140 145 150 — 181 — 2itnik Ignacij, clr., državni in deželni poslanee v Ljubljani. 'Ol) Žlogar Anton, župnik in dekan v Šmartnem pri l.itiji. Žmavc Jakob, dr., c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Cistercijanski samostan v S t i č i n i. Kartuzijanski samostan v Pl e t e r j i li. Knjižnica c. kr. Cesar Frauc Jože-fove gimnazije v Kranju. Knjižnica c. kr. prve državne gimnazijo v Ljubljani. ">" Knjižnica c. kr. drugo državne gimnazije v Ljubljani. Knjižnica c. kr. državne gimnazije v Rudolfoveni. Knjižnica mostne realke v Idriji. Knjižnica c. kr. državne realke v Ljubljani. Knjižnica c.kr. učitelj iščav Mariboru. Kio Knjižnica c. kr. vseučilišča v Gradcu. Knjižnica ljubljanskih bogoslovcev. Okrajna učiteljska knjižnica ljubljanskoga mosta. Okrajua učiteljska knjižnica ljubljanske okolice. Okrajna učit. knjižnica v Kraujii. 170 Okrajna učit. knjižnica v Krškem. Okrajna učit. knjižnica v Logatcu. Okrajna učiteljska knjižnica v Ra-dovljici. C. Naročniki na „Izvestja". Arci Rajko, c. kr. postili blagajnik v Ljubljani. Honcelj l:rauc, župnik v Draž-gošah pri Žoleznikih. Čebašek Ivan, župnik na Trati pri Poljanah. Kadunoc I;ranc, župnik v Krašuji pri Lukovici. ■"> Kajdiž Toniaž, kanonik v Ljubljani. Kavčič Karol, c. kr. postili praktikant v Gorici. Košmelj .lanoz, župnik , v Be-gunjali na Goronjskom. Krek Gregorij, dr., c. kr. vseuči-liški profesor v p. in dvorili svetnik. i Lokše l'"ranc, župnik v Lučab na Štajerskem. 10 I. os jak Anton, župnik v Št. Jer-ueju. Mauring Ivan, dr., župnik na lgu. Napotnik Mi baci, dr.. knezo- škof lavantinski. Porenta Frane, župnik v Križili pri Tržiču. Roziuan Janez, prelat in mostili župnik v Ljubljani. Schiffror Gustav, župnik v 15o- 15 rovnici. Sedoj 1"* r a n c , dr., kanonik v Gorici. Skot Jakob, dr., c. kr. gimnazijski profesor v Celovcu. Skrabec Stanislav, p., O. S. 1". profesor na Kostanjovici pri Gorici. Suhclj Ivo, dr., c. kr. ministeri- jalni tajnik. Treibor Franc, kanonik in župnik '20 v Št. Rupertu pri Volikovcu. Valončič Ivan, posestnik v Tr- noveni pri Ilirski Bistrici. „Bralno društvo" v Železnikib. „Citalnica" v Celju. „Čitalnica" v Gorici. — ]V2 25 „Čitalnica" v Kranju. „Čitalnica" v Ljubljani. „Čitalnica" v Novem Mestii. Knjižnica bogoslovcev v Mariboru. Knjižnica c. kr. učiteljišča v Kopru. '-'•' D. Naročnik na „Mitteilungen". Rieger Si ni on. rudniški ravnatelj v /gornjih Borovljab na Koroškcm. Znanstvene korporacije in društva, s katcrimi je „Muzejsko društvo za Kranjsko" v zvezi in zamenjava publikacije. A a c li e u : Geschichtsvereiii. A a ran: Mistorischcr Verein des Kantons Aargau. Al tenburg: Geschichts- uud alter- tumsforschende Gesellschaft des Osterlandes. Ansbach: Historischer Verein fiir Mittelfranken. Baniber^: Historisclier Vercin. Basel: Hislorisclie umi Antiquii- rische Gesellschaft. Bayreuth: Historischcr Verein fiir Oberfrankcn. Bcl^rad: Muzej srbskc zemlje. Berolin (Berlin): Kgl. Akademie der Wissenschaften. Gesellschaft fiir Anthropologie, Mthnologie und Urgeschichte. Historisclier Verein von Brandenbiug. Verein fiir Geschichte der Mark Branden- burg. Botanischer Verein der Pro- vinz Brandenburg. B o r n : Naturhistorischer Verein. Niederrheinischt' Gesellschaft fiir Nalur- und Heilkunde. Braunsclnveig: Verein fiir Natur- vvissenschaften. Brcgcnz: Museiini-Verein fiir Vor- arlberg. B r ii o : Moravska musejni společ-nost. Deutscher Verein fiir che Gescliichte Mahrens und Schle-siens. Naturforschender Verein. B u cl i m p e š t a: Magyar .loglorteneti F.nilekek. Magyar Tudoinanos Akademia. Kgl. ungarische geo-logische Gesellschaft. C e I o v e c : Gescliichtsvereiii fiir Karnten. Naturhistorisches l.an-desmuseuni. Clieni n i tz: Naturwissenschaftliche Gesellschaft. Curih (Ziirich): Antii|uarische Gesellschaft. Naturforschende (ju-sellschaft. Darmstadt: Historisclier Verein fiir das Grossherzogtuni Hessen. Drazdane (Dresden): Isis, iiatur-vvissenscliaftliclie Gesellschaft. Kgl.sachsisclierAlterthunisverein. Dunaj (Wieii): K. u. k. Hof-museen. K. k. Zentralkomission fiir Hrforschung und Erbaltung der Kunst und historischen Denk-male. K. k. statistisehe Zentral-koinuilssion. K. k. geologisehe Reichsanstalt. Abteilung f. Kriegs- — 1R3 — gescliichte im k. k. Kriegsarcliive. K. k. gcographisclie Gescllschaft. Heraldischer Verein „Adler". Verein fiir Landeskiinde in Nie-derosterreich. Altertumsverein. Nuniismatisclie Gesellscliaft. Wis-senschaftlicher Klub. Gesellscliaft fiir Geschichte des Protestan-tismus iii Osterreich. Archaolo-gisches Institut. Dentscher und osterrcichischer Alpenverein. Eisleben: Verein fiir Gescliiclite und Altertiimer iler Grafschaft Mansfeld. Erfurt: Kgl. Akademie gemein-niitziger Wissenschaften. Verein fiir die Gescliiclite und Alter-tumskunde. Frankfurt a. M : Uomiscli-germa-nisehe Koimnission des kais. ar-chaologisclien Instituts. Verein fiir Gescliiclite und Altertunis-kunde. Senckenbergische natur-forsehende Gesellscliaft. Freiburg i. Br.: Gesellscliaft fiir Beforderunfi; der Geschichts- AI-tertunis und Volkskunde. Fried ri chsli af en : Verein fiir Gescliiclite des Bodensees. GtHtingen: Kgl. Akademie der Wissenscliaften. Gradec (Graz): K. k. Gartenbau-gusellschaft. Historisclier Verein fiirSteiermark.Naturwissenscliaft-liclier Verein tur Steierniark. Greifs\vald: l'onmiersche .lahr-biicher. Halle a. S.: K. Leop.-Carol. Akademie der Naturforscher. Hamburg: Verein fiir hauibur-gische Gescliiclite. Verein fiir naturwissensch.iftliche Unterhal-tung. Hannover: Historisclier Verein fiir Niedersachsen. Helsin gsf ors: Finskt Museum. Inusbrtick: Museum Ferdinau-deimi. Naturwissenscliaftlich-iue-dizinischer Verein. Kazan: Universitat. Kiel: Gesellscliaft fiir Sdiles\vig-Holstein - I.auenburgisclie Gescliiclite. Knin: Hrvatsko stariuarsko društvo („Starohrvatska Prosvjeta"). K rakov: Akademia umiej(jtnosći. K r a 1 j e v e c ( K (i n i g s b e r g): Al-tertuiusgesellschaft „Pmssia". K r i s 11 a n i a : Norsk Tolkemuseuni. I.andshut: Historisclier Verein fiir Niederbavem. Naturvvissen-schaftlicher Verein. I. i riz: Museum Francisco-Caroli-num. Verein fiir Naturkunde. Lipsko (I.eipzig): Kgl. sachsische Gesellschaft der NVissenschaften. Ljubljana: Slovenska Matica. Lvov: Naukovo tovaristvo imeni Sevčenka. Towarzystwo historvez-no(„Kwartalnikhistorycznv" ).To-warzystwo ludoznawcze I „Lud"). Maribor: Zgodovinsko društvo. Monakovo ( Mii nclien ): Alter-tunisverein. Historisclier Verein fiir Oberbaiern. Moskva: Imperatorskoje arheo-logićeskoje obščestvo. Societe imperiale des Naturalistes. Niirnberg: Germaniscbes Natio-nalnuiseum. Naturhistorische Gesellscliaft. Verein fiir Gescliiclite der Stadt Niirnberg. Ode sa: Novorosijskoje obščestvo jestetstvoispitateljej. — 184 — St. P o t e r h u r g : lmperatorskuja akademija nauk. Slavjanskoje bla-gotvoriteljnoje obščestvo (zam. za „Izv."). l'oreč (Pareuzo): Societa istri-ima di storia. Pozna nj (Posen): Historische Oesellscliaft fiir disProvinz Posen. Pruga: Knil. češka společnost nauk. i Museuni kralovstvi českćlio. Na-rodopisna společnost češkoslo-vanska (zam. za „Izv."). Společnost phitel starožitnosti českych. Vestnik slovanskych starožitnosti (zam. za „Izv."). Česky časopis historicky (zam. za „Izv."). Verein fiir Geschichte der Deutschen in Bolunen. Rajhrad (Raigern): Studieti und Mitteilungen aus''dem Benedik-tiner- und Zisterzienserorden. Reka (Fiume): Natunvissenschaft-liclier Klub. Rez no ( Regensburg): Histori-scher Verein fiir die Oberpfalz und Regensburg. Natunvissen-schaftlicber Verein. Ri^a: Gesellschaft fiir Geschichte und Altertuniskunde der Ostsee-provinzen Russlands. R i m : Istituto austriaco di studi storici. Roverelo: Museo Civico. Sa Izbu rg: Museum Carolino-Au-gusteum. Gesellschaft fiir Salz-burger Landeskunde. Sibinj (Hermannstadt): Verein fiir siebenbiirgische Landeskunde. Siebenbiirgischer Verein fiir Na-turvvissenschaften. Sch w urin: Vereiu fiir niecklen-burgisehe Geschichte und Altertuniskunde. Splet: Arheološki muzej („Bulle-tino di areheologia e storia dal-mata"). Stettin: Gesellschaft fiir poin-merisehe Geschichte uiul Altertuniskunde. Stockholm: Kongl. Vitlerh. lli-storie och Autiquitets Akademien. Nordiska Museet. Temesvar: Siidiingarischer natur-\vissenschaftlieher Verein. Trident (Trento): Museo co-nuiualc. Trst: Museo civieo di antiehita (Societa diMinerva). Societa Adri-atica di scienze naturali. Vratislav (Breslau): Schlesische Gesellschaft fiir vaterlandiselie Kultur. Wernigerode: Harzverein fiir Geschichte. VViesbaden: Nassauischer Verein fiir Altertuniskunde. \Viirzburg: IlistorischerVerein fiir Unterfranken und Aschaffenburg. Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Hrvatsko arheološko društvo. Hrvatsko na-ravoslovno društvo. Kr. hrv.-slav,-dalm. zemaljski arkiv („Vjestnik"). Zgorelec (Gorlitz): Naturfor-sehende Gesellschaft. Oberlau-sitzische Gesellschaft iler Wissen-schaften. Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.« NatiBiiili J. Lllasuikovi nasleilniki v Ljubljani.